Štev. 4t.
"V Mariboru, dne 35. januarja. 1006,
Tečaj XL.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat lov, za dvakrat 25 v, za trikrat 85 j v. Za večkratne oglase
primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Nova nevarnost.
Vse v ..vstriji govori in piše sedaj o volilni pravici, in zato je treba, da se tudi kmečki listi pazljivo bavijo s tem predmetom in opozarjajo kmete na vse razvojne stopnje v volilnopravnem gibanju. Zadnjič smo odkrili, da vlada namerava prikrajšati spodnještajerske slovenske kmete za 3 odnosno 4 poslance. Kmetje v Št. Ilju in v Zrečah so takoj pokazali svojo stanovsko zavednost ter na posebnih političnih zborovanjih ostro obsodili krivični vladni namen. Drugod pa se kmetje niso pokazali! Ako bi se delavcem obetala taka krivica, vstali bi povsodi kakor en mož ter povedali vladi javno svoje mnenje. Za to pa se vlada tudi boji delavcev, kmetov pa ne. In ni izključeno, da bo vlada kmete še tudi pri drugi volilnopravni zadevi, namreč pri spremembi gosposke zbornice, zelo oškodovala.
Naš državni zbor sestoji iz poslanske in gosposke zbornice. V poslansko zbornico si ljudstvo voli zastopnike, udje gosposke zbornice pa so ali imenovani od cesarja ali pa jim pristoja sedež v gosposki zbornici vsled visokega plemenitaškega rodu ali pa vsled visokega dostojanstva. Vsaka postava mora biti sprejeta od gosposke in od poslanske zbornice ter podpisana od cesarja, le tedaj še dobi pravno moč.
Gosposka zbornica ima torej v našem postavo-dajalstvu tudi važno in odločevalno besedo. Toda kmetje v tej zbornici niso bili dosedaj popolnoma nič zastopani. Cesar jih ni imenoval, vsled plemenitaškega rodu in dostojanstva pa tudi niso mogli v njo. Sedaj pa se namerava tudi gosposka zbornica preosnovati. Vlada misli baje na sledečo spremembo : Poleg sedanjih članov postanejo člani go-
LISTEK.
Za križ in svobodo zlato!
Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski.
(Da^e.)
„Saj veš, kaj je ž njimi! Nazaj ne damo nikdar nobene. Ko sem videl, da smo zgubljeni, sem hotel pobegniti ž njo, pa se mi je ustavila. Nisem dolgo premišljal. Dal sem ji nož! Kaj pa naj storim drugega?"
„Tfa," je pljunil Vjeruša. „Zato prideš k preroku v raj, prijatelj
„Gotovo! Ali bil je tisti ples krvavi ples. In od tedaj je Slaviša postal trepet vsem pravovernim Mosleminom. Pa veš, kje smo jo vlovili?"
„Kje?"
„Osvinbeg ni bil rojen Osman. Ne, ampak rodila ga je mati gjaurov. Ker pa ga je Alah ljubil, mu je naklonil milost preroka, da se je spreobrnil. On je vedel za njo že dolgo. Ravno so plesali nič hudega sluteč svoj ples — kolo, če si ga že videl, kar planemo po njih. Omobeg je sicer djal, naj odnesemo samo to, druge pa pustimo. Ali kaj misliš ?! Vgak si je zase tudi poskrbel. Vzeli smo lepše, drugim pa porezali glave."
„Tfu," je zopet pljunil Vjeruša. „Plačilo ne odide!"
Današnja
sposke zbornice deželni glavarji (17), župani deželnih glavnih mest (17), trideset zastopnikov trgovskih zbornic in polovica graščakov veleposestnikov (!!), ki so zdaj v poslaniški zbornici, a bodo izgubili večinoma svoja mesta, ko uvedejo splošno, enako in neposredno volilno pravico. Število Članov gosposke zbornice nameravajo zvišati na 340 do 350. Nekaj članov gosposke zbornice bodo volili najbrže tudi deželni zbori. Zastopane bodo v gosposki zbornici tudi stanovske zadrnge in poljedelske zbornice, ki jih misli vlada šele ustanoviti. Število imenovanih članov gosposke zbornice nameravajo znižati sčasoma na 162, ozir. 140.
Kakor se vidi, vlada sicer ne misli docela prezreti kmečkega stanu, ampak jim dovoliti vstop kot zastopnikom stanovskih zadrug in poljedelskih zbornic. Toda niti enih niti drugih še nimamo v Avstriji, vsaj v obvezni obliki ne! Za to tudi kmetje sedaj pri preosnovi gosposke zbornice nimajo nobenega zastopnika, ki bi mogel govoriti v njihovem imenu in braniti njih pravice. In vendar bi trebalo kmetom ravno v tej stvari dobrega zagovornika.
Iz zgoraj omenjenega načrta za spremembo gosposke zbornice se da sklepati, da bo zastopstvo najštevilnejšega in najvažnejšega stanu v Avstriji najmanjše, zastopstvo graščakov pa, ki z malimi izjemami duševno in telesno samo lenuharijo, bo najštevilnejše. Bati pa se je tudi, da narodne manjšine kmetov, kakor na Štajerskem, Koroškem, ne bodo niti po zadrugah niti po zbornicah dobile zastopstva. Za to je tudi kmečka zahteva, da se postavno zajamči tudi narodnim kmečkim manjšinam primerno zastopstvo!
„Ne odide, ne sme!" povdari Turek. „Dobro stražite! Grem spat!" „Alah s teboj!"
„Naj te črvi snejo," zamomlja Vjeruša. „Če boš le zadovoljen s plačilom, ki ti ne odide! ... Ti besi imajo mnogo zapisano v raju. Sedaj pa se še jaz priplazim od vas. Rad bi vas videl jutri, pa ne mika me ostati."
Počasi se je priplazil do ovinka, kjer je rekel počakati Kosenki. Ta je bila že nestrpna, ker ga tako dolgo ni bilo.
„Sedaj pa le urno, da še prideva o pravem času v kako luknjo! Dolgo ne bode, da naju zgreše in iskali, naju bodo kakor iglo! Vprašati je le, če naju najdejo?!" —
III.
Globoko v Rudokih planinah, tam kjer so skalnate stene najsilnejše, obraščene z mahovjem in grmovjem, tam, kjer je globok potok sum-Ijal in se pogovarjal z gozdom, nad njim se razprostirajočim, je bil glavni tabor vstašev. Strašni prepadi, štrleče pečine, jedna višja od druge, na pol gole, na pol preraščene z mahom, so bile naravnost nepristopne. Le majhna ozka stezica, vijoča se kraj potoka med temi naravnimi orjaki, je peljala potnika v varen kraj. Ta se je razprostiral za temi, od božjega stvarnika napravljenimi trdnjavami in se razširjal v ravan, bolj podobno globeli. Dočim so na onih naravnih trdnjavah kurile na svojih ognjiščih čete vstašev, so v tej globeli mirno po-
fitevilba ima „Nai Dom" kot
Kmetje naj na zborovanjih sklepajo o tej stvari ter tudi poslancem izrekajo svoje želje Mi smo kmete na novo nevarnost opozorili in s tem storili svojo dolžnost!
Gospodarski poučni tečaj v Studenieah.
Lansko leto 1905 se je osnovalo na Spodnjem Štajerskem v okrepljenje kmečkega stanu več podružnic c. kr. štajerske kmetijske družbe. Med drugimi je tudi za župnije v Dravinjski dolini po prizadevanju g. potoval, učitelja Franceta Goričana nastala podružnica, ki je začela del »vati z novim letom 1905 ter je priredila zadnji teden t. j. od 8. do 13 januarja dokaj lep poučen tečaj. Dasi je ob lepem vremenu doma dosti dela, ia dasi je trajal pouk teden dnij, veodar so se ga udje iu neudje s toliko vnemo udeleževali in toliko zanimanje kazali. da so se gg. potovalni učitelji prav pohvalno izrekali o shodu vsakega dne.
Na božjem blagoslovu je vse ležeče; zato se je v nedeljo poprej podjetje Bogu priporočilo, v ponedeljek v jutro pa so začetek naznanili topiči. Preobširno bi bilo, podrobno opisati vsa predavanja; poglavitne točke, ki so se za prvotni pouk posebno povdarjale, podamo tu. S predavanji je začel Mart. Jelovšek, pozdravil je shod in naglasil najprvo misel, ki še kmečkemu stanu pač ni zadosti jasna: kako neobhodno polrebna je kmečka samozavest in stanovsko združenje na podlagi medsebojne ljubezni. Koliko bi lahko dosegli, če bi se začeli bolj učiti, misliti, se med seboj pc svetovati, med seboj prijateljsko združeni se za svoje stanovske koristi potegovati! Nato je prišel na svoj predmet, živinorejo: kako jo treba povzdigniti, koliko več dobička in še najlepših dohodkov bi imeli od živine, če bi si jo hoteli zboljšati. K zboljšanju živine je potreba pred vsem, da dobimo dobre piemenjake in plemenice,
čivali begunci, raja, ki je rešila golo življenje pred krvoloki. Tukaj sem so pribežale preganjane sirote, da jim obvarujejo življenje nepristopne gore, ki so usmiljenejše od človeka.
Moški so se poprijeli handžara, da obranijo sebe in svoje ljube, da obranijo domovino, videč, da je rešitev le v krvi in samoobrambi. Tako so se čete vstašev neprestano jačile.
Nasilnost Turkov je bila že nedosegljiva. Na svojo roko in brez vsega povoda so planili na kako vasico, vzeli, kar je bilo zanje, drugo pa požgali. Moškim so navadno porezali glave, nedolžno deco pa natikali na plotove. Ženam so izrezali prsi ali jih pa onečastili in pobili. Nedolžna dekleta so vzeli seboj, da so umirale po haremih in da so samo-pašniki nasičevali svoje strasti. Nikdo ni bil varen. Ali turška oblast se ni ganila. Z rajo, hlapci in sužnji stori gospodar kar hoče!
Ni čuda, da je jelo vreti in mirno ljudstvo, nikjer varno, je jelo iskati zavetja v gorah. Vstaši so pogosteje jeli napadati turške lopove in reševati zajete. Celi okraji so bili podobni bučečemu ognjeniku, ki naznanja, da sedaj pa sedaj izbruhne in podavi s svojo lavo vse, kar doseže. Vodje vstašev, sami vrli junaki, ki so se borili za svobodo svoje vere in za križ Kristusov, so imeli tudi druge račune ... Poklic ženske je, da osreči koga s svojo milobo in da je sama srečna, vzvišen poklic, da skrbi za dober narod, da je dobra mati. In one vzorne mladenke, ponos uboge raje, naj bi jemal
ppilogo.
da imamo dobro krmo in zdrave, snažne hleve in pa da dobro in pravilno krmimo. Vse to pa je g. Jelovšek prav jasno in prav po domače razložil in gledal posebno na to, da je vsako reč tudi dokazal.
V	sredo je g. I. Zabavnik, državni vinarski uradnik iz Gradca, razlagal nastanek in razvijanje treh trsnih škodljivcev: uši, peronospore in oidija ter govoril o pomočkih zoper nje: o amerikancu, o škropljenju in o žvepljanju. Razjasnil je tudi, kdo lahko dobi in kako se doseže brezobrestno posojilo in kdaj in komu se odpišejo davki. Marsikateremu vinogradniku se bi res lahko breme že olajšalo, ako bi si bil vedel v tem oziru pomagati.
V	četrtek je gosp. vinarski inštruktor Vi ran t učil, kako se pravilno rigola, katere amerikanske podlage naj se v naši zemlji sade in s katerimi naj se trs žlahtni; kako ravnati s trsom pri sajenju, kako se mu naj gnoji. Ako bi kdo pri napravi ameriških nasadov delal le naspol, je boljše, da bi delo pustil. Obadva gospoda sta mnogo dobrih naukov za naš viaorodii kraj podala
V	petek in soboto je govoril potovalni učitelj g. Fr. Gori dan. V petek je bil pouk o umnem sadjarstvu. Sadjarstvo bi lahko na Spodnjem Štajerskem zelo visoko pozdignili, in bi naše sadje prav lahko zaslovelo. Zemlja, podnebje, lege so pri nas za sadjarstvo zelo ugodne. Sadjarstvo prizadene še najmanj dela, koristi pa na petero načinov: 1. daje sveže sadje za jed skoro za celo leto, zlasti če imamo par zgodnjih dreves, nekaj pa takih vrst, ki se dolgo drže. 2. daje suho sadje za kuho, ki je tečna in zdrava jed; gre tudi manj kruha, kjer je suho sadje, a se tudi včasih dobro proda. 3. Daje dosti pijače. Koder je sadjereja na visoki stopinji, delajo tako izvrsten sadjevec, da se komaj od vina razločuje. 4. Sadje daje dober ocet, ki bi naj izpodrinil esenec; 5. pa bi se dalo sadje izvrstno prodati, če bi se sadjarstvo modro gojilo: za dom nekaj različnih vrst, a za prodajo sadje bolj ene vrste, ki bi šlo naravnost v roke t stih, ki ga uživajo, ne pa po prekupcih.
Jako lep je bil tudi pouk o sajenju in gojenju drevesc, a tu ni mogoče vsega popisati.
V	soboto je bil zopet zelo zanimiv dan: o zgodovini kmečkega stanu, o vzrokih sedanjega propadanja, in o sredstvih, s katerimi bi se mogel kmečki položaj zopet zboljšati. Med vzroki propadanja so se našteli zlasti sledeči: 1. Preveliki dolgovi in bremena, ki jih prevzamejo otroci, ko začnejo gospodariti; sin, ki ostane na posestvu, bi moral prevzeti pod bolj ugodnimi razmerami. 2. Toževanje zavoljo kake malenkosti. 3. Dostikrat preimenitno nepotrebno zidanje. 4. Nakupovanje preveliko zemljišča, ki ga ni moč dobro obdelovati. 5. Razne uime. 6. Skrunjenje praznikov. 7. Pijančevanje m drugo zapravljanje. 8. Vedno hujši davki. 9. Pomanjkanje poslov ali njih nezadovoljnost. 10. Neprimerna vzgoja otrok.
Med sredstvi za zboljšanje stanu so se naštela med drugim ta-le štiri 1. da bi začeli gospodariti ne več kakor dosedaj samo z rokami, ampak delati tudi z glavo: pamet v roke! Umno gospodarstvo pri vseh panogah kmetijstva. 2. Pozor na javne razmere, ki toliko uplivajo na kmetijstvo, a ki jih mi ne razumemo in torej v svojo škodo ne upošte-
divjak, naj bi jih ugonobil? Neveste, že poročene, naj bodo žene Turku? Zaročenke naj se odpovedo svojemu ljubemu? Tega ne; nikdar! —
In vendar se je godilo to hote ali nehote. Lopovi niso vprašali: si ti mati, ali žena? Si nevesta ali zaročenka? Mlado, nedolžno dekle niso vprašali, ali ji je prav, da jo Turki onečaščajo... Brezobzirno so jih jemali.
Nikdo ni vprašal zorne mladeniče za njih cilj, nikdo se ni oziral na čustva narave. Pobijali so jih, cvet mladosti, pobijali upanje domovine...
In takemu nasilstvu naj se ne upro, naj mirno gleda narod ta grozodejstva, naj trpi raja, ker gospodar, hujši od zverine, tako hoče?...
„Nikdar!" je jeknilo med siromaki. „Nikdar! Raje umremo, in to častno na bojišču, kakor še dalje trpeti sramoto, s katero preplavlja Turčin ubogo rajo!" —
Turki so to slutili in morili brezobzirno. Vse so prekašali oni ljudje, katere je vzgojil sam satan za svojo službo. Bili so to oni, ki so se poturčili in zavrgli Kristusa samo radi časti in slave. Odpadniki so povsod največji lopovi.
Račun vodje vstašev in tudi ostalih pa je bil v tem, da se osvetijo za svoje žene, neveste, za sestre in stariše. Povest Kosenke je le senca proti drugim hudobijam.
In Slaviša, vodja vstašev okrožja Osvinbega, je bil eden najdrznejših. Imel je četo samih volkov, kakor so jih nazivali Turki, samih junakov kakor
vamo. 3. Združevanje! Vzor nam naj bodo v tem oziru Danci; koliko so dosegli, ker je tam kmet kmeta brat. 4. Strokovna izobrazba; noben kmet ni prav za prav mojster, ampak vsak je učenec. Vsak pa vendar nekaj ve in je nekaj izkusil, česar drugi ni; kako potreben bi bil skupen pouk in skupni porazgovori. Izderimo zagozdo, ki sovražno loči brata od brata, proč z zavistjo ali skrivno škodoželjnostjo ! 5 Učimo se računiti; naredimo si gospodarski zapisnik, ki nas bo ob koncu leta mnogo naučil.
Da sklenemo: Res zanimiv je bil ta poučni tečaj in upamo, da bj obrodil tudi sadu. Eden gospodar bo pozidal popolno vzoren hlev, eden vzoren svinjak, nekateri prenarede gnojišča. Trem gospodarjem je izročil g. Goričan po tri zvezke, v katere naj zapisujejo dohodke in izdatke in jih prenašajo v mesečnik. Drugi gospodarji pa so se v nedeljo, 14. jan. v jutro pogovorili, da se bodo odslej vsako drugo nedeljo v mesecu po jutranji božji službi začeli shajati v društveni sobi h gospodarskim po-menkom.
Vam gg. potovalni učitelji prisrčna hvala; vam vnetim udeležencem iz Studenic, Poljčan, Makol in Laporja čast, pred vsem pa voščilo, da ta vaš vrli prvi pokret vzbudi hrepenenje po nadaljni izobrazbi in pravem napredku ter obrodi kdaj obilen sad!
Politični ogledi.
Štajerski nemški poslanci so imeli včeraj dne 24. t. m. v Gradcu posvetovanje o novi volilni pravici. Spodnještajersko je zastopal Vastian in Po-raer. Kakor se sliši, radi bi Nemci imeli na Spod. Štajerskem dva zanesljiva volilna okraja. Toda kako se naj to naredi, jim je samim velika uganka.
Novi ministri. Zatrjuje se, da dobijo Mlado-Čehi in, Nemci svoje zaupne ministre. Kot kandidata se imenujeta Čeh dr. Pacak in graški nemški odvetnik dr. Deršata. S tem hoče vlada pridobiti češke in nemške poslance, da glasujejo za novo volilno pravico, kakor bo jo vlada predlagala.
Gornjeavstrijski kmetje in volilna pravica. Gornieavstiijski kmetje so večinoma vsi v katoliški stranki, koje poslanci tvorijo v državnem zboru klub Centrum (središče) Glavno glasilo te stranke, „Linški Ljudski List", piše o volilni pravici : „Mi ne bomo nikakor pripustili, da bi mestni volilni okraji obsegali samo 20 do 25.000 prebivalcev, kmečki volilni okraji pa 50 do 60 000 prebivalcev. To bi se reklo zasmehovati splošno in enako volnilno pravico, bila bi strašna krivica nasproti kmečkim občinam in brezvesten napad na kmečki stan, glavno oporo države. Tudi nemški kmečki stan mora zahtevati, da se varujejo njegove težnje in da se pripoznava enakovrednim obrti in kapitalu, ki imata svoje bivališče v mestih." Naš list je v imenu slovenskih kmetov že opetovano zavzel ravno tako stališče!
Kmečka misel na Češkem. Kako izve „Hlas Naroda" iz zanesljivega vira, so se odločili nekateri mladočeški poslanci, ki zastopajo kmečke okraje, prestopiti h kmečki stranki, ter so že vprašali pri vodstvu te stranke, ali lahko obdržijo svoje mandate, ko prestopijo, ali pa se naj podvržejo novi volitvi.
Žarko in Vjeruša. S svojimi volkovi je bil Slaviša trepet Turkov in z grozo so izgovarjali njegovo ime. Prišel je, kot bi ga izbruhnila zemlja, izginil, kot bi ga zopet požrla. Vsakokrat je napravil silno zmešnjavo med lopovi in pobil kar ni ušlo.
Pri drugih vstaških četah je bil tudi zelo priljubljen, istotako Žarko in Vjeruša. Zadnjega so povsod poznali kot hrabrega in premetenega bojevnika. Mnogokrat je bila njegova zasluga, da so se izvili močnejšemu sovražniku.
Noč je že bežala pred jutrom in v „orlovem kriln", kakor so nazival vstaši svojo trdnjavo, je bilo vse pokoncu. Prispel je oglednik in prinesel vest, da so Turki na četovanju. Oziral se je po vodji.
Nikdo ni znal, kje je.
„Odšel je včeraj z Žarkom, menda k staremu Pavloviču, a ni ga še nazaj," je rekel nek glas.
„Nebesa! Pavlovičevo Kosenko so ugrabili, mogoče tudi vodjo," je jeknil glasnik.
Vsi so planili pokoncu.
„V imenu Očeta in Sina..." je reklo nekaj glasov. Nato so zopet umolknili vsi.
Nek vstaš, ogromen kot hrast, Ilija po imenu, stopi naprej. Imel je sabljo kakor lopato.
„Kaj stokate!? Ako je resnica, kar pravi, moramo na pomoč. In to kar najhitreje! Toda kam so se obrnili tolovaji?"
„Kjer je beg sedaj. Gotovo v Kalkandelen!"
„Skrbimo, da se snidemo! — Pripravite potrebno ... Odrinemo takoj!"
Češka kmečka stranka na Moravskem, ali
kakor se imenuje v češkem jeziku „Katol. spolek českeho rolnictva na Morave" upa, da dobi pri prihodnjih deželnih in državnih volitvah največ poslancev in da bo postala vodilna stranka na Moravskem. To se reda ne bi ugajalo liberalcem, za to stranko v svojem listu „Selské Noviny", ki ga izdajejo za kmete, kakor naši nemčurski žganjarji „Štajerca", srdito napadajo. Toda srd menda ne bo mnogo pomagal, kajti kmečka stranka je pri živahnem delu.
Razne novice.
*	Imenovanje. Notarskim namestnikom v Sevnici je imenovan g. dr. Franc Strelec, dosedaj notarski koncipient pri dr. Firbasu v Mariboru. — G. dr. Janko Bezjak, dosedaj okrajni šolski nadzornik v Maribora, je imenovan za profesorja na drugi državni gimnaziji v Ljubljani.
*	Iz finančne službe. Prestavljen je davčni praktikant g Jož. K ai č od davkarije na Vranskem k davkariji v Marenbergu. — Finančni konceptni praktikant Oto Fiscbereder je prestavljen od mariborskega k celjskemu okrajnemu glavarstvu. — Za začasne davčne pristave so imenovani sledeči davčni praktikanti: Jožef Čep in v Konjicah, Kari Reich v Mariboru, Jožef Kaič v Marenbergu, Fr. Pichler v Radgoni, Štefan Šuc v Mariboru, Jernej Videnšek v Celju, Jožef Šprah v Grobmingu, Alojz Kanworsky v Konjicah, Franc Do naj v Ptuju, Ferdo Prelog v Celju, Karol Hren v Neumarkta, Mafej Najžer v Kozjem, Franc Vre-znik v Ptuju.
*	Uravnava Pesnice. Na zborovanju mariborske kmetijske podružnice je okrajni glavar grof Attems poročal, da je stala uravnava Pesnice dosedaj že pol milijona kron in da bode v prihodnjem zasedanju deželnega zbora cela zadeva zaradi uravnave Pesoice končno rešena. Država bo prispevala 45 odstotkov za uravnavo ravno toliko dežela.
*	So-li to kmetje? C. kr. kmetijska družba na Štajerskem je ustanovljena za kmete, a v nekaterih podružnicah vladajo meščani in ne kmetje. Tako tudi v mariborski. Ta podružnica je razdelila za dolgoletno službovanje sedmim osebam nagrade, ki služijo pri sledečih „kmetih": graščina Hrastje, dr. Herman Vistaler, graščak Arnold Damian, dr. Gočeber Obdarovana sta bila služabnika le dveh kmečkih posestnikov.
*	Nov slovenski list. V tiskarni Hribarjevi je začel izhajati nov list za slovenski Štajer pod naslovom „Novi Slovenski Štajerc". Urednik mu je g. Cvetko Golar.
*	Slovenska Matica. Njene knjige so ravnokar izšle in so sledeče: Oton Zupančič, Prevod Šekspirjevega Beneški trgovec; dr. Fr. Simonič, Slovenska bibliografía (knjigoslovstvo, popis knjig); Anton Knezova knjižnica z doneski Cankarja in Kostanjevca; Zbornik znanstvenih poučnih spisov z doneski dr. Ilešiča in dr. Šlebingerja; dr. Strekelj, Slovenske narodne pesmi; Letopis Slovenske Matice.
*	Nemci proti naši kmetijski šoli. Ali dobimo v Št. Juriju slovensko kmetijsko šolo, še je vedno vprašanje, kajti nemški poslanci so začeli proti njej nastopati. Na shodu v Slov. Bistrici
Nastal je živahen šum. Nek glas je začel peti bojno pesem, drugi so dvigali orožje.
Že so menili oditi, kar prideta dva človeka, vsa znojna in premočena. Straža ju ustavi.
„Domovina . .. Jaz Slaviša in Žarko .. ."
Orožje se povesi in junaka prideta med svoje.
„Zvedeli smo!" de Ilija.
„Od Vjeruše. .. kje je?" sta vprašala v eni sapi.
„O njem ne vemo ničesar. Glasnik je prinesel vest, kaj se je zgodilo. Mislili smo, da so tudi vaju vjeli in hoteli smo vaju rešiti."
„Naju niso, pač pa Kosenko in Vjerušo!"
„Vjeruša se jim izmuzne, kakor kuna," reče nek glas. „Znabiti jim otme še dekle!"
„Na to ne moremo čakati. Poiščimo ju!"
Četa je odšla. Ostali so le oni, ki so bili izključno potrebni za čuvanje vhoda. Ogledniki so se poslali na vse strani, da poizvedujejo za divjaki.
IV.
Prilično ob tem času se je zbudil Holuban. Prvo njegovo delo je bilo, pogledati svojo žrtev.
Ali ležišče je bilo prazno. Zmel si je oči, pogledal bolje in celo potipal je odejo. Divja kletev mu je privrela iz ust, ko je videl, da ni Kosenke. Zatulil je, kot bi mu kdo odrezal srce, in jel letati okrog.
„Kje je ona?" se je zadri nad stražo.
„Kdo, efendi?"
r
25. jannarja 1906.
dne 21. jan. je poslanec Lenko izrekal „bojazen", ali nova šola ne bo „slovenski hujskarski zavod". Tako se začne, drug poslanec bo že rekel, da bo nova šola gotovo „hujskarski zavod". Naš kmet bi naj ostal neumen, da ga pijavke od vseh strani lahko izsesavajo, to je namen Nemcev!
*	Za dijaško kuhinjo je darovala neimenovana 10 K. Srčna hvala!
*	Viničarski tečaj v Mariboru na sadjarski in vinarski soli bo od 5. do 17. marca 1.1. Udeleži se ga lahko 20 oseb. Istočasno se vrši spomladni tečaj za sadjarstvo in vinarstvo, katerega se lahko udeleži 40 oseb. Ubožni udeleženci viničarskega tečaja morejo dobiti tudi podporo. Prošnje je vložiti do 15. februarja t- 1. na ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru.
*	Kratka katehetika s praktičnimi pojasnili. C. kr. professor verouka g. Ant. Kržič je ravnokar izdal knjigo z omenjenim napisom. Cena brošuri 50 v. G. katehete bo gotovo zanimala praktična stran brošurice, zlasti razni zgledi.
*	Iz katehetskih krogov dobimo ta le poziv: Častfti gospodje, pozor! Kafcor znano, stopi z novim šolskim letom v veljavo novi šolski zakon, ki omejuje že itak jako omejeno prostost katehetov ozir. njih nadzornikov v krivični meri. Ganimo se, dokler je še čas, na celi črti in ugovarjajmo odločno zoper §§ 37 odst. 8, 131—139 in dr. tega zakona! Društvo dunajskih katehetov (Wiener Katecheten-Verein) I. St. Augustin) daje vsa potrebna pojasnila in pošilja na zahtevo tudi dotične blankete! Na delo, da ne bo prepozno!
*	Iz odbora „Družbe sv. Mohorja". Vsled bolehnosti je iz odbora izstopil bi. gospod Simen Janežič, ravnatelj in blagajnik. Skozi 33 let je deloval neumorno v korist Mohorjeve družbe in si je zanjo pridobil neminljivih zaslug. Na njegovo mesto je bil v odbor izvoljen odvetnik g. dr. Jan. Brejc. Za podpredsednika je bil izvoljen vč. g. kancelar Jan Vidovič, za blagajnika g. prof. Jos. Apih.
*	Novi okrajni šolski nadzorniki. Imenovani so nadzornikom za ljudske šole v okrajih :
I.	okolica Maribor, Št. Lenart in Slov. Bistrica: g. učitelj Jože Schmoranzer v Celju; 2. Marenberg, Šoštanj, Slov. Gradec in Konjice: gosp. učitelj Alojz Schechel v Gornjem gradu; 3. okolica Celje, Vransko, Šmarje in Gornji grad dosedanji nadzornik g. Jožef Supanek; 4. Kozje, Sevnica, Brežice in Laško dosedanji nadzornik g. Gustav Vodušek; 5. Ormož, okolica Ptuj, Rogatec, Ljutomer in Gor. Radgona dosedanji nadzornik g. Janez Dreflak, za mesto Celje, Maribor in Ptuj dosedanji nadzornik gosp. Franc Frisch.
*	Naš rojak iz solčavskih planin, gospod J. Štiftar, profesor v Kalugi na Ruskem, je dne
II.	nov. 1905 dovršil trideseto leto državne službe. Zaradi zveste službe ruskemu narodu in carju mu je ruski car podelil veliki red sv. Vladimira 4. stopinje. Ta red daje odlikovancu dvorjanstvo in naslov: ekscelenca.
*	„Doctor Angelicus Sv. Tomaž Akvin-ski" se imenuje ravnokar v naši tiskarni izšla knjiga, katero je spisal vedno delavni g. dr. Fr.
Kovačič, profesor bogoslovja. Knjiga bo zelo zanimiva tudi za gg. dijake in jim jo toplo priporočamo. Cena 1 K.
Mariborski okraj.
m Slovensko društvo priredi političen shod v Hočah po rani sv. maši dne 4. febr. (in ne 28. t. m. kakor je bilo pomotoma poročano) v gostilni g. Rojka. Upamo na obilno udeležbo.
m Poučna predavanja v Mariboru. V prostorih Bralnega in pevskega društva Maribor v Narodnem domu bodo v nedeljo predavali od 10.—12. ure predp.: dr. Korošec: O zadružništve; dr. Pipuš: Temelj ustave. Kmetje in delavci, pridite poslušat. Vstop je prost in vsakemu dovoljen.
m Poučno predavanje v Mariboru, v prostorih bralnega in pevskega društva „Maribor" seje vršilo minolo nedeljo, dne 21. t. m. prvikrat. Udeležilo se ga je okoli 30 oseb, večinoma delayci in kmetje. Zelo nazorno in strokovnjaško sta predavala gg. dr. Poljanec in Goričan. Upamo, da bo prihodnjo nedeljo več poslušalcev. Predavanja so zelo poljudna in zanimiva. Kmetje in delavci, pridite!
m Maribor. V zavodu šolskih sester je umrla dne 21. t. m. sestra Mr. Serafina, rojena Marija K odela v Celju. Pogreb je bil dne 23. t. m. in ga je vodil preč. g. kanonik Mlakar. N. v m. p !
m Mariborski porotniki za porotno zasedanje, ki se prične dne 17. februarja: Glavni porotniki: Jožef Merkl, mesar, Jožef Peyer, kamnosek, Al Polaček, ključavničar, Raimund Pichler, sodar, Al. Starki, trgovec, K. Staudinger, hranilnični uradnik, Fr. Sitter, uradnik v skladišču, Ant. Skube, prokurist, K. Soss., trgovec, Jan. Špes, stavb, podjetnik, Ig. Tischler, trgovec, Jož. Uiaga, trgovec, vsi v Mariboru; Jurij Kramer, posest., Št. Jurij v Slov. gor.; Janez Slavič, trg., Št. Lenart v Slov. gor; Martin Tomažič, posest., Drvanja; Fr. Šabeder, posestnik, Gornja Korena; Fr. Peklar, posestnik, Sv. Jakob v Slov. gor.; Mih. Drozg, posest., Jelenče; Jan. Zebe, posest., Zg. Hoče; Andrej Pfeifer, trg., Sp. Hoče; Marko Škrbinjek, posest., Krecenpauh; K. Baumgartner, gostilničar, Št. Lovrenc nad Mariborom; Mat. Vauhnik, p sest., Sv. Nikolaj; Jan. Bauman, oskrbnik, Sp. Radvanje; Ferd. Zwettler, oskrbnik, Slivnica; Fr. Witzman, posest., Ruta; Peter Sorčnik, gostilničar, Zg. Poljskava; Jan. Hrastnik, posest., Sp. Poljskava; Alojzij Muhič, trgovec, Ptuj; Leopold Petovar, posest., Ivanjkovci; dr. K. Grossman, odvetnik, Ljutomer; Jan. Kurbus, gostilničar, Gornja Radgona; Aleks. Schober, posestnik, Muta; Andrej Grögl, posest., Arlica; Janez Lukas, posest., Marenberg; Fr. Kikel, trgovec, Ribnica. Nadomestni porotniki: Al. Dolamič, špediter, Jož. Dufek, svečar, Julij Fischbach, trg., Jož. H llzknecht, mesar, Ferd. Janšek, trgovec, Al. Käfer, marke-tender, Peter Kranzelbinder, kavarnar, R. Lierzer, izdelovatelj kotlov, Albert Lončar, hišni posest., vsi v Mariboru
m Bralno društvo v Studenicah pri Poljčanah je imelo dne 15. pros, svoj občni zbor.
„Kosenka, lepa huriska*)!?"
„Ušla ni! Nikdo ni mogel uiti!" je trdila straža.
„Ušla ni! ? Vrag. Potem jo pa vzemi, ako ni ušla!"
Zopet je predivjal vse kote in tudi drugi so iskali. Videči ga tako srditega, so bili tihi.
„Alah mu jo je skril," so si šepetali, „ker ni požgal koče!"
„Ušla je z onim starim besom," je za vpil nekdo od straže. „Kakor gotovo nimam brade, tako gotovo je tako!"
„Zgubili ste milost begovo, psi ničvredni!" je tulil Holuban.
Turki so prekrižali roke na prsih in sklonili glave.
„Pri Alahu, za njima! Gorje starcu in tudi njo pretepem! Ogledniki, za sledom!"
Začel se je lov. Holuban ni smel oditi, ker je moral tukaj počakati Osvinbega, ki bi imel priti za dva ali tri dni. Jutranji mrak je ležal nad gorovjem in po dolini se je držala gosta megla.
Vstaši so krenili najbližjo pot čez skale in prepade, črez katere so mogli le vajeni ljudje. Drugače še bi rabili pol dneva, če bi sli po ozki poti.
*) Hunska, turški izraz. Po naše: deklica.
„Alah je velik," vzkliknil je Turek in stopil za skalo. Pripravil je puško za strel. Ne daleč od sebe je opazil človeka.
Bila sta oglednika, vsak iz svojega tabora.
Vstaš je slišal vzklik.
„Alah je velik," ponovi in se splazi k oni strani.
„Kdo si?" vpraša Turek.
„Človek!"
„Kakov človek? vpraša Turek in radovedno pomoli glavo naprej.
„Takov !" je rekel hajduk. V tem je zažvižgala sablja. Raz skale se je pocedilo nekaj rdečega. Na to se je prikotalo truplo, še drhtajoče.
„Vohun!" je zamrmral hajduk in obrisal krvavo sabljo ob obleko Turka. „Zvijača je dobra! Malo in on bi si brisal svoj nož ob mene. Treba pazljivosti !"
Šel je dalje, previdno, plazeč se od skale do skale, za grmovjem, varno, kakor lisjak. Minula je ura, kar zagleda Selce in četo Turkov.
„Mati zemlja se napij vaše krvi in jastrebi bodo imeli svoj žir, če vas volkovi prej ne pogoltnejo, bese," je momljal hajduk. „Mohamed vas že čaka v svojem raju."
Solnce je bilo že visoko, ko pove oglednik, kaj je videl.
„In nje nisi videl?"
„Nisem mogel obiti skal."
(Da^je sledi.)
Po letnem poročilu gosp. predsednika volil se je sledeči novi odbor: Preds. g. Jožef Cede, podpr. Jožef Kodrič, blag. S Krotky, taj. R. Kiedinger, odborniki: Turin Jožef, Kodrič Anton, Kitek Šimon.
m Zakaj kupujejo konje. Zadnje dni se je v okolici Sv. Barbare niže Maribora pokupilo precej najboljših in najlepših konj po visokih tukaj nenavadnih cenah. Tako je prodal kmet Jg-nacij Bezjak svojo kobilo za 726 K. nekateri še dražje. Kupca sta dva Madžara, mlajši govori razun madžarski slovenski in hrvatski, še tudi nemški in dobro laski; šolo je pa obiskoval v Turinu. Ali nemara kupujejo za tujo državo naše lepe konje?
m Št. Peter pri Mariboru. Po šesttedenski bolezni je umrl Andrej Kramberger, star 60 let Služil je pri Mariji Purgaj v Metavi 29 let za gospodarja. V svoji bolezni je sicer iskal pomoči pri zdravniku, toda ta mu je naznanil, da ni več pomoči, ker so mu gnjila pluča. Sveti mu večna luč! — Pri nas so klanci hudo zameteni s snegom. Vihar je nanosil tekoči teden zapali sneg v jame, iz vzvišenih mest ga je pa popolnoma pobrisal. — Pri društvo „Skala" imamo sedaj po zimi vsako nedeljo po večernicah predavanja. Ali ni to lepo? — Naš organist g. Kramberger vadi pridno mladeniče v petju. Vrlo! — Uredništvo „Slov. Gosp." s tem izjavlja, da nobenega dopisa o pretepih v Št. Petru pri Mariboru, katere smo mi priobčili, ni pisal mladenič Ljudevit Flucher, niti je žnjimi v kaki zvezi.
m Katol. politično društvo za lenarški okraj priredi na svečnico dne 2. febr. ob 3. uri pop. v Horvatovi gostilni pri Sv. Benediktu v Slov. gor. svoj letni občni zbor in politični shod, na katerem nastopi več govornikov. Razpravljalo se bo posebno o novi volilni spremembi in o kmečkih potrebah. Zavedni kmetje, mladeniči lenarškega okraja, udeležite se gotovo tega zborovanja!
m Čitalnica v Slovenski Bistrici vabi k svojemu 3. letošnjemu predavanju v društvenih prostorih v nedeljo dne 28. prosinca popoldne ob 3. uri. Govoril bode č. g. kaplan Alfonz Požar o obsegu nekdanj e slovenske zemlje in o vzrokih njenega zoženja. Predavanje bode podučno in zanimivo in je namenjeno v prvi vrsti kmečkemu prebivalstvu, ki je vabljeno, da se ga udeleži prav mnogoštevilno.
m Političen shod pri Št. Ilju v Slov gor., katerega je priredilo „Slovensko društvo", je bil precej povoljno obiskan, večinoma so bili sami možje in mladeniči. Prvi govornik g. poslanec Robič je omenil najprej naskok nemčurjev na domačo občino, katerega pa bodo gotovo odbili vrli možje in mladeniči, ki drže skupaj kakor železen obroč, ki je skovan v ognju najhujših političnih bojev. Na to je razložil volilno presnovo ter omenil tozadevne zahteve različnih sir.uk. Krščanski socialisti in kmetje so za večletno aii vsaj enoletno bivanje, socialdemokrati pa si prizadevajo ta rok kolikor mogoče skrajšati. Ožigosal je postopanje Nemcev, ki zahtevajo za se neke predpravice. Posebno nas Spod. Štajerce hočejo popolnoma potisniti v kot. Toraj bi naj šla volilna pravica samo do Mure, tukaj bi se pa naj začela volilna krivica. Kmečke stranke so tudi za prisilno volilno pravico. Da je to zelo potrebno, kažejo številke voiilcev in tistih, ki so res prišli volit. (Te številke bomo priobčili.) V nekaterih krajih na Spod. Štajerskem jih je šla komaj četrtina volit. Sedaj ko se poteguje za splošno in enako volilno pravico vsaka stranka, se mora tudi kmet pobrigati ter gledati, da pribori zase ugodnosti. Z besedami „Postopajmo složno, odločno in dosledno! Ne vdajmo se!" je sklenil svoj govor, kateremu so navzoči pritrjevali z živijo klici. — Veleposestnik Thaler na to opiše domače občinske volitve in postopanje šentiljskih Nemcev, ki so klicali celo mrtve na pomoč. G. kaplan Rauter priporoča kmetom izobrazbo in sicer gospodarsko^ Primerja izobraženost kmetov na Danskem in Češkem. Bolj ko je človek izobražen, večje spoštovanje uživa. Izobrazujte se torej! Vsak govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem G. Thaler se je slednjič zahvalil g. poslancu Robiču, mu zakliče trikratni „Živijo", ter zaključi shod.
m Iz Podboča pri Poljčanah. Dne 15. t. m. se je ponesrečil 19letni hlapec Kari Rubin. Pri vlačenju plohov v B)či si je stri desno nogo. Težko ranjenega so prinesli na lestvi domov, odkoder so ga še tisti dan pripeljali v bolnišnico. Siromak trpi velike bolečine.
m Sv. Ana na Krembergu. Dne 15. t. m. je umrla 72 letna Marija Popič, najstarejča deklica
v naši fari. Bila je pokojna tudi voditeljica dekliške Marijine družbe ter ud bral. društva in dekliške zveze. N. v m. p.!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Že zadnjič smo poročali o nekaterih novo-luteranih v Ptuju. Razven imenovanih smo izvedeli še za sledeče odpadnike v Ptuju: Ernst Božič, pomočnik pri stekleninarju (glažarju) V o g e 1 n u na glavnem trgu, Kari Lukanc, nastavljen pri trgovcuKazimirju, Franc BI a s c h i t z (Blažič), mesar. Ptujski Slovenci in katoličani! Ti ljudje so odpadli, da pokažejo s tem svojo mržnjo do naše vere in do naše narodnosti! — Ptujski Slovenci smo zopet izgubili enega v naših vrstah. Dne 17. t. m. je preminul tukajšni odvetnik gosp. dr. Alojzij Cuček. Rajni je bil rojen 1. 1835. v Bišu, župnija Sv. Bolfenk v Slov. gor., v katerej je tekla zibelka mnogih slavnih mož. Bil je najprej odvetnik v Št. Lenartu v Slov. gor., od koder se je preselil v Ptuj. Tukaj je bil soustanovitelj „Čitalnice". Na njegovem grobu joče soproga in tri hčere. Ena izmed njih je omožena z g. dr. Jurtelo, deželnega glavarja namestnikom in odvetnikom v Ptuju. Veličasten je bil njegov pogreb dne 19. t. m. Nad 30 vencev je kiičalo njegovo krsto, med njimi dva, od Čitalnice in Posojilnice, s širokimi slovenskimi trakovi. Pri odprtem grobu so mu zapeli pevci iz Ptuja, Maribora in Št. Lenarta dve žalostinki, ki sta pretresujoče doneli med jokom navzočih v slovo vrlemu narodnjaku, ki naj v miru počiva! — Med tukajšnjimi Slovenci se govori, da je prejšnji urednik „Štajercev", Johan Drevenšek, vstopil v uredništvo „Slov. Naroda". Gliha sicer vkup štnha, toda ali govorica odgovarja v tem slučaju tudi resnici, nam ni znano. „Štajerca" urejuje zdaj dijak Venigerholc, brat šentiljskega zdravnika dr. Veniger holca. — Pri sprevodu g. dr. Čučeka so svojo znano „visoko" nemško oliko pokazali nekateri Studenten-helm-ovci, ki so ravno šli na sprehod, zlasti pa njih vodja. Srečaje namreč omenjeni sprevod so dijaki pred križem večinoma segli, četudi precej leseno, po klobukih, a njih vodja se je bal svojim teutonskim vrabcem pod pokrivalom dati prostost in je šel, ne da bi se odkril, dalje. Udeleženci sprevoda in tudi drugi ljudje so nevoljno gledali za njim. Visoki vojaški dostojanstveniki in stari gospodje so skazali križu in mrliču dostojno čast, le ta „nadepolni" nemški „odgojite'j", ki bi moral svojim dijakom dajati lep vzgled, je obdržal klobuk na glavi. Heil! — Dne 18. t. m. je v ptujski mestni oskrbovalni hiši umrl nanagloma Jožef Kalčič, mesarski pomočnik, star 75 let. — Kje pa je ptujski okrajni za sto d? vprašajo večkrat ljudje, ki imajo na tem uradu kaj opraviti; nikjer namreč v celem Ptuju ne najdeš napisa tega vendar toliko obiskanega urada, četudi bi ga iskal s svetilko pri belem dnevu. Bd je prej slovensko-nemški napis nad prostori okrajnega zastopa, a burja ga je neki raztrgala v solnčni prah! Menda samo slovenski del! — Lutrovskega obiteljskega večera dne 17. t. m. se je udeležil seveda tudi „verno-katoliški" župan O r n i g ter tako zopet pokazal, kako podpira z vsemi močmi lutrovske pastorje pri niih pogubnem delovanju. Zato pa se tudi ni čuditi, da so zgled svojega „vrlega" župana posnemali tudi mnogi ptujski obrtniki, trgovci, uradniki ter na tem večeru kričali heil došlim trem pastorjem; imena teh „dobrih" katoličanov bomo prihodnjič navedli, da verni katoličani in okoliški Slovenci, ki polnijo ptujskim Nemcem in nemškutarjem žepe, vendar enkrat spoznajo te ljudi! — „Bojno društvo" je imelo vsako leto v Petovarjevi gostilni svojo veselico. Gostilna je pa prišla sedaj v last župana Orniga in ta je prepovedal najemniku, da ne sme dati svojih prostorov društvu. „Bgno društvo" namreč noče tako plesati, kakor žvižga „Štajerčev" oče Ornig. Veselica se je vsled tega vršila v narodni gostilni g. Muršeca.
p Sv. 31 ar ko niže Ptuja. Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja je pri občnem zboru dne 14. t. m. izvolilo sledeči odbor: g. Janez Vršič, kmet v Novivasi, predsednikom, č. g. župnik Leop. Skuhersky, podpredsednikom, g. učitelj Friderik Marinič, tajnikom, g. Martin Čeh, gostilničar itd. v Markovcib, blagajničarjem, g. Jože Kegl, organist, knjižničarjem. Odbornikom pa: gg. Pavel Fleie in Simon Črešnik. Namestnikom: gg. Franc Kostanjevec in Anton Poljanec.
p V Moškanjcih se snuje novo gasilno društvo. Pravila so se že poslala na namestništvo. Shramba že stoji in tudi brizgalnica je že kupljena. Ustanovitev takega društva je zelo potrebna v tem okraju, kjer opetovani požari uničujejo kar po cele vasi.
p Občinski odborniki moškanjski so vrnili vsiljenega jim ptujskega „Štajerca" ter pridjali
sledeče pismo: „Gospod urednik! Poslali ste nam Vaš list. Vračamo ga soglasno, kar kažejo naši podpisi. Občinski odborniki moškanjski so znali do sedaj zmiraj brez pomoči Vašega lista čuvati koristi naše občine in to bodemo znali storiti tudi mi. Nočemo pa lista, ki je ravno v prejšnji številki napadel in poniževal našo občino, nočemo lista, katerega niso ustanovili kmetje, ampak peki in prodajalci trakov in ki se ne vzdržuje s kmečkim denarjem ter nima v uredništvu ljudij, ki bi bili kmetje ali razumeli kmečke potrebe, kmečke skrbi in kmečke žulje. Mi nočemo lista, ki razširja neresnične reči o kmetih, kakor o živinskem ravnanju slov. kmeta s svojim sinom v Framu. Nočemo lista, ki zastopa in zagovarja našim potrebam nasprotno stališče, kakor je nameravana cesta prek dornovskih travnikov v Slome ter kvarjenje ceste z nasadi ne o b cesti ampak sredi ceste, kakor je to storil načelnik Ornig od Moškanjc do Borovec. Gospod urednik! Nobeno blago, nobena reč na svetu se ne more dajati zastonj, če se pa daje, gotovo nič vredna ni. Vaš list se vsiljuje in daje zastonj po ptujskih trgovinah, pošilja se zastonj v našem o-kraju ljudem, ki so ga že vrnili in že leta in leta ne plačali. Imeli bi še dovolj razlogov, ali ti nam za sedaj zadostujejo in naše postopanje razjasnju-jejo. Iz njih lahko vidite, kakega mišljenja smo. To pismo bomo doslovno objavili tudi v „Slov. Gospodarju" in .Domovini", Vi pa ga objavite v svojem listu, ako upate proti svojim bralcem. Ako je „Štajerc" slovenski list, naj ima vsaj tudi slovenske naslove!" Franc Qnar m. p., Fr. Kekec m. p., Viktor Sok m. p., Anton Antolič m. p., Vid Donaj m. p, Janez Šegula m. p., Janez Obran m. p., Jurij Bezjak m. p., Simon Geč m. p., Valenko Martin m. p.
p. Pri Sv. Lovrencu na Drav. polju je bil zadnjo nedeljo po večernicah dobro obiskan u-stanovni shod kmetijske podružnice. Na poljudne, pojasnilne besede g. pot. učitelja M. Jelovšeka o družbenem namenu se je takoj vpisalo 36 kmečkih udov. Iz šest soudov izvoljeni odbor si je iz bral g. Jožefa Ozmec za načelnika in g. Franca Šorn za tajnika in blagajnika. Po sprejetih predlogih, da si nabavi podružnica več trsnih in drevesnih škropilnic ter travniško brano, se je sklenilo prvo prihodnje zborovanje napraviti v sosednih Cir-kovcah. Cirkovljaui, bodite torej pripravljeni na prerokov čudež.
p Na Hajdinu se je med šolarji pojavila davica.
p Ormož. V notarsko pisarno g. dr. Geršaka je vstopil g. dr. Vekoslav Pečar, naš rojak iz Kamnice.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 19. t. m. po polnoči pogorelo je gospodarsko poslopje na „Starem marofu", ne daleč od Središča. Ogenj je gotovo pouzročil sovražnik.
p Umrla je pri Sv. Lovrencu na Dr. polju dne 23. t. m. nekdaj precej premožna in zaradi gostoljubnosti daleč na okrog znana vdova Marija K o-r o š e c. N. p. v m.!
p Središče. Dne 23. t. m. je slavil gosp. Ivan K o č e v a r, veleposestnik in deželni poslanec, s svojo soprogo Julijano, roj. Šinko, srebrno poroko. Bog jima daj doživeti še mnogo let!
p Sv. Urban nad Ptujem. Dne 14. prosinca 1906 je umrl tukaj Alojzij Hameršak v 61. letu, kateri je bil skoz 28 let pogrebec in cerkveni sveč ar. Bil je narodnega prepričanja in skoz in skoz veren mož. Bidi mu žemljica lahka!
Ljutomerski okraj.
1 Slovensko politično in gospodarsko društvo za ljutomerski okraj ima svoj redni občni zbor dne 28. januarja 1906 ob 3. uri popoldne v gostilni g. Ivana Kukuvca v Ljutomeru. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora, 3. Volitev računskih preglednikov. 4. Slučajni predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor.
1 Bralno društvo pri Sv. Križu na Murskem polju je imelo svoje glavno zborovanje dne 14. t. m. Gospod predsednik župnik Weiksel pozdravijo navzoče zborovalce z ginljivim in krasnim nagovorom. Izrekajo tudi prisrčno zahvalo našim rojakom, kateri se iz tujine spominjajo svojega rojstnega kraja, g. Lud iviku Lederhasu, c. kr. profesorju v Ljubljani, ki je, odkar naše bralno društvo obstoji, nam vedno zvest podporni ud in tudi g. Jakobu Kosi, mestnemu kaplanu v Celju, g. Mateju Štrakl, župniku pri Sv. Petru pri Maribo-u in g. J. Bežanu, c. kr. notarju v Marenbergu. Na predlog g. nadučitelja Herzoga njim vsakemu posebej v
zahvalo za njihovo požrtvovalnost iz vseh grl zboro-valcev zadoni trikratni krepki „Živio". V novi odbor so izvoljeni: Predsednik g. župnik Jože Weiksel, podpredsednik Jože Kosi, tajnik Jakob Stuhec, blagajnik g. nadučitelj Anton Herzog, knjižničar Franc Stuhec, odbornika Matija Slavič in Matija Kosi. Predlog tajnika, da je bilo lani v Mariboru na občnem zboru si. kršč. socijalne zveze priporočeno, da naj se v vsakem izobraževalnem društvu upelje podučno predavanje, je bil soglasno sprejet; g. župnik Weixel so takoj obljubili, da hočejo najpred sami predavati o starodavni zgodovini križevske župnije in za tem bode tudi sledilo drugo strokovno in podučno predavanje. Lep napredek društva kaže tudi, da je koj pri zborovanju razun starih udov tudi 15 novih pristopilo m to večina samih mladeničev. Dne 4. svečana t. 1. priredi bralno društvo veselico, za katero se že naši fantje iu dekleta skrbno pripravljajo. Poleg petja možkega in mešanega zbora, deklamacije in slavnostnega govora se bosta predstavljali tudi dve krasni igri, prva igrokaz: „Slepega pevca zaklad", in druga šaloigra: „Trije tički"; seveda za tem tudi vesela zabava ne sme izostati. Torej vendar le ne spimo tako grozno narodnega spanja, kakor nas je neki dopisnik koncem preteklega mesca v „Domovini' nafarbal in zatrobil med svet o samo naši slabi strani. Ravno v tistem tednu pa je „Slovenski Gosp." skoraj na celi strani prinesel, kako krasno božičnico so križevski župljani darovali dijaški kuhinji v Mariboru, in Mohorjani — toliko še jih nikdar ni bilo — Ciril-Metodovi družbi v Ljubljano. Poleg tega pa še imamo v naši župniji razun bralnega društva sedem gasilnih društev, posojilnico kmetijske zadruge in vojaško veteransko društvo in vsa ta društva so na strogo narodni podlagi. Tudi krasno petje našega možkega in meianega zbora pod vodstvom g. nadučitelja Herzoga gotovo ne priča o kaki narodni zaspanosti. No, kaj pa še torej hoče kdo več od nas?
1 Kraljevci, župnija Sv. Jurij ob Ščav-nici. Tukaj je umrl Andrej Borko, obžinski predstojnik. Veličasten je bil pogreb. Vdeležila se ga je tudi požarna bramba z godbo. Trak na krsti: „Zadnji przdrav slovenskemu županu" zadosti znači; bil je značajen narodnjak, zatoraj je imel dosti prestati od narodnih nasprotnikov. Daljši življenjepis še prinesemo! N. v m. p.!
1 Radenci. Pri obč. volitvah v Radencih dne 10. jan. zmagala je slovenska stranka v vseh treh razredih sijajno. Nasprotniki odposlali so na volišče, par nemškutarskih ogleduhov, ki pa so njo hitro popihali videč, da je bila v vseh razredih ogromna večina volilcev na narodnej strani. Slava zavednim volilcem! Za župana bil je dne 21. jan. izvoljen g. Anton Divjak, zdaj že za peto dobo. Obč. svetovalcem pa g. Jakob Zemljič in g. Leop. Puh ar.
1 V Boračovi, okraj Gor. Radgona so pri obč. volitvi dne 11. jan. zmagali Slovenci na celej črti. Le v drugem razredu prišla sta po milosti naših dva bračkijanca v občinski odbor. Veselo znamenje za okraj, ki tako krepko vstaja k novem življenju, in se otresa svojih tlačiteljev.
1 Kapela pri Radgoni. Požar je upepelil v noči 14. januarja posestnikom Fr. Drobec, Josipu Drobec in Mariji Krajnc vsa poslopja popolnoma. Zgoreli sta tudi dve vinski preši in viničarjem ves živež. Škoda se ceni na 9000 K. Zavarovani bili so vsi trije, a za neznatne svote. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
1 Stara cesta. Tukajšnje kmet. društvo je imelo 7. t. m. svoj občni zbor v šoli na Stari cesti. Slabo vreme, še več pa brezbrižnost in osebna na-sprotstva so zakrivila, da udeležba ni bila ravno povoljna. Iz posameznih poročil je razvidno, da društvo svojo nalogo vestno izvršuje, da posamezniki delujejo prav požrtvovalno v napredek društva in v povzdigo kmetijstva sploh. Društveni nasadi dobro uspevajo ter bodo prinašali v kratkem prav lepe dohodke. Mnogo več zanimanja bi trebalo za strokovne časopise ia knjige, ki 80 pri društvu na razpolago. — Lepo pričeto delo pa bi napredovalo še lepše da ima večina naših okoličanov več smisla za skupno delovanje, da se upošteva tudi bolj geslo: „V združenju je moč!" Proč z vsemi oseb-nostimi, proč z vsem nasprotovanjem; pridi in se prepričaj ter se daj poučiti o delovanju društva, delaj sam in društvo mora napredovati! Predavanja, ki jih prireja društvo, pridno obiskujte, učite se, ker pouka je potreben vgakteri, tembolj pa ga je potreben kmet, ako hoče v gospodarstvu napredovati, ako se hoče uspešno boriti za svoj obstoj. Le poglejmo druge narode, kako se gibljejo, kako delujejo, a mi naj dremljemo, mi naj spimo ?! Ne, nikakor ne smemo zaostajati za svojimi sosedi, ampak delati
\
moramo, shajati se v društvih, dajati si drug drugemu nasvete, poučevati se moramo dati od strokovnjakov, čitati moramo pridno gospodarske knjige in časopise, da bo tudi pri nas kmetijstvo napredovalo, da bo tudi nam zasijalo sčasoma solnce srečnejše bodočnosti. — Le pogumno naprej, proč z zaspanostjo, na delo, dokler še je dan! Vsakteri, bodi si ubož-nejši, bodisi bogatejši posestnik, moral bi biti ud društva, kajti kronca. ki jo žrtvujete na leto kot udnino, bo Vam donašala obilih obresti. Čim več nas je, tem močneji smo, tembolj je zagotovljen uspeh našemu delovanju.	Prijatelj.
1 Biserjane pri Sv. Juriju ob Ščavnici-V zadnji številki smo poročali o ognju pri g. Avg. Žagarju, kateri pa nam danes pojasnjuje dogodek tako-le: „Res je, da je nastal dne 13. t. m. pri meni ogenj, a ni uničil parne žage, motorja, strojev, moke in žita, ampak le samo streho nad motorjem in strojem, ter poškodoval tudi deloma streho na parni žagi in motor". Priobčujemo to pojasnilo, da bi vrlo narodni podjetnik g. Žagar ne imel nobene škode ter priporočamo njegovo podjetje !
Slovenjegraški okraj.
s Slovenjgradec. Kakor smo že poročali, preminul je dne 14. jan. t. 1. zjutraj gospod Ivan Rogina, veleposestnik in župan v Podgorju ter načelnik okrajnega zastopa in predsednik okrajne hranilnice slovenjgraške, po dolgi in mučni bolezni. Pogreb se je vršil v torek, dne 16. januarja t. 1. predpoldnem. Pri pogrebu se je jasno pokazalo, kako priljubljen in obče spoštovan je bil dragi ranjki. Prihitelo je ljudstva iz sosednih občin in pokrajin kar trumoma, da izkaže blagemu možu zadnjo čast. Zastopani so bili vsi sloji in stanovi. Od c. kr. uradništva omenimo g deželnega sodnega svetnika Nedweda, vodjo okrajnega glavarstva gosp. komisarja Zoffala, od okrajnega zastopa g. Avgusta Giinther, načelaikovega namestnika, z veČine Članov in z uradniki okrajnega zastopa. Od okrajnega šolskega sveta sta bila navzoča predsednikov namestnik č. g. Anton Šlander ter okrajni šolski nadzornik g. Alojzij Schecbel. Mestno občino slovenjegraško je zastopal g. župan Franc Pototscbnig s svetovalci, druge sosedne občine pa gospodje občinski predstojniki z odb"rniki. Častita duhovščina je bila zastopana ne le po č. g. dekanu, ampak tudi po č. g. nadžupniku Lenarta iz Šmartna in mestnem župniku č. g. Jazbecu ter drugih. Tudi učitel.stvo je bdo zastopano obilno. Iz sosednega okraja Šoštanj skega prihiteli so erespodje dež. poslanec Ivan Vošnjak, odvetnik dr. Fran Mayer in občinski odbornik šoštanjski g. Cerovšek. Iz daljne bele Ljubljane celo je prišel kot zastopnik župana g. Ivana Hribarja iu banke Slavije gosp. Bezenšek. Pri hiši, v kateri se je blagi pokojnik lota 1853 narodil ter vzgledno gospodaril, je domači gosp. župnik Franc Pečnik pred krsto opravil običajne cerkvene obrede, in j8 potem zapel iz Šmartna došli mešani pevski zbor pod spretnim vodstvom č. gosp. M. Ocvirka v Brce segajočo pesem žalostinko, koja je vsem privabila solze v oči. Žalostni sprevod se je potem pomikal v dolgi vrsti proti farni cerkvi sv. Urha, na čelu mu šolska mladina, Laters je nosila krasne vence in trafcove, ki so bili podarjeni od raznih kor-poracij in posameznikov. Po sv. maši zadašnici, pri kateri pa ni imelo vse ljudstvo prostora v cerkvi, so nesli krsto na pokopališče. Č. g. župnii Pečnik je blagoslovil grob ter molil s tresočim glasom in solznimi očmi za rajnkega Ivana. Pretresujoč je bil jok in stok zapuščenih, ko so krsto pogreznili v črno zemljo, v hladni grob. Globoko je bila ginjena vsa množica, sivolasi ljudje so plakali za ranjkim kakor otročiči in naj si je bil kdo še tako trdne narave, vendar so mu uhajale solze na blagoslovljeno zemljo. Pri odprtem grobu mu je zapel moški pevski zbor slovenjgraške čitalnice srce pretresajoči: „Blagor mu, ki se spočije". Slišale so se besede domačinov: Zapustil nas je, kdo nam bo šel sedaj tako na roko, kakor je to storil ranjki Rogina, ki je imel za vsakega pomoč in dober svet. Oh, kako ga bomo pogrešali! Tako se je vršil pogreb priljubljenega moža, kojega je vse spoštovalo. — Gospod Ivan Rogina je bil od leta 1886 do leta 1889 in potem od septembra 1893. leta neprenehoma do svoje smrti načelnik okrajnega zastopa ter obenem tudi predsednik okrajne hranilnice. Okraj slovenj-graski se mu mora zahvaliti za svoj današnji razvoj, za vse svoje zavode in naprave v blagor okraja. Raz\oj okrajne hranilnice pa mu je bil se posebno pri srcu. Ščitil jo je kakor svoje oko in jo branil napadov posameznikov in drugih zaprek. Zaradi svoje značajnosti je bil od vseh, tudi od svojih po litičnih nasprotnikov čislan in spoštovan v popolni
meri. Ravno zavoljo svoje značajnosti pa je bil g. Rogina tudi izven okraja tako poznan in čislan kakor pri nas. Da se še rajnki ni nadejal smrti in je še zmiraj upal ozdraviti, je razvidno iz pisma, katero bi se bilo moralo prečitati pri konstituciji novoizvoljenega okrajnega zastopa dne 30. nov. 1905, katero pismo pa je po naključbi še le po seji na dotično mesto došlo. Isto se glasi: Slavni okrajni zastop! Prav srčno obžalujem, da mi še moje zdravje ne dovoljuje biti danes v Vaši sredi in se Vam za izkazano zaupanje in čast osebno zahvaliti. Žagoto-vim slavni okrajni zastop, da bodem kakor do zdaj, tudi zanaprej vse moje slabe moči zastavil v blagor in prid okraja, zanašajoč se na vsestransko podporo gospodov zastopnikov. Nadejam se, da bodemo kakor do zdaj tudi zanaprej z združenimi močmi v lepi zastopnosti daleč proč od politične strasti, skrbeli za blagor našega lepega okraja, za našo deželo zeleno Štajersko in za blagor mile naše Avstrije. V to pomozi Bog! Z najodličnejšim spoštovanjem Ivan Rogina." Žalostna in prebritka je izguba za nas Siovence, kajti izgubili smo izobraženega, delavnega, spoštovanega in značajnega rodoljuba, ki je bil vn8t za naš napredek, za naš blagosian. Žalujemo s potrtim srcem ob njegovem tako preranem grobu, za njim, ki je bil tako vzgleden rodoljub, kremenit značaj z edno besedo:. blag mož. Naj počiva v miru, nam pa nakloni Bog njemu vrednega naslednika in voditelja. — Umrla je soproga vpokojenega Ijud-skošolskega ravnatelja g. J. Barle, gospa Josipina Bar le. Nagrobnico ji je zapel mešani zbor šmar-tinski.
s Šoštanj. Še enkrat opozarjamo vse okoličane, da se udeležijo v velikem številu gledaliških predstav, katere priredi kmečka mladina iz Št. Ilja v nedeljo, točno ob 4. uri pop., v dvorani g. Rajšterja. Podpirajmo z mnogobrojnim obiskom našo vrlo mladino, katera si hoče s čistim dobičkom te predstave povečati svojo knjižnico in dobiti na ta način še več sredstev za izobrazbo. Upamo pa tudi, da bode naša mladina iz šoštanjske okolice posnemala vzgled Šentiljčanov. Vsak, kdor se hoče pri poštenih, poučnih, ob jednem pa zelo šaljivih igrah zabaviti, kdor hoče slišati našo imenitno narodno godbo, naj pohiti v nedeljo popoldan v Šoštanj. Udeleženci iz zgornjih krajev lahko pridejo z vlakom in se »pet z vlakom odpeljajo.	Okoličan.
Konjiški okraj.
k Konjice. Tukajšnji nemški odvetnik dr. Mihael Lederer je opustil odvetništvo.
k Konjice. Tukaj nameravajo napraviti električno razsvetljavo, katera se bo napeljala tudi v cerkev. Mi Konjičani korakamo s časom!
k V konjiškem okraju so javni občinski napisi povaodi razven v Konjicah, Oplotnici in Ločah samoslovenski. Konjiški okraj je zaveden in v oziru samoslovenskih napisov vsem drugim v vzgled!
Omilovanja vredna kmetica. Kmetica Marija Padežnik iz Brda, konjiška nadžupnija, je v teku enega meseca izgubila svojega očeta, mater in moža. Ko je mož vzdihoval na smrtni postelji, je žena vzdihovala na porodu. Njen oče in mati sta imela pred dvemi leti zlato poroko, pri kateri priliki jih je prav velikodušno obdarovala kneginja Vindišgrec.
k Zreče pri Konjicah. Slovenski kmet mora danes zavzeti k vsem perečim vprašanjem strogo označeno stališče, katero mu nareka njegov stan. Tako delajo vsi stanovi, tako delajo kmetje vseh narodov, zato tudi slovenski kmet ne sme stati z zavezanimi očmi na strani, ko se pred njim vrse dalekosežni dogodki. Zgled, kako je treba kmetu govoriti v sedanjem času, so dali zrečki in sosednji kmetje zadnjo nedeljo na svojem političnem zborovanju. Sklenili so naslednje 1. Slovenski kmetje, zbrani na shodu v Z r e č a h dne 21. jan. 1906 zahtevajo, da se v novi volilni pravici v popolni meri uvažuje gospodarska in nravstvena važnost kmečkega stanu, da bodo torej kmečki zastopniki imeli večino v novem državnem zboru; zahtevajo, da se večja mesta izločijo iz kmečkih volilnih okrajev, ker so meščanske in kmečke težnje različne; zahtevajo slednjič tudi, da bodo kmečki volilni okraj po številu prebivalcev ravno tako veliki, kakor meščanski in obrtniški. 2. Slovenski kmetje, zbrani na shodu v Zrečab dne 21. jan. 1906¡odločno ugovarjajo proti razglašeni nakani visoke vlade, ki hoče v novem volilm-mredu prikrajšati spodnještajerskokmečko ljudstvo za 3 odnosno za 4 mandate, ker to nasprotuje načelu enakosti in ker je vlada sama zakrivila slabo gospodarsko moč in stanovsko izobrazbo slovenskih spodnjestajerskih kmetov s tem, da jih je
neprestano zapostavljala. Sicer pa so prepričanja, da vkljab temu v nobenem navedenem oziru ne zaostajajo za nemškimi kmeti na Srednje in Goraje-štajerskem. Od svojih poslancev pa zahtevajo, da preprečijo krivično vladino namero a pomočjo drugih kmečkih poslancev, Če treba tudi z brezobzirnim nastopom. 3. Slodnjič zahtevajo, da se odpravi zemljiški in hišnorazredni davek ter da se pri osebno-dohodninskem davku nasproti kmetom milo postopa. — K tem predmetom so govorili dr. Korošec, duh. svetovalec Karba, kmet Šibancc, kaplan Žičkar in kmet Lamut. — Na občnem zbora političnega društva v Zrečah v nedeljo, dne 21. t. m. so poročali o društvenem delovanju predsednik Lamut, tajnik Kovač in denarničarjev namestnik Kotnik. Po društvu zahaja med ljudstvo 32 „Slov. Gosp." in 129 „Naš. Dom." Pri volitvi se je izvolil po večini zopot dosedanji odbor in predsednikom kmet Lamut. Vrlo naprej!
k Vitanje. Uradni dnevi c. kr. okrajnega glavarstva v Konjicah bodo tukaj: 20. februarja, 13. marca, 16. aprila, 15. maja, 17. avgusta, 18. sept. in 13. novembra. — Stari in mladi Frane Finde-nigg, ki sta 1. 1899. od sv. kat. cerkve odpadla, sta bila nazaj sprejeta, prvi na bolniški postelji, drugi v cerkvi. Tako so se sedaj vsi odpadniki — izvzemši eno deklico — nazaj povrnili k svoji materi, rimsko-katoliški cerkvi. Tako je prav! Zdaj bo mir pred celjskim pastorjem. — Po neprevidnosti je gospa Jak li nov a ob svojega najboljšega konja. Čez Prevolj vozeč hlapec voza ni dosti zavrl. Coklja se vtr; , voz «e zaleti v konja, ter mu obe iiudnji nogi zlomi. Lepo iu pridno žival so na mestu morali ubiti. — Dne 28. \ m. bo imela požarna bramba pri Tepeju svojo v, ¡elico. Slovenci sa je ne udeležijo, ker se vedno nt/ osno „hajla".
k Skomri pri Zrečah. To dni sem k ¡ d trgovini v Zrečah steklenico petroleja, zavila .„ je v tiskan papir. Ko doma steklenico od vijem, zapazim, daje bila kot zavitek pola ptujskega Štajerca". In na nji berem oni č'anek o sklepu občine Skomri, da ne sprejema več nemških dopisov. „Štajerc" prišteva vsled tega to občino med najbolj nore in neumne! Kaže se baje že sedaj škoda občini in pa prišel bode neki tudi čas, ko bo kmet preklinjal čez ta storjen občinski sklep! Tako piše „Štajerc". Seveda o kaki škodi ni uobenera govora kakor ga tudi o preklinja«jes nikdai ne b«« Ai* to morano reči, daje na v ji n rec i»«č .Št^ierc", kateri na eni strani slov tus	z u e i u ^ -
vraži, medtem ko se na diogi -tnuL. nam si • e»..-,. > pisavi ponuja in vsiluje. Drugega odgovora iaoj nimam. Skomri, dne 18. januarja 1906. Jakob Repa s, župan.
h Ljubnica pri Vitanji. Mrt7ega otrok ženskega spola porodila je mlada žena Janeza Zlodej v Stenici. Otrok ni bil popolnoma razvit, imel je eno glavo, tri roke in štiri noge. Oddali so ga v deželni muzej v Gradec. Zakonski par pomilujemo.
Celjski okraj.
c Celje. Vodja okrajnega zastopa celjskega, Lehman, ki je postal sedaj okrajni glavar v Konjicah, je še hotel celi okraj za 80.000 K oškodovati, predno je odšel. Mestna občina celjska boče napraviti za mesto vodovod, ki bi aa začel pri Stranicah. K temu vodovodu bi naj prispeval okraj celih 80.000 kron, čeravno no bo imel nobenega dobička od vodovoda. Če hočejo piti meščani dobro vodo, naj si jo sami napeljajo, ne pa s kmetskim denarjem! Nekatere občine okraja so že vložile ugovor proti takemu postopanju na c. kr. namestnijo; katere pa še tega niso storile, naj se požurijo! — Občinski svet je imenoval za uradnega vodjo gosp. dr. Oto Ambroschitscha, ki je bil dosedaj uslužben pri mestnem uradu mariborskem.
c Celjski porotniki za prvo porotno zasedanje, ki se začne dne 12. feb. t. 1., so sledeči: Glavni porotniki: Robert Graselli, trg. v Gorici pri Slivnici; Janez Friedl, posestnik, Slovenjgradec: Hen. Strohmaier, nrar, Celje; Ant. Krichbaum, trgovec, Oplotnica; dr. K. Leuschner, oskrbnik, Brežice; Fr. Vuga, trgovec, Grobelno; Mart. Jug, trg., Sv. Peter pod Sv. gor.; Ant. Kopla, sedlar, Celje; dr. Otto Knappitsch, cdv. konc., Slovenjgradec; Rajmund Jiblin, trg., Straže; Ernst Kos, trg., Podsreda; Jožef Kuder, posest., Gotovlje; Jož. Matič, trgovec, Celje; Andr. Stegenšek, posest., Tevče; Joief Jarmer, lesotržec, Celje; Ferd. Ros, obč. pred., St. Lenart; Matija Kos, posest., Oplotnica; Adolf Orel, trg., Šoštanj; Ivan Rebek, ključavničarski mojster, Celje; Karol Zabukosek, hišni pobest., Celje; Hugo Detiček, trg., Konjice; Matej Preskar, trg,, Rajhenburg;
Franc Vogrinc, posest., Bukošek; Janez Schmidhofer, gostilničar, Mislinje; Ant. Umek, trgovec, Brežice; J.Lahovnik,posest., Konovin; J.Pokorni, trg., Zreče; Frank Kene, poseRt., Piršenbreg; Leopold Vodušek, trg., Vitanje; K. Teppei, trg., Celje; Valent.Fischer, posest., Šmartno pri S'ovenjgradcu; Fr. Possek, graščak, Pogled; • Fr. Friedrich, velep., Kazaze; Boštjan Selinšek, hišni posest., Celje ; Ig. Fludernik, gostilničar, Ljuhno; dr. A. Mraulag, notar, Laško. Nadomestni porotniki: Jož. Koštomaj, gostilničar, Celje; Ant. Lednik, posest., Lokrovica; K. Mortl, sladčičar, Celje; Robert Zanger, trg., Celje; K. Ferjen, trg., Celje; dr. J. Seruec, odvetnik, Celje; Anton Cilenšek, posest., Podlog; Martin Male, posest., Zg. Hudinje; Franc Hausbaum, hišni posestnik, Celje.
c Laško. Tukajšnja zadruga obrtnikov se pripravlja na neko veselico. Akoravno pa so naši obrtniki vsi Slovenci, razun mizarja Wuzdariča, ki je Hrvat, izjavil je slednji na vprašanje nekega Slovenca, da dokler bo on zadrugi predsedoval, bodo se samo nemška vabila razpošiljala. Mi pa pravimo: Dokler bode zadrugi Wuzdarič predsedoval in nemška vabila razpošiljal, tako dolgo značajnih slovenskih obrtnikov na teh veselicah ne bode videl.
c Trg Lemberg. Čuje se, da vprizori pred kratkim osnovani moški pevski zbor v gostilni g. Zupančiča predpustno zabavo.
c Breg pri Celju. Dne 15. t. m. se je pri drsanju udri led pod šolarjem Percem, kije takoj zginil v vodi. Njegov součenec Dvornik se je vlegel na led in splezal do luknje. Posrečilo se mu je, potegniti tovariša iz vode in ga rešiti gotove smrti.
c Dobrna pri Celju. Slišali smo, da se bomo dobrnskim nemčurjem strašno prikupili, če še kaj povemo o volitvah. Recimo torej še katero o nem-čurskem volilnem oklicu, s katerim se je dobrnska nemškutarija tako proslavila pred svetom. Ta oklic namreč trdi, da dobrnska duhovnika „hočeta v od boru može, ki so prazne glave". O teh besedah se vendar moramo malo pomeniti; saj dobrnska duhovnika menda ne bota jezna zategadelj. Za zmenit' se pač je! O tem torej, da se dobrnska duhovnika nista vtikala v to, kedo se bo volil od slovenske stranke v odbor in kdo ne, o tem je nemčnrska šleva, ki je bleknila dotične besede, prepričana bolj, ko kdo drug. O tem je odločeval, kolikor nam znano, širni volilni odbor v sporazumljenju z zaupniki iz cele dobrnske občine. Pa nemčurček mora lagati, drugače ni zdrav. Da pa privandranec imenuje slovenske odbornike „može, ki so prazne glave", mu ne smemo preveč zameriti, zakaj „polne glave" so pri njem le tisti, ki so bili na dan volitve polni šnopsa, svinjske „prate" in gulaža. Saj se o nekem dobro znanem „nemškem" volilen govori, da je snedel za dve kroni gulaža. Ta je bil gotovo „poln". Mi seveda privoščimo vsem nemčurjem vse meso vseh konjskih mesarjev in še Šemerlevo prase povrh, s katerim so se na kvaterno sredo mastili, in niso dali prej miru, dokler ni bilo pokončano od rilca do zadnjega konca repa! Pa naj bo s prasetom kakor hoče, sedaj smo pri nemškem volilnem oklicu, ki je s ščetinasto živaljo precej v žlahti. Po nemčurskem mnenju so torej slovenski odborniki „prazne glave". Kako je pa vendar to, da je pri županski volitvi pred štirimi leti „občinski kasir" Blažič volil Jevni-šeka za župana, če je ta tako „prazna glava". Blažič! Kje si? Razloži nam to! Ti si „pravičen mož", ti nisi „stara baba brez mnenja in volje". „Ravno tak je tudi Feldin", pravi nemški oklic. Tudi Feldin ali Šemerl ni imel poprej nikdar nič zoper slovenskega župana; samo to ga jezi, da noče k njemu v oštarijo. Naravnost na glavo so pa postavili volilni „oklic" nemški odborniki I. razreda pri županski volitvi dne 7. januarja, ko so od prvega do zadnjega volili Jevnišeka za župana. Jevnisek pa je odbornik ki ga je volila „Črna stranka", kakor lepo pravi nemški volilni oklic. Torej so volili „prazno glavo" že drugikrat za župana! O ljuba doslednost in pamet! Kje si doma ? Pri dobrnskih Nemcih in nemčurjih gotovo ne! Sieer pa mislimo, da bo kmalu priložnost, da bodo slovenski odborniki pokazali, kje so prazne glave. D o tistega časa pa veselo novo leto, staro je bilo za nemčurje žalostno! — V nedeljo, dne 21. jan. obhajala sta zakonska Miha in Neža Štunel zlato poroko. V zakonu sta že 54 let. Oba sta še čvrsta in zdrava. Blagima zakoncema želi vsa slovenska Dobrna še dočakati najmanj biserno poroko!
c Gomilsko. Na Gomilskem bo imel v šolskem poslopju dne 28 prosinca 1906 po rani službi kmet. potov, učitelj g. Fran Goričan poučni govor o razumnem gospodarstvu. Želeti je, da bi bila udeležba prav številna.
c Trbovlje. V premogovniku stavkajo od 22. t. m. premogarji. Stavkajočih je okoli 3000. Zahtevajo povišanje plače.
Brežiški okraj.
b Križe pri Kozjem. Posestniku So t o še k u je zgorelo dne 15. t. m. gospodarsko poslopje. Goreti je začelo okoli 6. zvečer. V nevarnosti so bila tudi tri bliui stoječa poslopja. Posrečilo se pa je, .jih po trudapolnem gašenju obraniti pred ognjem. Sotošek ima okoli 1200 kron škode.
b Št. Vid na Planini. Pokopali so dne 13. jan. 20letno Ano Vajdec. Večja ni bila kakor kak trileten otrok. Razun glave nedorasla, je bila revica sključena na ročicah in nožicah; govorila ni nikoli. Stariši 80 imeli s sirotico vsa leta prav krščansko potrpljenje. Njeni bratje in sestre so pravilno dorasli in razviti. — Izginil je na vernih duš dan neznano kam Jakob Leskošek, večleten hlapec v planinski grajščini. Na željo sorodnikov naj obvesti, kdor more, o njegovem bivanju župni urad št. vidski ali onega na Pilštanju, v domači fari pogrešanega. — V ponedeljek, dne 15. jan. je pri nas navduševal vodilne kroge za ustanovitev kmečke posojilnice po načrtih Raiffeisenovih g. Žmavc Andrej iz Gradca. Da bi njegov trud le obrodil vspeh. Za tako pčsojilnico se pripravljajo tudi v Planinskem trgu. — Tukajšnja „kmetijska zadruga" seje zaradi premajhnega zanimanja gospodarjev po odborovem sklepu prostovoljno razpustila.
b Planinski trg. Nekoliko pojasnila! Res najde in ima pri cas vsak cerkvi nasproten list nekaj privržencev. Zlasti „Štajerc" se širi iz trga po okolicah. Širijo se pa tudi dobri listi. Koliko „Slov. Gospodarjev" in „Naših Domov" nam pošiljate, veste v Mariboru boljše kot tu posamezen dopisnik. „Bogoljubov" prihaja sem nad 40, „Glasnikov" menda okoli 150. Bralno društvo ponuja nad 20 različnih časnikov. To društvo podpirajo prav pridno tudi tržani, bodisi z denarjem, s knjigami ali listi, ali pa z djanskim sodelovanjem. Dne 14. jan. je polnoštevilno zbrani odbor sklenil sklicati na dan 28. jan. društveni občni zbor. Vabljeni so udje in ki želijo pristopiti. Vsak bo imel priložnost, staviti predloge ali razložiti svoje težnje ter podati koristne nasvete. — Po dolgoletnem, zelo nehvaležnem pa napornem prizadevanju Njih Ekscelence premil. knezoškofa ter sodelovanju rajnega poslanca Žičkar je nova župnija v Planinskem trgu res omogočena že od dne 1. jan. lanskega leta. Običajna prepisila in pc stavne zunanjosti so dosihmal ovirale razpis, ki pa bo gotovo v kratkem potrjen — V soboto, dne 3 febr. ho imela tukajšna požarna bramba veliko društveno veselico, tako-zvani „bal".
Slovenske dežele.
Goriški nadškof. Goriškim nadškofom je že imenovan slovenski kanonik v Gorici, dr. Franc Se dej. Novi nadškof je rojen 1. 1854. v Cerknem na Goriškem, svoje višje bogoslovske študje je dovršil na Dunaju v Avguštineju, kjer je bil pozneje tudi ravnatelj, dokler ni bil imenovan stolnim kanonikom v Gorici. Že po smrti kardinala Missia se je govorilo, da bo pozvan na nadškofsko stolico. — Tržaški škof dr. Nagi je od cesarja imenovan tajnim svetnikom.
Drobtinice.
d Četvorcki. V Ogrski Beli Cerkvi je dne 21. t. m. povila krojačeva žena Elizabeta Szalaj štiri zdrave otroke. Tudi mati se dobro počuti.
d Koliko je Slovencev? Po statistiki Stanislava Klime v češkem listu „Slovansky Pre-hled" je vseh Slovencev 1,444.364. V Avstriji jih prebiva 1,192.780, na Ogrskem in Hrvatskem 102.319, v Italiji 40.000, na Nemškem 6265, v Ameriki 100.000 in v Egiptu 3000.
Družbi s«. Cirila In Metoda so od dne 1. do
81. decembra 190B poslali prispevke in darila p. n. gg. in drnštva: upravništvo „Slovenski Gospodar" 149 59 K, podružnice : v Slovenjgradcu 25 K, za Sv. Lenart in okolico 100 K, za Vuhred Marnberg 40 K, posojilnice: okrajna v Ljutomeru 10 K in Ormožu 22 K. občina Marija Gradec 20 K, Mohor-jani v Celju 35'36 K, v Ribnici na Štajerskem 4 K, v Voj-niku pri Celju 5 K, na Paki 5 K, v Solčavi 24 K, v Doliču 4 K, pri Sv. Križu pri Ljutomeru 17-37 K, v Ljutomeru 29 85 K. v Središču 12 K, pri Sv. Lovrencu na Drav. polju 16 K, tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani prispevek od prodanih družbenih vžigalic 2000 K, tvrdka Jernej Bahovec prispevek od prodanih družbenih peres 60 K. Razni: Zveza slov. poso-
jilnic v Celju .imenom odvetnika dr. K. Janežič iz Voloske 20 K, Jakob Cuš v Dornovi pri Ptuju 7 K, rodbina dr. Mo-horičeva, c. kr. sod. pristava v Ormoža, mesto venca na krsto ge. dr. Omulec ove 10 K, Franc Koželj, kaplan v Središču, imenom male in vesele družbe v Ormožu 5 K, dr. M. Pod-lesnik v Velenju 1 K. Iz nabiralnika v Ljutomeru 9'58 K. Za narodni kolek 42'70 K. Za mladinske spise 330 K. Za družbin koledar 65'25 K.
Tržne cene
v Maribora od 14. jan. do 20 jan. 1905
Živila	100 kg	odi		dLo	
		K	h	K	h
Pšenica . .		17	10	17	90
rž.......		15	10	15	50
		15	60	16	40
		15	70	16	50
		16	30	17	10
		17	50	18	50
		15	60	16	40
seno......		4	SO	5	40
		8	8'J	4	40
fižola......	1 kg		24		30
grah......		—	48	—	52
		—	80	—	88
		—	—	—	7
sir......		—	3«	—	40
surovo maslo		2	20	2	80
		2	20	2	40
		1	56	1	60
ze\je, kislo ....		—	20	—	24
repa, kisla ....		—	20	—	24
	1 lit.				
		—	20	—	22
smetana, sladka		—	40	—	56
„ kisla . . .		—	60	—	68
	100 glav	_	_		_
j«jc« ......	1 kom.	—		—	7
Društvena naznanila.
Bralno društvo za Lembah in okolico zboruje dne 28. prosinca t. 1. v gostilni g. Robiča v Lembahu ob 3. uri popoludne s tem-le sporedom: 1. Poročevanje knjižničarja. 2. Poročevanje blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Govor o sadjarstvu in vinarstvu. Zvečer ob 7. uri prosta zabava. Vstopnina 30 v. K prav mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Dekliška zveza pri Sv. Ilju v Slov. gor. ima v ne-nedeljo, dne 28. jan. v stari šoli po večernicah svoj občni zbor z običajnim vzporedom. Tem potom se k prav obilni udeležbi vabijo vse deklice.
Benediška dekliška zveza je imela v nedeljo, dne 21. jan. svoj občni zbor, ki je jasno pričal, kako plodonosno in uspešno je delovala lansko leto. Obširnejše poročilo v prihodnjem „Našem Domu".
Zimsko veselico pri Sv Benedikt v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 28. jan. ob 3. uri popoldne v šoli mlade-niška zveza bralnega društva s sledečim vsporedom: 1. „Stu-denčku", poje mešani zbor. 2. Občni zbor bralnega društva. 3. „Nazaj v planinski raj", poje mešani zbor. 4. „Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava", kmečka igra v treh dejanjih. 5. „Vaški skopuh", igrokaz v treh dejanjih. Obe ig i predstavljajo mladeniči mladeniške zveze. Med posameznimi dejanji petje mešanega zbora. Ker imata obe igri poleg pod-učnega jedra obilo smešnih prizorov, bo zabava izborna. Prosta zabava se vrši v Horvatovi gostilni. Benedičani in ljubi sosedje, pridite torej polnoštevilno, ne bo vam žal!
Kmetsko bralno društvo na Hajdinu bode imelo v nedeljo dne 28. prosinca po večernicah v Graharjevi gostilni svoj občni zbor. Na vsporedu je tudi petje, govori in srečolov. Vse ude in prijatelje našega društva vabi tem potom odbor.
Bralno društvo pri Kapeli ima v nedeljo, dne 28. jan. ob 3. popoldne v župnišču občni zbor po navadnem vzporedu. K prav obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Bralno društvo pri Sv. Andražu v Slov. gor. ima v nedeljo, dne 28. jan. svoj občni zbor z običajnim vsporedom. Po izvolitvi novega društvenega odbora se vrši poučen govor. Vse dosedanje ude in prijatelje društva vabi k mnogobrojni udeležbi odbor.
Poljčanska nova tamburaška godba priredi prvi venček na Svečnico 2. svečana v gostilni Fr. Gajšeka. Začetek ob 3. uri popoldne.
Bralno društvo pri Sv. Križu na Murskem polju priredi veselico dne 4. svečana 1.1. v gostilni g. Hauptmana v Križevcih ob 4. popoldne s tem vsporedom: 1. Pozdrav, 2. pesem „Slovenac i Hrvat" (moški zbor), 8. deklamacija „Iz potujočega Srema", 4. pesem „Zaostali ptič" (Aljaš) mešan zbor, 5. slavnostni govor, 6. pesem „Slovan na dan" (mešan zbor), 7. igrokaz v treh dejanjih „Slepega pevca zaklad", 8. pesem „Venček narodnih pesmi" (triglasni ženski zbor, Kimovec), 9. šaloigra v dveh dejanjih „Trije tički". Po predstavi prosta zabava z drugimi veselimi pesmimi, čisti dobiček je namenjen v prid uboge šolske mladine in društvene knjižnice.
Bralno društvo pri Sv. Ani na Krembergu daje na znanje, da priredi v nedeljo dne 18. in 95. svečana veselico z govorom, petjem in gledališčno igro: „Čevljar". In obenem prosi sosedna društva, da bi takrat mirovala tet nas v prav obilnem številu obiskala na prijaznem hribčku Sv. Ane ob slovensko-nemški meji.
Čitalnica v Slovenjgradcu priredi dne 27. jan. veselico v Narodnem domu.
Frankolovo. Ker je občni zbor posojilne knjižnice, določen za 14. prosinca t. 1., bil nesklepčen, se v smislu društvenih pravil sklicuje drugi občni zbor za nedeljo, dne 28. jan. t. 1. po večernicah na istem prostoru in z istim dnevnim redom kakor prvi, pri katerem pa bo sklepčnost veljavna pri vsakem številu navzočih članov.
Kmetijsko bralno društvo v Jurovcih pri Ptuju
ima svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v petek, dne 2. svečana ob 3. uri popoldan v gostilni g. Rižnerja. Po zborovanju sledi v gostilni Gomilšpk srečolov in prosta zabava Sodeluje hrvatsko tamburaško društvo iz Zaboka. Odbor vabi k obilni udeležbi.
Bralno društvo za Laški trg in okolico ima dne 2. febr., na svečnico, ob 3. uri popoldne v prostorih pivnice svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom. Vabljeni so udje k polnoštevilni udeležbi. Pa tudi vsi tisti naj pridejo, ki želijo k društvu pristopiti. Po zborovanju prosta zabava.
Braslovče Tukajšno pevsko društvo priredi dne 2. svečana na Legantu gledališko predstavo „Dan sprave", ljudska igra s petjem v štirih dejanjih. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina za stojišča 30 vin., sedeži 60 vin. in sedeži I,—IV. vrste 1 K. Ta nova, lepa in šaljiva predstava vzbudila je pri ljudeh že sedaj mnogo zanimanja, tako da pričakujemo najboljšega uspeha. Pokažite tudi okoličani z obilnim obiskom, da se zanimate za napredek slovenske mladine. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Na veselo svidenje vam kliče in vabi uljudno odbor.
Listnica uredništva.
Lemberg: Kakor ste razvideli, smo že zadnjič poročali. Oglasite se večkrat! — Gg. dopisnikom, kojih rokopisov tokrat nismo uporabili: Prosimo potrpljenja, vse pride!
Loterijske številke. Line 20. jan.:	15, 54, 45, 55, 70.
Trst 20. jan.::	59, 87, 56, 43, 7.
Vsaka beseda stane 2 yin.
Najmanja objava 45 vin.
ALA OZNANILA
• • • Vsak» beseda stane t Tin.
Vsaka beseda stane 2 vin.
Večkratna objava po dogovoru.
Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejati znamka za odgovor.
Viničar se sprejme z dvema delavnima močmi, in kateri razume delo novega trsa, lahko si redi svojo živino. Drve in naštel, in tudi polje zagošti, vpraša naj na upravništvo tega lista. 85 2—1	Lepo posestvo se proda, z lepo pritlično zidano hišo, svinjski in živinski hlevi, Skedenj in še eno gospodarsko poslopje, lepi veliki travniki, da se lahko redi do 16 glav goveje živine in en par konjev, zraven so lepe njive z rodovitno zemljo, vse v ravnini in pri okrajni cesti, blizu Sv. Petra pod Gorami. Proda se vse skupaj, ali pa tudi na kose, po prav ugodni ceni, radi bolehavosti sedanjega lastnika, za ceno 6006 gld. Posestvo se nahaja pri Sv. Petru pod Gorami v Polju št. 22. Naslov pri upravništ. 38 3—2	Dva krojaška pomočnika sprejme krojaški mojster Anton Klančnik, Neu-haus, Lavamiind (Koroško). 29 2-2
		Dva kamnosekaf ki sta zmožna različne predmete iz marmorja izdelovati, kakor nagrobne spomenike, se sprejmeta v trajno delo. Zeli se popolna zmožnost v delu in solidno ob našanje, naslov Jakob Golobič, podobar Ljutomer. Štajarsko. 80 6—2
m štampilje iz kavčuka, W modele za predtiskarije, iz-delujepo ceni Karol Karner, ¿»Stal zlatar in gi-aver v Mariboru, KAB gosposka ulica št. 15. 757 45—20		
		Prodajo se za orglarsko šolo primerile, snažne in vezane knjige, „Cecilije" (stara izdaja), „Zbirka zakonov" za obč. tajnike, „Cerkveni Glasbenik 1902". Več pove Karol Tatler, organist Sv. Rupert nad Laškem, P. Sv. Jurij ob juž žel. 40 2 -2
Posestvoi malo, lepo se proda ali da v najem. Zraven je nov vodnjak, vrt in 8 rodovitne njive z novo nasajenim drevjem in vinsko trto. Hiša je 10 let davka prosta. Hiša ima 8 sobe, kuhinjo in celo gospodarsko poslopje: Več pove Ant. Murko. Slov. Bistrica. 26 2—2		
	Kuharica« tudi za gospodarstvo, želi slbžhe v župnišče. Naslov pri upravništvu. 21 3—8	
	Malo posestvo* par minut od glavne ceste, 1 hiša s 3 sobami in kuhinjo, gospodarško poslopje, lepa gorica in sadonosnik proti solnčni strani, skupaj 2 orala, se takoj proda z lahkimi pogoji. Naslov povn upravništvo lista. 20 3—3	Lepo malo posestvo z gostilno v Rimskih toplicah (Romerbad) se odda 1. majnika v najem, ali tudi proda. Pripravno je tudi za malo trgovino. Več se izve pri Alojz Pintar v Slov. Bistric . , 42 3—2
Posestvo na Janžkem vrhu pri Ptujski Gori, obstoječe iz zidane hiše in hleva, kleti in močne preše, njive, gozda, travniki, sadonosnik in nekaj vinograda z novim trsom, je na prodaj ali spremeniti bližje. Oglasiti: Graben-gasse 8 v Mariboru. 23 3—3		
		Mlad fanti krojač, želi nastopiti službo mežnarja. Naslov pri upravništvu. 25 8—3
	Službe v župnišču išče že izurjena kuharica. Kdo pove upravn. 48 1-1	
Gostilna na prodaj, zraven je pro daja tobaka, poštna nabiralnica, oprava za malo trgovino in malo posestvo, tri četrt ure od Celja, se pod ugod nimi pogoji proda. Natančneje se izve pod N. G. Lopata, pošta Celje.
4-3
Mlad viničar z ženo se išče. Viljem Badl, Maribor, Glavni trg št. 4. 12 8-4
Posestvo» meri vse skupaj 10 oralov, s travnikom, z gozdom in z gori cami se proda. Ceni se na 2200 fl pri kupovanju se mora založiti 900 fl. to se vse izve pri g Valentinu Bauman na Ščavnici h. št. 10. P. Sv. Ana na Krembergu.	87 3 2
***********
Išče se 12 14 let staro ubožno dekle, v lahko službo, po sobah pospravljati, malco raznašati itd. godilo bi se mu dobro. Ponudbe se naj po šiljajo pod J. S. upravn. „SI. Gosp. 3« 8-1
***********
Letnik Dom in Sveta •samo 50 vinarjev.•
63 Vsak kdor se na novo naroči na leposlovni mesečnik
DOM IN SVET
in posije ob enem z naročbo tudi naročnino v znesku 9 kron. dobi kot nagrado enega izroej letnikov, katerega si izbere 1894 ali 1895, ako doda še za poštnino 50 vin.
Dom in Svet prinaša povesti in druge sestavke najboljših slovenskih pisateljev in je okrašen s kras-- nimi slikami.	r
Naročnina na upravništvo „Dom in Sveta", Marijanišče v Ljubljani.
Zahvala..
Ob nenadomestljivi izgubi prerano umrlega preljubega gospoda I
Ivana Rogina I
nam je došlo premaogo tolažilnega sošutja, za katero se najiskre-nejše zahvaljujemo.
Zahvaljujemo se gospodu nadučitelju Šmidu in gospodu župniku Pečniku za tolažilne obiske v času bolezni in cenjeni rodbini I Šmidovi za vsakovrstno pomoč v najbritkejših urah.
Zahvaljujemo se na toliki in tako častni udeležbi pri pogrebu; I posebno domaf-emu čast. gospodu župniku, čast. gospodom duhovnom I iz Pameč, Sel, Slovenjgradca, Starega trga in Šmartina; cenjenim damam in gospodom oziroma slavnim korporacijam iz S'ovenjgradca, I Dravograda, Št. Janža, Šmartina, Ljubljane, Izlak; mnogobrojnemu I občinstvu iz vseh občin slovenjgraškega okraja, darovalcem krasnih I \ vencev in pevskima zboroma iz Šmartna, ki sta pela pretresljive I žalostinke.
Podgorje, dne 20. januvarja 1906.
Zalnjoči ostali.
* * * * *
M
M *
*
*
t
Jožef Dufek
svečar v Mariboru, Viktrinkghofgasse 30
priporoča veleč, duhovščini k svečnici svojo veliko zalogo voščenih sveč, voščenih svečnjev, sveč za obhajilo in krste.	7 4—3
Oddajam na veleč, župnijske urade na leten račun. Kapljajoči vosek prevzamem za polovično ceno. Kupujem rumeni čebelni vosek. Trgovci, ki prodajajo voščeno blago, naj blagovolijo zahtevati cenik.

* *
t *
* *
Kmetijsko društvo pri Sv. Emi
bode imelo
dne 28. januarja 1906 popoldan oTd 3. uri
v prostorih kmetijskega društva svoj
redni občni zbor.
Ako ob določeni uri re bi število udov zadostovalo, se bode pa eno uro pozneje pri najmanjšem številu vršil.
Dnevni red:
1.	Predložitev računskega zaključka za leto 1905.
2.	Volitev načelstva.
3.	Volitev nadzorstva.
4	R zni
¡.redlegi.
51 l-i
W
I
Naznanjam, da prodajam izvrstno Ipeoerljako in ple- i
teno blago kakor tudi železno posodo po najniž.ii ceni, n. pr.: Surova kava v žakljičkih po pošti 4 */t kg samo K 11 — Izvrstna kava po imenu Java 4 ®/4 „ „ „ 13 — | Vsak teden novo žgana kava 1 „ „ „ 3 — Najboljši čaj „Soucheng"	'/< „ „ „ 150
— Vzorci za špecerijsko blago brezplačno. — Z najboljšo postrežbo se priporočam	712 18—8 I
Anton Korošec, J
trgovina mešanega blaga v RadgoniA
samo na Griesu pri murskem mostu, Z
V
0«NM
v lastnem poslopja.

MHNHIHN«!
V najem želim vzeti hišo za (malo) trgovino v sposobnem kraju, ali pa tudi kupim pod lahkimi plačilnimi pogoji. Dam pa tudi nagrado tistemu, kateri eno tako naznani, da mi mogoče kupiti ali v najem dobiti. Ponudbe blagovolijo se poslati na upravništvo „Slov. Gosp." pod št. 31. 31 2-2
Šafar, ki zna slovensko in nemško, želi takoj službo nastopiti. Naslov pri upravništvu.	50 (2—1)
Kovaški pomočnik želi kje na štajerskem službo nastopiti. Izučen je dobro v kovanju v deželni podkovjki šoli v Gradcu, tudi izučen v drugem kovaškem delu. Naslov izve se pri upravništvu.	49 (2-1)
Harmonij! še skoro nov, v dobrem stanu, se proda. Kje, pove upravništvo tega list«.	47 (2-1)
Viničar s štirimi delavskimi močmi, ki razume obdelovati stari in novi trs, išče službe. Zve se v upravn. 52 2-1
Služba orglavca in mežnarja se odda v Podgorju pri Slovenjem gradcu. Nastopi se lahko že 1. febr. 66 2-1
Malo posestvo^ obstoječe iz hišnega in gospodarskega poslopja, vrta in ene njive tik okrajne ceste Ptuj— Rogatec blizu sv. Roka se proda takoj. Kupci naj se oglase pri nadučitelju Weinhardu v Dornavi pri Ptuju. 65 2-1
Dva mlina ob močni vodi se zavoljo smrti posestnika takoj prodata v Bistrici pri Lembahu.	6/ 2-1
Vzgojiteljica se i°če k 'dvema otrokoma v starosti 7 in 8 let, ki zna na glaso.ir igrati in slovenščino pod-učevati. Plača po dogovoru Tudi upokojene učiteljice se sprejmejo. Naslov pri upravništvu.	64 (3-1)
Fotografičen aparati malo rabljen, stativ z zelo dobro lečo, velikost slik 18x18 se po ceni proda. Kje, pove upravništvo „Slov. Gosp." 50 (1-1)
Malo posestvo blizu trga Sv. Trojica v Slov. gor. se pod ugodnimi pogoji in po nizki ceni takoj proda. Naslov pove upravništvo. 55 3-1
***********
Gostilna in mesarija dedičev Jožefa Solaka, zdaj Janeza Kranjc pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se da v najem. Refiektantje se naj oglasijo takoj.
Oddajo se tudi druga posestva. 53 3 ***********
Služba organista in cerkovnika se odda pri Sv. Juriju ob Pesnici. Samski imajo prednost. Ponudbe do 15. febr. t. 1. na cerkveno pred. stojništvo.	54 (3-1)
Dve hiši in dva lepa stavbinska prostora nasproti okrožni sodniji (BIu-mengasse) se po ceni prodasta. Vpraša naj se v trgovini barv, Grajska ulica 18, v Mariboru.	56 (3-1
Krojaškega pomočnika takoj sprejmem za sejmsko delo in naročila, ki ima vedno dela. Verdnik Jožef v Slov. Bistrici.	60 1-1
Kdo zamenja svoje v kakem priletnem kraju ležeče posestvo srednje velikosti s hišo v Mariboru, ki nese e % obresti. Cena 5200 gld. 1900 gld. hip. dolga. Ponudbe p. d B. M. 48 Maribor, poste rest.	59 (1-1)
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19 V Me&jatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19
sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zava-	^^
rovanja zvouov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za «ižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju	XX
za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter po-	XX
XX »treže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema	XX
zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih,
XX kJei' ®e n* stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.	XX
XX	Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	XX
Grlavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor.
Oacr Edina d mača zavarovalnica! — Svoji k svojim!
14 21—2
Opozarjajo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo
S
[pod pokroviteljstvom kralj..g, nega mesta Zagreba.	,
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse] | premičninn, živino in pridelke proti ognju po najni? ;h cenah.
Vsa i >jaui. daje: Glavni zastop „Čroatio'4 v Marl-j 'boru, Korofika cesta it. 50	713 51—17
Zastopniki se ikčojo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in KoroSke.
				
				SfcjSsiflSHhi^
				
30000000Q300000000C
Zdravje je največje bogastvo!
Sv. Marka
Te glasovite in ne-nadkriljive kapljice i sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in K roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spaso-nosno pri želodčnih boleznih, ublažujcjo katar, urejujejo izmeček, i odprav^-; naduho, bolečine in krče. Pospešujejo in zboljSujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in malt gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo ¡zborno proti hripavosti in prehlajenju. Leč\jo vse bolečine na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te ! kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu i ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva ]f?e8tna lekarna, /.»«rf-b, zato se n^j naročn-Ij^jo točno pod naslovom:	488 20—3
Mestna lekarna, Zagreb
Marto? M. 68, iolei certtesT, Marta
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dva-1 najstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko do-' stavbena na vsako pošto :
Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje!
440 52-29
Pozor! Citaj! Slabemu moč!
^lORWUE. SIAB0m0
9
1	dnoat (12 «tekle nio) 4 K.
2	dnoata (24 steklenlo) S K.
3	dnoate (36 stelrlenio) 11 M.
4	ducate (48 steklenic) 14 60 K.
5	duoatov (60 steklen.) 17'— 84..
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom ' rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, 1 učitelj. Janko Kisur, kr. ntdlogar; Sfjepan Borčič, župnik; Ilija | Mamič, opankar; Zofija Vukelič, čivilja; Josip Seljanič, seljak itd. MC* Ustanovljena 1- 1360.
RRestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. ^ Zdravje je največje bogastvo ! .
ttOOOOOOOOGOJOOOOOOOOOG
Pakraške kapljice in slavonska sel, to sta danes dve naj-priljuhljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
P&kralke kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in rnadron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — WjM Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišid, lekarnar v Pafcracu štv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto):-12 stekleniiie (1 ducat) 5 K, 24 stekleniiie (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K ¡¡3 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. pij
Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, katarn in odstanjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vsah, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 t.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom:
P. Juhšic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. B
!■© i
Svinjske kože
kupuje po najboljši ceni
Marija Polz,
trgovina z mešanim blagom
62 v Spielfeldu. 10-1
Trsje.
Udje I. staj. tr*ničarske zadruge rabijo večjo množino ključev Riparia Portalis in cepičev. Kdor ima oddati iste, naj takoj naznani množino in ceno. Posta Juršinci pri Ptuju.
P o slo vod j a:
58 i	I. Farkaš.
Kuverte
priporoča
tiskarna s?. Cirila
v Mariboru
ooooooooooo
Oklic,
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
C. kr. okrajno sodišče Vransko naznanja, da je umrla dne 6. novembra 1905 Agata Hribernik roj. Rak, zasebnica v Braslovčah, ne zapustivši nikake naredbe poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz katerega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavši svojo dedinsko pravic > za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gospod c. kr. notar Mihael Jezovšck na Vranskem, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dečim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, ceio zupuščino država kot brezdedično.
C. kr. okrajno sodišče Vransko, odd. L,
dne 31. decembra 1905.
19 3-3
ooooooooooo
Izdqate^j in založnik „Katol. ti*k. društvu."
Odgovorni urednik: Fardo Leskovar.
Tink tiskarne sv. Cirila.