Posamezna števil- IW V^* *V\ iT* V C ZZ* V IJredniitvo: Kopi- ka I Um. meseč no, • J^ J ^ 1__f J M 1 M ^ g tar|eva ul. št.6/tlI če se spre tema list _ __Tel( skusna tekma med zelenimi in belimi, ki je končala s 3:0 (1:0) v korist zelenih. Za zelene so igrali: Spahrič, Radovanovič. Ltikič, Arsenijevič, Premrlj, Marusič, TiruniČ, Marjanovič, Miloševič, Ujadinovič in Giller. Za bole io igrali: Demič, Zagorac, Tošič, Ralič, Gajer, Djukič, Ladjarevič, Madrič, Soirovič in Babič. •• 1 ir.-jjgp Marijini godovi. Liturgirne Šmarnim, Spisa) Stanko Stanič, duhovnik. — Izdala Katoliška knjigarna t Gorici 19U2. Strani 256, vezano, cena 25 Din. — Is molitev, ki jih cerkev opravlja pri st. maši ra nune Marjiine godove, pisatelj črpa vzpodbudo in nauke m poopinejše krščansko življenje. Vsako premišljevanje ima sgodovinski uvod, kratko razlago sv. n,aše u kak Marijin god, potem poučno misel m vsak dan in pa primeren sgled. Te Smarnice so na prodaj tndi ▼ Jugoslovanski knjigarni t Ljubljani. Kadija ; Marsikatera modrost se človeku odkrije v Zgodnji mladosti, meni se je modrost kadije. Hodil sem še v zasilno šolo, ki je imela samo en »razred«, ker je bila samo ena učna soba v največji hiši v vasi. V to sobo Be nas je nateplo do šestdeset. Uči elj, star upokojen žandar. ki se je bil v Bosni, je imel rdeč nos, rdečo žepno ruto in kos prek!,je v roki. Pozimi je sedel na široki kmetiški peči, poleti pa na oknu. Držal nas je vojaško in nemirneža je kar privezal k steni. Razred je bil razdeill v čete po deset mož, četi na čelo je postavil četovodjo, in dekliški četi desetih »mož« markelenderico. Vsako jutro je javil dnevni korporal četo-vodji in četovodja učitelju, koliko mož manjka v njegovi četi. Pa boste'rekli, da ni bil red. Red in disciplina tudi v razredu. Če si se hotel kaj pritožiti, si moral najprej prositi, da se smeš. Tu se šele prične moja povest. Jaz, Pepe Slivar, sin ubogega bajtarja, in Zagorčev Hubert, sin največjega gruntarja, »šolskega očeta«, kakor smo mu rekli, edinega, ki je imel vedno vino doma, sva šla v šolo. Hubert me. je pred šolo nenadoma zagrabil ter vrgel na tla. Iz nosa se mi je ulila kri. Ko sem zamahnil | z okrvavljeno roko, sem zadel kniige učenke Lojzke, ki je pasla radovednost in bila tisti čas marketenderica tretje čete. Lojzka v jok in pred učitelja, učitelj predme. »Tri korake nazaj!« je zagrmel. »Obrni se in pripogni hrbet. Deset! Lojzka, vzemi palico!« Kaj bom pravil? Lojzka mi je odštela deset gorkih. Ugovarjal sem in kričal, da je kriv Herbert, ki me je vrgel. -^K.ako more Herbert kaj takšnega? Ti se še lažeš povrhu. Udaril si se sam. No, Herbert, ali se res ni udaril sam?« Herbert pa je prikimal kot da se obtožuje in dejal: »Po nesreči!« »Zdaj pa poglej razliko med njim in seboj. Še izgovarja te. To je razlika. Ti pa mažeš tuje knjige. Najbrž si padel nalašč, s.uno zalo, da okrvaviš knjige. Umij se, packa! Kako si vobče upaš priti tiiho olirv. .......i v šolo! Najprej si nalašč razbije nos, potem pa z razbito kumaro v šolo! Alo, trije največji, vlecite ga k potoku ter ga pošteno oribajte! Matevž, vodi patruljo!« Trije največji: Jaka, Gašper in Matevž so priskočili v patruljo ter me vlekli k vodi. In zmočili so me temeljito. Dr! sem se. dokler nisem zapazil, da se zbirajo ljudje, ki jim je stvar bila v silno zabavo. Potem sem umolknil. ■♦Sam se bom nmil!« sem dejal ves zamolkel od joka. Kakor da je nekaj treščilo med nje. Spogledali so se. 'Saj res,« je deial Gašper, '»zakaj bi mi to delati. Ko pa niti kriv ni! Stari rad zahaja k Zagoreu in zato se boji Herberta!« Dva dni nato pa se je Herbert spoprijel z Bregnrievim Nacetoin. Borila sta so z vso div-jostjo. V vrtincu sta se prisukala do okna in ko je hotel Herbert nasprotnika pritisniti na "olico. se mu je ta izmuznil. Herbert je udaril z roko po šipi ter se obrezal na drobcih. Kri ni oškropila samo knjig učenke Ančke, temveč tudi njeno ruto in predpasnik. Prav tisti hip je vstopil naš slari učitelj. »Nace!« je z?grmel, ko so mu kratko povedali, kako je vsa stvar. »Nace. bojnzljiveo. semkaj! Tri korake nazaj, obrni se, upogni hrbet! Ančka, deset!« In glej, Ančka se je dvignila ter dejala: »Saj ni kriv!« »tako, upor!« je ugotovil v zadregi učitelj. Ančka je bila Herbertova sestra. »Upor! Naj bo! To bomo doma uredili. Da si upaš zagovarjati bojazljivca! Najprej uide na-1 sprolniku pri pretepu, da nastane nesreča, potem ga pa zagovarjaš. Herbert, pojdi lepo domov, da te umije jo in obvežejo. Kar z menoj pojdi, da se ne bodo ustrašili.« Prijel ga je, obvezal mu roko z lastno žepno ! ruto ter ga odvedel domov. Ko se je vrnil, smo brali tole zgodbico o i kadiji. »V Bosni je živel kadija, sodnik po Alahovi volji, ter sodil pravico. Sodil jo je vsakemu po ! njegovi meri in potrebi in kolikor mu je kdo dal i plačila. »Pravica je nevarna stvar, to je tako ka-i kor z zrakom,« je modroval kadija pred vsako sodbo. »Kaj bo raja s čebrom pravice, ako mu je je prgišče dovolj. Preobjedel bi se je in napihnil bi se in počil. Naša turška pravica je odmerjena kakor krščansko vino. Ta ga prenese samo merico, onemu je vedro premalo. Daj prvemu vedro in drugemu merico, pa imaš upor in Alah to bo kaznoval. Pravica je kakor kruh, toliko ga daš vsakemu, kolikor si ga prisluži. Ali boš hlebec metal lenuhu?« Tako je kadija sodil in križal noge. Pripeljali so mu rajo, ki je tožil ago, da mu je ugrabil ovco. ■•Koliko ovac imoš, nga?« je resno vprašal kadija iz svoje brade. »Petsto, kadija po Alahovi milostil« »Petsto?« se je začudil kadija. »No, zdaj povej, koliko ovac imaš ti. raja?« »Edino, ki sem jo imel, mi je ugrabil!« »Nisem vprašal, koliko si jih imel, vprašom, koliko jih imaš!« »Nobene, milostni kadija!« »Zd i še povej, raja, ali potrebuje aga. kl ima | petsto ovac, šc katere? Če ima petsto ovac, debelih in lepih ovac, ali potrebuje morda še eno mršnvo, kakor so navadno mršave ovce raje?« »Ne potrebuje, milostni kadija!« se je razveselil raja, ker je jasno videl, kako modro bo , zdaj moral spričo vseh teh okoliščin razsodili 1 kadija. »Zaprite ga!« je zagrmel kadija nad rajo. • »Zaprite ga! Sam priznava, da sam nima nobene ovce, pa toži ago, da mu jo kradel, priznava, da , jih ima aga petsto in da nobene več ne potrebuje. Kako naj krade, če ne potrebuje?« Rajo so zaprli mesec dni in mir je bil v selu. »Krivica, krivica!« se je oglasila Ančka sredi i berila. »Grozna krivica!« »Čitaj do konta!« jo velel učitelj. In smo čitali do konca. »Aga pa je čez teden dni prišel h kadiji in se nemalo začudil. »Kaj naj z ovco?« »Ali jo kdo zahteva?« »Nihče!« »Nihče. Blago, ki ga nihče ne zahteva, je tistega, ki si ga prisvoji!« »O, modri kadija!« se je priklonil aga no j pasu. »Vzemi pol ovce zu svojo inodro sodbo.« In je šel, da prinese obljubljeno polovico. ! »Vidiš, kadija, kako je to modro!« sc je hvalil snm sivi kadija, ko je aga odšel. »Vidiš, da | si zahteval celo ovco za rajo, bi se bil aga uprl z vsemi svojimi hlapci in požgali bi bili rajši še bajto in vzeli ženo in hčer. Pri tem ognju bi bili spekli ovco in jo snedli. Nastala bi moriia in klanje in še raja bi bil ob življenje in kadija ob službo. Ali ni življenje samo ie vredno pol j mršave ovce? Drugo polovico pa je itak že za- pravdal, nemarnež!« i Tako smo ie v zasilni Soli, pri starem učitelju spoznali vso vainost in modrost kadije in i oceno njegove odlične sodbe. »Kaj se iz tega učimo?« je vprašal učitelj, ko smo končali. »Iz tega se učimo, »e učimo, da Turek tudi zadnjo mršavo ovco vzame!« je izjecljal Peter-i ček. ki pa ga nismo imeli za briiitnega. Strau "Ž »Ponedeljski Slovenec«, dne U. aprila 1932. Štev. 15. Likvidacija Prometne zveze Premoženje gre v dobre namene Ljubljana, 10. aprila. Prometna zveza, ta važna in za slovenske že-lezničarje toliko zaslužna organizacija, jc danes likvidirala. Danas se je vršil izredni občni zbor, ki jc »klepal o likvidaciji, ker ministrstvo za promet ni dovolilo nadaljnjega poslovanja po g 275 zakoii« o državnem prometnem osebju. Osrednji odbor je .sicer nameraval pritožiti se na d-iavni svet, pozneje pa je to namero opustil in sklenil likvidacijo društva. Izredni občni zbor se je vršil v prostprih Prometne zveze v Delavski zbornici. Zastopanega je bilo po svojih delegatih nad dve tretjini članstva v$eh obstoječih plačilnic in podružnic. Podružnice v Splitu, Zagrebu in Belgradu so se opravičile. Zborovanje je vodil predsednik Vajda, ki je v uvodu omenjal, da mora Prometna zveza sedaj, po 39 letih plodouosnega obstoja, likvidirati. Drugo leto l.i praznovala Prometna zveza 40 letnico svojega obstoja. Podpredsednik Prometne zveze Pavle Mašit je v svojem govoru pojasnjeval, kako je moralo priti do likvidacije Prometne zveze in kaj predlaga osrednji odbor glede likvidacije. Ko je Prometna zveza dobila po mestnem magistratu odlok, po katerem minister ni odobril nadaljnjega poslovanja. je osrednji odbor sklepal, kaj naj sedaj naredi. Sklenil je poslati deputaeijo v Belgrad, da lam poizveduje o vzrokih te odločitve. Dne 0. decembra lanskega leta se je vršil izredni občni zbor Prometne zveze, na katerem so bila spremenjena pravila, kakor to zahteva zakon. Spremenjena pravila so bila predložena notranjemu in prometnemu ministru in je bila Prometna zveza prepričana, da bo prometni minister poslovanje odobril. Likvidacijo je nato sklenil osrednji odbor po temeljitem presojanju, in sicer na ta način, da se od premoženja votira znesek 5000 dinarjev za podporo onim članom Prometne zveze, ki so bili pred kratkim reducirani (13), ostali znesek (6000 Din) pa daruje izredni občni zbor z vsemi premičninami vred (pisarniška oprava) Stavbni in kreditni zadrugi železničarjev v Ljubljani »Železniška družina , ki je izšla iz vrst članov Prometne zveze. Po tem referatu se je razvila debata, v katero so posegli razni delegati. Tako je med drugim predlagal zastopnik Maribora, naj bi se osnovalo posebno podporno društvo iz tega denarja. Predlog pa ni prodrl in je bil soglasno sprejet Mašičev predlog. Delegati so dobili še navodila, kako izvršiti likvidacijo podružnic in drugo. Mnogi delegati so v svojih govorih obžalovali, da mora Prometna zveza likvidirati, ker je ta organzacija znala vedno braniti interese železničarjev in svojega članstva ter je vedno odločno nastopala za njihove pravice in vedno skušala popraviti storjene krivice. Vsi člani Prometne zveze so se vedno čutili na sejah, sestankih, občnih zborih kakor ena družina ter je med njimi vladalo vedno tovariško razmerje. Nedeljski nogomet Občni zbor Ijubtjanske gasilske župe Ljubljana, 10. aprila. Ena največjih pa tudi ena najagilnejših žup, lii so včlanjene v Jugoslovanski gasilski zvezi, je vsekakor Ljubljanska gasilska župa. Danes dopoldne se je vršil v dvorani Mestnega doma njen občni zbor. ki je pokazal vso resnost in požrtvovalno stremljenie naših vrlih gasilcev. Na občnem zboru je bilo zastopanih 29 gasilnih društev s 63 delegati. .. Občni zbor je vodil znani pionir našega gasilstva župni načelnik gosp. Fran Zupan iz Most pri Ljubljani. Pozdravil je vse delegate m izrazi svoje zadovoljstvo nad tako lepo udeležbo t ozval je vse prisotne gasilce, naj v bodoče v društvih aperlirajo in delujejo v pravcu. ki si ga vsako društvo pri ustanovitvi začrta, namreč bližnjemu na pomoč. . . .. . Tajniško poročilo je podal župni tainik gosp. Koš. Iz njegovega točnega poročila jc razvidno, da vsa v župi včlanjena društva lepo napredu]C|0 v tehničnem smislu. Odbor župe je imel 9 sej, dopisov je došlo na župo 350. Večje prireditve v preteklem letu so bile naslednje: župna gasilska va|a pri tovarni .Saturnus v Mostah, katere se je udeležilo 11 motornih in 4 ročne brizgalne. dalje delna župna vaja na Barju in gasilski alarm na Brezovici. Vse vaje so prav lepo uspele. Župni odbor ie izvršil revizijo v 19 gasilnih drušivih, ki so vsa prejela pohvalo. Leths so na programu sledeče več|t''prireditve: 29. junija blagoslovitev nove mo-torke na Orlah, 3. julija 35 letnica gasilnega društva' v Mostah in 25 letnica društva v Stožicah, 10. julija Zvezna skupščina v Ljubljani, 17. julija zvezni izlet v Kamnik. Gosp. Miku ž je kot župni blagajnik poro- Zborovanje Pen-ktubov v Ljubljani Ljubljana. 10. apr. Danes se je vršilo v Ljubljani zborovauje jugoslovanskih PEN (pesniki, esejisti in novelisti) klubov. Davi z brzini vlakom ob 8 so prispeli v Ljubljano še belgrajski delegatje in sicer Svetislav števanovič, pesnik, znani lirik Gustav Krklec, pe-snica gospa Desanka Maksimovič. časnikar, pisa-iei; in lirik Kade Drainac, iu pisatelj ^ uksanovič. Zborovanje se je vršilo ob 10 v zbornici za TOI. Prisostvovalo mu je 18 delegatov ter več slovenskih članov. Poročilo o mednarodnem kongresu v Haagu je podal dr. Štele. Dalje so delegati skle-pali o letošnjem mednarodnem kongresu v Budimpešti. Jugoslavijo bosta na kongresu zastopala dva oficielna delegata, ki ju določi belgrajski klub, vsak klub pa ima poleg tega pravico poslati na kongres še dva lastna delegata z določenimi pravicami. Dalje so delegatje sklepali še o mednarodnem kongresu i. 1933, ki se vrši v Jugoslaviji, in sicer v Dubrovniku. Za klube je bil določen delovni program in so bila med posamezne klube razdeljena dela za priprave za ta kongres v Jugoslaviji. Ob pol 4 se je vršila seja pripravljalnega odbora, v kalerem so od Slovencev Oton Župančič, dr. Izidor Cankar, dr. Štele in JuS Kozak. Ob 5 pa se jo vršilo zaključno zborovanje vseh delegatov. Zagrebški in belgrajski delegatje so se delno od-jieljali že nocoj, nekateri pa so prisostvovali večerni predstavi v drami : Kar hočete . NedeVa izletov Ljubljana. 10. aprila. Današnja nedelja je bila res taka, kakor si jo fe More želeti srce vsakega ljubitelja izletov, posebno takih, ki imajo za izlete na razpolago samo nedeljo. Nič ne de, če je bilo malo burje, zato pa ni bilo nikomur vroče, čc je šel polagoma. Na Šmarni gori je bilo seveda največ izletnikov. Skoraj nudi milijon! Kar cele reke ljudi so se valile proti Šmarni gori, trpel je seveda silno tramvaj, ki je bil ves čas nabito poln. da je bilo joj. Skoraj nič manj ljudi ni bilo na Katarini, pa tudi na Po-savju, na dolenjski strani in kjer je okoli mesta še kaj izletnih točk in to je prav povsod okoli mesta, povsod si na vsak korak srečaval ljubljanske izletnike. Z dnevom so bili torej izletniki zadovoljni, prav tako pa tudi tisti, ki jim ustvarja takle izletniški dan lepo konjunkturo — in kaj to v krizi pomeni, ve vsakdo — namreč gostilničarji, last tiiki avtobusov in Splošna maloželezniška družba. Da bi le še bilo dokaj tako lepih nedelj, so si že-'eli vsi z Izletniki vred. Huda nesreča kolesarja Huda nesreča se jc nocoj okoli 7 pripetila fS letnemu Francu Podržaju, sinu brivskega mojstra, »Uaujočemu v Ljubljani Hrsr.ovi ulici 12. Po-držaj so ie peljal s kolesom z nekega izleta »kozi jrosuplje proti Ljubljani. Na cesti pa je padal s colesa In se močno poškodoval na glavi. Iz Ljub- čal, da je bilo v preteklem poslovnem letu dohodkov 5105 Din 93 par, izdatkov pa 405ri nas, ne bomo nikdar dobili taktično najboljše enajstoricc, čeprav imamo dosti dobrega materiala ua razpolago. Običaj je, da se pri takih i>oizkustiih tekmah postavi v eno luoštvo samo nujholjše, v uus;proiuo moštvo pa slabše igralce, ki še eventualno pridejo v poštev. Podzvezni kapitan je gotovo pozabil na to staro, povsod preizkušeno i>r.' soj za včerajšnjo poizkusilo tekmo je bilo vsaj lx>ljše moštvo sestavljeno bolj po klubski pripadnosti, kakor pu jio znanju nogometa nekaterih igralcev. Zato tudi ni čudno, ako so trije napadalni igralci B moštvu pokazali, kako se mora igrati. Ne samo to, dosegli so zusluženo zmago s premailino razliko golov! Že jirvi pol-čats bi moral končati z razliko najmanj treh golov v korist B moštva. Moštvi sta nastooili v naslednjih sestavah: A: Jfikšič — Janez, Unterreiter (Ilirija) — I'i-šek, Slamič, Zemljak (Primorie) — Boncelj. la-nožič, Rudi (Svoboda). Jug (Primorje), Pteifer (Iliri ia). — B: Janeza j — Jug (Primorje). Potekal (Svoboda) — Košenina (Hermes). Varčič, Pogačnik (Ilirija) — Zemljak (Svoboda), Svetic (Ilirija), Svetic (Primorje). Bončur (Svoboda), Doberlet (Ilirija). — Po odmoru je kn|)etnn v B moštvu izmenjal krilca Vurčiču in je igral So-čun (Primorje), v levi zvezi pa mesto Bončarjn skrajnar (Hermes). — Na prvi jiogled je jasno, dn nnnad moštva A v tej sestavi ni sestavljen iz najlu>!iš;h ljubljanskih igralcev, l udi če upoštevamo odsotnost Košnku in 1'ršiča, bi moralo hiti A moštvo drugačno. Med igro so se vrzeli insno pokazale. Pet igralcev, med katerimi ni bilo nobene zveze. Igralci Svobode ne spadajo \ to sestavo. So čis*o dobri i nesreči! Slamič. Starta] je uerodno na žogo iu si pri tem spuhnil nogo v levem gležnju. Tekmi jc prisostvovalo okoli 500 gledalcev, ki pa niso imeli prilike zavzemati se za eno ali drugo moštvo, zato so burno odobravali parade J a k š i -ča. Tudi sodnik g .Cimperinau je svojo nalogo dobro oi>ravil. V predtekuii je rezerva Primorju premagala Judrun s 3:1. Jadran l>i sicer lahko dosegel boljši rezultat, ako hi iiupudalci malo več streljali. ... Dunajska vremenska napoved: Lepo vremo I>9 trajalo še pur dni. MARIBORSKI ŠPORT. SSK MARIBOR : ATHLETIK, SK CELJE 4 : 0 (1 : 0). Kljub zmagi Maribor ni jiokazal tiste igre, ki smo jo od njega pričakovali. Posebno jo igral uajMid ves čas klaverno vlogo jired vrati nasprotnika. Toliko zrelih šans morda še pri nobeni tekmi ni pustil kak napad neizrabljenih. Krilska vrsta je precej odgovarjala, vendar so mora navaditi servirnti napadu uporabne žoge. Obramba ni bila mnogo zposlenu in jc dobro rešila svojo nalogo. Že v drugi minuti je dosegel Kirbiš po prostem strelu vodstvo za Maribor. V 23. minuti jo isti igralec zvišal stan je na 2 :0. V drugem polčasu je bila premoč še bolj očividna. pa tudi nemožnost mariborskih napadalcev. V 26. minuti jc zvišal Pepček po lepi solo igri na "5:0. Atletiki skoro sploh niso prišli čez sredino. V 44. minuti kot proti Atletikoui, Bertoncelj je dal z glavo najlepši gol dneva. Sodil jc G. Nemec precej dobro. Razmerje kotov 6:2 za Maribor. a:c RAPID : SK ŽELEZNIČAR II. 7 : 2 (2 : 2). V prvem polčasu izgleda, du ho Rnpid lo težko dosegel zmago in to z jr':o pičlim rezultatom. Rezerva Železničarjev je v drugem pol-čusu popustila iu jo popolnoma odpovedal uu-jiod, ki ni bil v stanju, da izvede niti ene akcije, to pa radi tegu, ker so se posamezni igralci po nepotrebnem igručkuli. Tudi sred nji krilce II dolgo ni zrel za to mesto. Rapid ie pokazal v drugem polčasu smiselno igro z veliko odločnostjo pred golom in je zmago zaslužil, čeprav ne s tako veliko razliko. Sodnik g'. Bizjak ju sodil jako dobro. INOZEMSKI ŠPORT. Dunaj. 10. apr. tg. Admiru — RAPID 2 : l (I : 1). — Sportklub — Hakoah 1 : 1 (1 : 0). Budimpešta, 10. apr. tjr. tg. Ferenzvaros — Ujpest 5 : 0 (2 : 0). — III. okraj — Budui XI 2:0(1:0). — Bocskai — Kispest 1 : 0 (0 : 0). Mariborska nedelja HIŠNI POSESTNIKI DOLOČAJO NAJEMNINE — NARODNA ODBRANA POLAGA RAČUNE — OBČNI ZBOR cJADRANA« — ZGLEDNO KRŠCANSKO-PROSVETNO DHI-0 V STUDENCIH - TRAGIČNA SMRT NA POVRATKU V DOMOVINO Ijane je bil poklican reševalni avto, ki je nezavestnega Podržaja prepeljal okoli 8 zvečer v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je fant pretresel možgane. Njegovo stanje je nevarno, Pisma „Ponedeijshemu Slovencu" Da bi prehod skozi Gradišče razširili, je mestna občina odkupila za drag denar nekaj metrov prostora, kjer je prej stala stara Lukmanova hiša. Staro hišo so že davnaj podrli in že jeseni je bila nova dozidana. Vsak navaden zemljan je mislil, da bo z umaknitvijo stare stavbe pridobljeni prostor takoj na razpolago mestni občini, to se pravi, da se bo prehod skozi Gradišče takoj razširil. Saj bi bilo to potrebno, odkar je stekel tramvaj na Vič in naslaja ob prehodu velika zagata v prometu. V resnici pa so prehod še bolj zabarikadirali, s tem cla so postavili tam stroj, ki moli na ulico. Erjavčeva cesta je malo cla ne do polovice zasuta z ruševinami; za razbito opeko in omet so postavili celo posebno lopo! Ali je Ljubljana še vedno samo dolga vas? Povsem odobravam Vaš poziv, naj občinstvo kupuje domače blago iu uaj predvsem gleda na značko »Made in Jugoslavia-. Ali tvrdke, ki svoje izdelke opremljajo s to značko naj tudi gledajo, da na drug način ne žalijo našega narodnega ponosu. Kupil sem v trgovini zobno kremo. Dobil sem jo v zavojčku, na katerem je napisano na eni strani 'Zahncreme;, potem Gegen Zahnstein , jiojasuilo pa se glasi: »Die seit iiber 40 Jabren bewahrte Zahncreme enthiilt jelzt Sulforiziuoleat gegen Zahnstein. Patentiert in allen Kulturstaaten, Made in Jugoslavia;'. Nimamo nič proti temu, če ta tvrdka izvaža v inozemstvo izdelke z nemškimi napisi. Toda to kremo sem kupil v Ljubljani in bi torej podjetje vedelo, da pride ta krema v promet v Jugoslaviji. Predrznost podjetja pa je, da svoje izdelke ponuja Slovencem v nemščini! Za omiljenje stanovanjske bede. Državni upokojenec nam piše: Za omiljenje stanovanjske bede bi bilo zelo dobro, ako bi se okoliške občine združilo z ljubljansko mestno občino. Upokojenci ti-ščo namreč vsi v Ljubljano, kjer dobe višje dra-ginjske doklade, kakor na deželi in v okoliških iu predmestnih občinah. Ako pa bi se okoliške občine združile z Ljubljano, bi v vseh teh občinah dobivali vsi enake doklade in bi sc marsikateri upokojenec rajše naselil v predmestju, kakor v dragi Ljubljani, ter ne bi na ta uačiu odjemal sta-novanj drugim, ki morajo stanovati zaradi 6vojega poklica bolj v sredi mesta. Stibemik in Dobernik sta zelo dolgo sedela za gostilniško mi7.o in ker se ->ga« je Dobernik le preveč nalezel, se je štibernik ponudil, da spremi tovariša domov. Ko sta pri-fila v ulico, kjer jo stanoval Dobernik, ga je spremljevalec vprašal, koliko je številka, kjer stanuje. 2Kaj me sprašuješ take neumnosti,:, se je zadri Dobernikj >na tablico poglej.< Maribor, 10. aprila. April je muhelj — po snegu in burji, s katerimi je še včeraj grozil, nas je presenetil danes zopet s pravo pomladansko nedeljo, toplo in soluč-iio, kakor si je lepše ne bi mogli želeti. Kot nalašč primeren okvir za veselo razpoloženje, ki se je koncentriralo danes prvič po dolgem zimskem odmoru v mestnem parku, kjer je priredila vojaška godba svoj prvi letošnji koncert. V Narodnem domu je polagal predpoldan mostni odbor Narodne odbrnnc svoje račune. Občni zbor je bil zelo obiskan. Bili so navzoči predstavniki Oblastuega odbora NO načelnik dr. Lipold, prvi državni pravdnik dr. Jaučič, jiolkovnik Putnikovič, ravnatelj dr. Tominšek in drugi. Občni zbor jc vodil predsednik prof. Kenda, obširno in zanimivo poročilo pa je jiodal tajnik mestnega odbora Peric. Iz tega poročila je bilo za lajika šele razvidno ogromno narodno-obrambno delo NO in velika opora, katero nudi ta organizacija s svojim agil-nim mestnim odborom eelotnemu, naeijoiialnemu in kulturnemu življenju v našem mestu. Delo organizacije se ni omejevalo lc ua mejo mesta samega, temveč se je udejstvovalo v širši okolici, zlasti ob meji, kamor so se prirejali razni izleti in ekskurzije, da je prišlo do kon'akta mestnega in jiode-želskega živi ia. Predsednik oblastnega odbora general Maister je po-slal občnemu zboru posebno pozdravno poslanico, katero je v njegovem imenu prečital odvetnik dr. Miiller. Vršile .so se nato volitve, |iri katerih je bil izvoljen zopet dosedanji agilni odbor s prof. Kendo na čelu. Za eno nadstropje nižje so istočasno zborovali v Narodnem domu člani društva »Jadran«. Občnemu zboru je predsedoval odvetnik dr. Bergoč, ki je podal obširno poročilo o delovanju v preteklem letu. »Jadran«, katerega pozna javnost le kpt agilno in dobro pevsko drušivo, je v resnici velika organizacija naših Primorcev, ki se udej-stvuje na kulturnem, glasbenem in gospodarskem polju ter je zlasti jilodonosno delovalo v podpiranju beguncev, ki so bili primorani zapustiti svoje domove ter brez vsega pobegniti preko mejo. Važno je bilo izredno zborovanje mariborskih bitnih posestnikov, ki se je vršilo v dopoldanskih urah v dvorani hotela »Orel«. Izredni občni zbor je vodil predsednik Meglič, navzoč pa je bil tudi predsednik pokrajinske zveze g. Frelih iz Ljubljane. Občni zbor je bil sklican z namenom, da se hišni lastniki izjavijo, v koliko so pripravljeni sami izognejo zakou-stanovonjske za-pred- sednik organizacije, ugotavlja, da" so hišni posestniki pripravljeni znižati najemnine v vseh onih primerih, kjer so z ozirom na stavbeno kakovost, opremo in lego posameznih stanovanj previsoke ter ne odgovarjajo najemninam, ki bi se morale plačevati v slišnih slučajih. Naglašuje pa pri tem dejstvo, da niso hišni lastniki deležni nobenih olajšav v davčnem oziru ter tudi oni prav tako občutijo splošno draginjo, ker se materijal za vzdrževanje poslopij prav nič ni pocenil. Ne morejo pristati na zahtevo stanovanjskih najemnikov, uaj se uredo najemnine na podlagi takozvane ziate paritete. Na številnih sejah društva so se hišni lastniki zjedinili na predlog, ki bi urejeval cene sla-uovanj v Mariboru in sicer: 1 soba, kuhinja in pritikline od Din 150 do 350, dve sobi s kuhinjo in pritiklinami od Din 350—700, tri sobe Din 700 do 1000. Za stanovanja s kopalnicami bi se plačevalo od 100 200 Din več. V te številke bi bile za-popadene splošno vse dajatve strank. Za 4 in več sobna stanovanja naj bi se ne določila nobena višinska vsota. — Tudi glede poslovnih lokalov se ne morejo hišni lastniki vezati, — Zborovalci so sklenili poslati posebne spomenice mestni občini, bano-vinski upravi in ministrstvu za soc.. politiko. Spomenica mestni občlui obravnava povrnitev davščino ua nezazidane parcele, prirastkarino na vrednost nepremičnin in občinski kuluk, ki se naj ukine ler za leto 1930/31 ne izterja, dalje naj se zniža dimnikarska tarifa. Spomenica na bansko upra^j in ministrstvo socijalno politike vsebuje profili proti uvedbi sklepanja prisilnih najemninskih pogodb. Živahno kulturno življenje mestne periferijo jo pokazal občni zbor krščanskega prosvetnega društva v Studencih, ki se je vršil popoldan po večernicah. Studenci so kot izrazito delavsko predmestje v pogledu krščausko-prosvetnega dela važna točka iu z zadoščenjem moramo priznati, da so lokalni faktorji tega zavedajo ter posvečajo krščanskemu kulturnemu delu vse svoje moči. Agilni |i. Marko Fišer je duša tega gibanja. Občni zbor je pokazal, da je bilo društveno delo v preteklem letu v vsakem oziru živahno in plodonosno ter da so podane garancije za enako uspešno bodočnost. — Kričanska ženska zveza v Mariboru pa je priredila svojim članom in prijateljem lepo presenečeuje s prireditvijo lepe veseloigre Tro;čki«, ki se je vršila v dvorani Zadružne gospodarske banke. Tragičen dogodek se je pripetil na mariborskem glavnem kolodvoru. Iz Amerike se je vračal po dolgih letih, kater je preživel v daljni tujini, Franjo Tiefenbach iz Vukovara. Potoval je skupaj s svojo ženo do Avstrije; dočim pa je ostala soproga Se v Avstriji, je vleklo njega srce dalje, da čim prej pride v svojo domovino. Usoda pa mu ni dovolila, da bi videl še kedaj svoj rodni kraj. Že. nn meji, v Mariboru ga je pri izstopu iz vlaka za-I dela kap ter je po nekaj minutah umrl. Truplo so I spravili v mrtvašnico, njegovo soprogo, ki je prispela popoldau, pa je mesto ljubečega moža pričakovala na kolodvoru strašna vest, ki jo je čisto strla. — Poleg tega tragičnega dogodka beleži nezgodna kronika še nekaj slučajev nesreč. Na Dvo-rakovi cesti se je v soboto popoldne pripetila težja nezgoda. Cestni pometač Veber Franc je pri umikanju pred voznikom nenadoma zašel pod kopi a konja nekega izvoščeka, ki se je umaknil drugemu vozu v napačno stran. Veber je dobil poškodbe nu glavi in rokah ter ga je izvošček na zahtevo stražnika moral prepeljati ua rešilno postajo, kjer so ga obvezali iu okrepčali. — Na Radvanjski cesti se je dopoldne ponesrečila 20 letna služkiuja Marija Hlade. Padla je s kolesa, ua katerem šo ni prav trdna ter si je pri tem zlomila levo roko pod komolcem. Prepeljana je bila v bolnišnico Sohotsha resolucija Belgrad, 10. npr. 1. Danes se je vršil drugi občni zbor Zveze Sokola kralj. Jug. Sprejeta je bila sledeča zelo značilna resolucija: 1 Vzgojno tehnično, prosvetno in organizacijsko pravno delo temelji na prostovoljnem pristopu za sokolsko organizacijo in na prostovoljni pristanek na sokolsko disciplino; 2. iz tega osnovnega načela izvira, da uiora biti vse sokolsko delo in .vsa sokolska organizacija osnovana na svobodnem izražanju volje članov, posebno v vprašanju izvolitve sokol-skega vodstva; 3. na osnovi tega se vrhovni upravi Sokola kralj. Jugoslavije kot vrhovnemu izvršilnemu organu in kot čuvarju čistosti sokolske misli zaupa, da tudi v naprej izvede navedena osnovna sokolska nnčela in da skrbi za to, da to osnovno načelo oživotvori v organizaciji Sokola Kralj. Jugoslavije. Belgraiska univerza počiva Belgrad, 10. npr. 1. Z odlokom univerzitetnega 'cnata se predavanja nn belgrajski univerzi us.a-vijo do 20. aprila. □ Dva tečaja za šivanje priredi Slovensko žensko društvo v Mariboru od 15. aprila dalje, ki hi trajala po 6 do 8 tednov. Prijave se sprejemajo v trgovini gospe Zlate Brišnikove do j\ aprila 1932, kjer sc dobe vsu natunčnejš-uuvodila, Na slovenski zemlji za mejami Pred izredno sodišče? Te dni je bil izpuščen iz goriških zaporov Josip Suligoj, urar v Gorici, ki je bil nedavno aretiran s svojim bratom Darkom Suligojem. V zapor so ga odvedli v istem času kakor č g. Filipa Terčelja, učitelja, Alojzija Bratuža, časnikarja Poldeta Kem-perleja in akademika Ozvalda, prelekta v Alojzi-jevišču. Aretiran je bil tudi alojzijeviški vratar Skok. Razen F. Terčelja, ki je bil odpeljan v koprske zapore, so aretiranci ostali v Gorici. Glede usode, ki naj zadene aretirance, kroži po Gorici glas, da bodo nekateri izpuščeni na svobodo, drugi zopet, med temi se navaja ime g. Terčelja, da pridejo pred izredno sodišče v Rimu, tretji, da bodo konflniraui. Izpuščeni Josip šuligoj kaže znake duševne bolezni in oddali ga bodo v umobolnico. Imena izpreminja(o V zadnjem času je tržaški list priobčil več člankov, v katerih poziva Slovane in vse tiste, ki imajo slovanska rodbinsku imena, naj čimprej vložijo prošnjo za poitalijančenje svojega imena. To je pač v njihovem interesu, ker je zanje bolje, da se v uradih izkažejo z izvirnim italijanskim imenom kakor s slovanskimi priimki. Ker jc prošenj za izpremembo imena premalo. se primki poitalijančujejo kratkomalo s prefekturnim odtokom, ue da bi oblastva prej vprašala imejitelja, ali on to želi. Akcija je dosegla že Kras iu seduj so na vrsti občine v sežanskem okraju, v prvi vrsti Tomaj. V kratkem bodo izšli zadevni dekreti. Posebno v Idriji se izpreminjujo imena rudarjem z vso naglico. Ker se rudarji bojijo za službo, so na mig od /goraj sami vložili prošnje. Ako pojde tako naprej, bodo v Idriji v teku enega leta izpremenili vsa rodbinska imena. Odhriiie bakra nad Cerknem X Planini nad Cerknem so začdi kopati ba-£er z 2 odstotnim zlatom. Vršijo se namreč že precej obširne preizkušnje, ki jih vodi neka angleška družba. Zaposlenih imajo doslej 20 delavcev. Splošno upnjo, dn delo no bo brezuspešno. V Cerknem, pod hribom Planine, so kupili od posestnikov več njiv. nn katerih bodo /.gradili najprej zasilne tovarne iu skladišča. Zanimivo je. da je z istimi poi/iku*i in na istem mestu že pred 30 leti preiskovala nekn družba in bujc tudi takrat nc popolnoma brez uspeha; toda iz nerazumljivega razloga sc jo stvar opustila in rezultut poskusov je ostal tajen, kakšen bo uspeh sedaj, bodo pokazali bližnji tedni. Influenca na Goriškem Zadnje čase hudo razsaja v Gorici in goriški okolici, posebno v Brdih influenca. Skoro vsaka hiša ima bolnika. V nekaterih krajih oboli naenkrat kar vsa družina. Bolezen nima resnejših posledic In smrtnih slučajev ni bilo. Influenca bolj razsaja na deželi kakor v mestu. Splošno jo pripisujejo ošibelosti ljudstva, ki se radi hude gospodarske stiske zelo slabo hrani. Kmetje, ki ne morejo prodati vina, so se iz obupa udali alkoholizmu. Ljudstvo jo pričelo ne samo moralno, temveč tudi telesno propadati. Razen duhovnika v cerkvi ni več nikogar, ki bi ga vzgajal. Zdaj so se lotili fašisti še cejkve. Cerkvene vesti Administrator goriške nadškofijc Sirotti bo OBslej prejemal redno plačo goriškega nadškofa. Plača mu je bila že nakazana. Dogodek jo precej vznemiril goriške katoličane in duhovščino, ne glede na narodnost, h kateri pripadajo, kev vidijo v njem znamenje, da namerava administrator Sirotti še delj časa ostati na svojem mestu. V Gorici pripravljajo odlok, na podlagi katerega naj bi sc ustavila plača vsem slovenskim duhovnikom, ki spadajo pod goriško občino. To niso duhovniki samo v mestu, temveč v priključenih vaseh, to je v Solkanu, Št. Petru, Pevmi, Podgori, fitandrežu in Vrtojbi. To naj bi se zgodilo za kazen, Iter nočejo slovenski duhovniki učiti veronauka v Italijanskem jeziku lic v ccrkvi ne v šoli. Nove maše V Podgori pri Gorici vlada veliko veselje, ker $& pripravljajo verniki na izredno cerkveno slovesnost, to je na novo mašo čg. Delpina. Nova maša bo v nedeljo 10. aprila. Na Sv. gori pri Goriei bo pel novo mašo Viktor Herak iz Sv. Lovreča Pazematičkega v Istri. Novo-ntašnik je iz znane družine Tome Ileraka, ki je bil svojčas hrvaški kandidat za rimski parlament. Viktor Herak je dovršil srednjo šolo v zavodu Jezusove družbe v Travniku, nakar jc vstopil v goriško bogoslovnico. Novomašnik spada pod poreško škofijo. Nedavno je bil upokojen šupnik v Starem Pa-zinu. Tako bo iz te župnije zginila hrvaščina, čeprav je lara povsem hrvaška. Pravijo, da bo župnik preživel svoja zadnja leta v Skopem ua Krasu. Sinrt v Trstn. V Trstu se je marca meseca rodilo 307 otrok, v ostalem delu tržaško province 180, skupno torej +87. Umrlo je v lrstu 338 ljudi, na deželi 163. V Trslu je torej umrlo 231 več ljudi, kakor sc jih je rodilo. Na deželi pu znaša prirastek 17 ljudi. Da je število mrtvih tako visoko, je kriva v prvi vrsti influenca. Podražitev kruha. Ker se jc moka podražlia. je naČelstvo tržaške občine postavilo nove krušne cene in sicer stane kruti prve kvalitete od 1.00 do 2.10 in druge, slabše vrste od t.M) do T.80. Kruh iz čiste pšenične moke 2.90. Težka nesreča. Na železniški progi med Av-eami in Sv. Lucijo je 31 letni Matej Gruden iz Sv. Lucije pri dedu zdrknil po železniškem nasipu globoko v prepad. Pri padcu se je težko ranil, razbil si je lobanjo. V težkem stanju so ga pripeljali v goriško bolnišnico. Življenje v Idriji V idrijski bolnišnici jc umrla Frančiška Roje iz Ccrkna. Pokojna žena je mati bivšega cerkljanskega poštarja iu župana. Bila je blaga in zavednu žena. V Idriji je revščine dovolj. 17 vdovam so zadržali pokojnino, dokler ne povrnejo znesike, ki so jih prejele iz bratovske skladnice. One trdijo, dn so ta denar prejemale upravičeno. Nekatere ne bodo prejele do jeseni nič. Č. g. Josipu Lebnu, bivšemu profesorju verouka na idrijski realki, ki jc umrl v Ameriki, je zvonilo tudi v Idriji. Pokojnik je storil Jdrij-čanom mnogo dobrega, bil je izvrsten poznavalec tujih jezikov. Dopolavoro« je organiziral v mestni nbož-nicl ljudsko kuhinjo; v njej prejema hrano okoli 100 oseb, in sicer enkrat na dan. Seveda mora biti vsakdo pri fašistih dobro zapisan. Listke za kuhinjo delijo na občini. Za velikonoe se je življenje v idrijskem okraju precej podražilo. Kmetje so prodajali surovo maslo od 10 do 12 lir za kg, in so grav lahko prodali. Tudi ostala živila so dražja, krompir so na drobno prodaja po 70 stotink. . bela moka po 2 liri. Letos jc najboljši vir do-I hodikov pro\ krompir. Sedaj je na vrsti tržaški škof 1'opolo di Trieste« od 26. marcu v dolgem članku protestira proti temu, du se je vršila na veliki petek v Rojami v Trstu pridiga v slovenskem jeziku. Člunkar omenja, da se tudi pri Sv. Ivanu Italijanščina zapostavlja v cerkvi; tudi na Opčinah i>ojcjo v cerkvi slovenske pesmi in ne italijanske. Veliki petek je dan miru in zbrnnju, ker je t« dan Z ve ličar umrl za spravo človeštva z Bogom. Toda slovenske pridige družijo italijuuc; kajti slovenski jezik \zbuja v Tržačnnih čuvstva sovraštva. Slovenščina. to je zadnji preostanek Avstrije, mora izginiti i/ cerkve, todu dokler bo stari rod slovanske ali slavotilske duhovščine na svojem mestu, ni upanja, da bi cerkev postala latinska ali italijanska. Dne 26. marca je tudi izšlo v -Popolo d i Trieste« naročeno pismo ^pravega Tržačanu« pod naslovom Slabi pastirji«. Ako pridigajo \ slovenskem jeziku na Krasil, nn Goriškem in v 1'ostojliščiiii, naj bi .šc bilo. Toda v l rstu je slovenska pridiga letu 1932 nevzdržna. Na veliki petek je bila tudi pri Sv. Jakobu pridiga v slovenskem jeziku. Pri Sv. lvunu sta oba duhovnika Slovenca. Pri Sv. Jakobu uprnvlja far o slovenski duhovnik. Tega mora biti enkrat konec. »V mestu, ki je povsem italijansko, kjer vsi govorijo in razcumejo italijansko, si cerkvenih opravil ui mogoče misliti » drugem jeziku, kakor v italijanskem ali latinskem. Pokličejo naj sc na odgovor duhovniki, prežeti z jugoslovanskimi čuvstvi, in ako nočejo ubogati, naj pridejo na njihovo mesto italijanski duhovniki iz drugih pokrajin. Tožijo, da je pri nas pomanjkanje duhovščine. Zadostuje, dn piše škof drugim škofom v Italijo in v Trst se bodo pripeljali celi vlaki bolj skrbnih, in. kar je važno, italijanskih duhovnikov.« Dne "0. marca je Popolo di Trieste« pod naslovom >Slabi pastirji« napisal nov članek, v katerem se zopet zaganja proti slovenskim pri- Za pošteno upravo Celovec, 7. aprila. Morda bo kdo dejal, da zavedni koroški Slovenci preveč poudarjamo važnost bližnjih občinskih volitev. Toda ta očitek nikakor ni utemeljen. Edini forum, kjer se dandanes vsaj v gospodarskem oziru da kaj storiti za večinoma obubožani slovenski del Koroške, so občine. Povsod drugod nimamo besede. Na državni zbor smo že zdavnaj obupali, ker nam radi krivičnega volilnega reda ni mogoče doseči pri volitvah nobenega uspeha, v deželnem zboru pa sta poslanca Koroške slovenske stranke izpostavljena briskiranju večinskih strank. Edino, kar nam torej preostane, so občine. In zato je važnost, ki jo Koroška slovenska stranka stavi na sedanji volilni boj, upravičena in bo rodila sadove. Vzorno gospodarstvo občin, ki so v rokah Koroške slovenske stranke in na drugi strani težak, skoro obupen položaj slovenskega kmetskega živ-lja v nekaterih občinah, kjer se šopirijo na krmilu socialni demokratje, landbundovci in drugi, je glavno volilno geslo Koroške slovenske stranke. Naši fantje in možje povsod odločno in samoza- Gospodinje in natakarji! Prav Vam namenjeno knjigo je pravkar izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani! Napisala jo j? gospodinjska učiteljica S. Deodata Kump — priznana strokovnjakinja — pod naslovom Naši gostje — kako jih strežemo. — Knjiga obsega 64 strani besedila v večjem formatu in 06 slik na najfinejšem umetniškem papirju. — Cena v polno platno (zelene ali rdeče) okusno vezani knjigi jc kljub razkošnosti Izdaje le 45 Din. Strežba pri mizi jc umetnost zase in ni lahko sc je naučiti. Največja zasluga pisateljice je, da je uinela podati vso snov v zgoščeni, pregledni in priročni obliki tako, da je vsakomur zlahka razumljiva, pa tudi da je kljub kratkemu besedilu navedla in obrazložila do pičice, kar je važnega in pomembnega za strežbo pri mizi. Pisateljica želi v naših ljudeh vsaj nekoliko učvrstiti smisel za lepoto, udobnost in napredek v domači hiši; hkrati pa tudi smisel za gojitev vljudne družabnosti v domačem krogu, kakor tudi v krogu dobrih prijateljev ln znancev. Knjiga je v glavnem razdeljena na tri dele: Splošni del, posebni del in slike. — V splošnem delu obravnava pisateljica prav spretno in s popolnim strokovnim znanjem vse, kar .je treba vedeti o ohcdnici, mili, namiznem perilu, namimi posodi, namiznem priboru, stekleni namizni posodi in kra-Šenju miz: poleg toga daje šo nekaj prav dragocenih nasvetov kuharici glede priprave jedil. — Razveseljivo Je, da glede namizno posode, pribora Itd. pisateljica ne našteva le potrebnih predmetov z označbo njih pravilne uporabnosti, marveč podrobno razpravlja tudi o kvaliteti in lastnosti posameznega materi jata, iz katerega se ti predmeti izdelujejo. S tem je dala gospodinjam, ki kupujejo take predmete, prav imenitna navodila, zakaj o pravi vrednosti in trpežnosti ter o lastnostih posameznega materijala, iz katerega se Izdeluje na-I mizna posoda in namizno orodje, na splošno prav malo vemo. V posebnem delu obravnava pisiteljica podrobneje naslednja poglavja: pogrinjanje inize, strežba pri zajutreku, pri mali južini (malici, pred-južniku), pri obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, routu. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi, o buffetu in o pikniku. Pa slike sploh! Ta del knjige, ki je skoraj obsežnejši od besedila samega, vsebuje prekrasno fotografsko posnetke posode, jedilnega orodja in vseh drugili, pri strežbi potrebnih predmetov. Kako je pogrinjati mizo, kako razvrstiti stole itd. — vse je v slikah zgovorno in povsem jasno upodobljeno. Ker so natisnjene slike na prav razkošnem papirju in jo tudi besedilo zelo okusno stavljeno, je knjiga tako po svoji zunanjosti kakor v notranjosti tako lična in prikupna, da bo čitateljtct nudila prijeten užitek vsakikrat, kadar jo bo vzela v roke. Naposled je treba še omeniti, da je knjiga s. Deodato Kump prva slovenska knjiga, ki sc bavi izključno s strežbo pri mizi ter se ozira na novodobno zahtevo. Zalo jo najtoplejo priporočamo. — Naročite si jo še daues in no bo Vam žal t digani in proti slovenskemu petju v cerkvi. Članek se spravlja v zvezo s pridigo v Bojanu. Na zahtevo Pija X. so po vsem svetu uvedli v cerkev latinsko petje, edino v Julijski krajini ni slovenska duhovščina izvršila tega ukaza, in po vseli cerkvah pojejo še slovensko, ozir. hrvaško. List vnovič poiidurja, da se položaj ne bo spremenil, dokler bo dušno pastirstvo v rokah slovanskih duhovnikov. Ker se višja cerkvenn oblastva nočejo zganiti, ker so škofje v Julijski krajini mnenja, da jc treba počakati, dokler starejša duhovščina izumre in da pride nn njeno mesto mlajši rod, ki ima itnlijansko, torej ne avstrijsko vzgojo, mora fašistični tisk začeti novo gonjo proti slovanski duhovščini, da se položaj čimprej izpremeni v interesu države. V »Popolo di Trieste od 3. aprila 1932 je izšlo četrto naročeno pismo brovcev »losila fašistične stranke. V tem pismu napadu Popolo di Trieste« — pisma so pač pisana v uredništvu! — /upnike v Barkovljuh in v Skednju pri i 1'rstu. Med velikonočno procesijo so v Skednju ! peli slovenske pesmi. To sc ne sme več zgoditi. kajti Avstrija je žc davno iimrlu. Na koncu pravi člnnkar. da bi bilo naivno pričakovati od tržaškega škofa, da bi jiozval italijanske duhovnike i/, ostalih pokrajin. Kdor to misli, ne pozna ozračja, ki vlada na tržaški Škofi j i. Dulcis iti fundol Zn to gre. Za iržnškegn škofa gre. Zato so bili napisani vsi ti Članki. Goriški nadškof ! jc že davno pod zemljo, zdaj j"e treba strmo-I glnviti še tržaško-koprskega škofa, ki še reče j kako besedo v prid slovanske duhovščine. Ko so pred letom jugoslovanski škofje pozvali katoličane v Jugoslaviji, naj molijo za svobodo Cerkve v Julijski krajini, so fašistični listi dvignili krik. češ, da jc bila okrožnica jugoslovanskih škofov neosnovflnn, kajti slovenskim in hrvaškim katoličanom je v Italiji zagotovljen u popolna verska svoboda! Takšna je torej ta verska svoboda. vestno nastopajo in ne pomaga noben teror narodnih socialistov in marksistov. Vsi volilni sestanki Koroške slovenske stranke so dobro obiskani in povsod volilci pritrjujejo našim občinskim kandidatom. Prav tako odločne so tudi naše žene, ki imajo tudi volilno pravico. Iz vsega razpoloženja našega ljudstva je razvidno, da bo Koroška slovenska stranka pri volitvah napredovala. Nobena druga koroška stranka ne more pokazati niti za svoje priviligirance sorazmerno toliko uspehov kakor Koroška stranka. Zlasti ne morejo pokazali tega socialni demokratje, ki so nam s svojim >ble-slcčim« programom odjedli največ glasov. Ker je ljudstvo spoznalo njih prave namene in je njihova privlačnost zelo padla, je s tem prenehalo eo ipso tudi narodno odpadništvo, ki so ga socialni demokratje najbolj pospeševali. Zavedni koroški Slovenci sicer nismo preveliki optimisti, toda na svojih tleh se branimo sedaj še z večjo odločnostjo kakor kdaj prej. Dne 21. aprila bo vsak koroški Slovenec, ki noče, da bi nosil sramotno ime narodnega odpadnika, volil za Koroško slovensko stranko. Radio v tednu V ponedeljek zveier se bo vršil prenos opere, z Duuaja. — V torek zvečer se bo prenašal iz Zagreba pevski koncert romunskih pe3mi, ki ga bo izvajal zbor drušiva -»Sloga«. — V sredo zvečer se bo vršil prenos iz Prage. Na sporedu jo simfo-ničui koncert pod vodstvom G. Jiraka. — ČeMkoti večerni spored kaže v prvem delu pevski koncert gdč. Irigosanu, primadone bukareško opere, ob spremljevanju g. Vamnsesca (kitara). Drugi del večernega sporeda tvori koncert klavirja in harmonija (gdč. Gnjezda in g. Kaškarov). Tretji in zaključni del večernega koncerln pu tvorijo spet fantje na vasi. ki bodo odpeli nekaj narodnih. Ta spored, ki se bo oddajal tudi v Zagreb in Belgrad je zelo srečno in pestro sestavljen. — V petek se bo vršil prenos iz Belgrada. — Sobotni večer pa je posvečen spominu pok. Ign. Hladnika. Pel bo zbor šentviške gimnazije. Večer pa bo zaključil salonski kvintet. Spominski veter Ignaciju Hladniku. Vsa naša javnost je šo pod dojmom smrti onega naših najplodovitejših cerkvenih skladateljev in najodličnojših organistov, Ignacija Hladnika v Novem mestu. Naša postaja je storila čin pietete, da je za to soboto pripravila spominski večer temu našemu glasbeniku, ki jo bil ljudski v najboTšem pomenu besede. Uvodno besedo bo govoril g. dr. A. Dolinar. Koncertni del pa je v požrtvovalni In hvnle vredni vnemi prevzel sedaj že znani nam dijaški zbor iz kn. šk. gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano. Koncert ima na sporedu nekatero najbolj znane iu v srce segajoče Hladnikovu /,i>ore, nato pn tudi njegovih orgelskih skladb. Orgelsko skladbe bo izvajal iu zbor bo vodil g. prof. Matija Tome. Naš radio, ki je nekakšeu osrednji posrednik ze glasbo vsontu našemil narodu, je bil pokojnenu llladniku ta čin dolžan. Hvaležni smo mu za to, v zbrauosti pu bomo poslušali ta koncert in se spominjali pokojnega Načeta llladniku vsi, ki smo g. poznali, iu vsi, jii so jim zuaue njegove skladbe. Koncert mariborskih akademikov V soboto so priredili pevci in pevke — člani podr. ferijalnega Saveza v Mariboru, koncert v veliki dvorani Uniona. Program, katerega si ie okoli 100članski pevski zbor izbral za dostojen nastop, vsekakor priča o veliki požrtvovalnosti, pridnosti pa tudi ljubezni do pesmi. Na sporedu ie bila narodna pesem, o kateri bi dejali, da že dolgo ni bila tako kvantitativno izvajana s toliko ljubeznijo, globokim občutjem in skrbnostjo. Glede zbora samega bi omenili, da razpolaga z dobrini materijalom, predvsem drugi moški glasovi so kaj dobro zastopani. Ženski glasovi so se v zboru dobro obnesli, mogoče boljše kot v mešanih (intermezzo) solo spevih. Uvodno besedo je govoril gosp. proL Potokar, ki jc v vznesenih mislih podal namen zborovega nastopa. Po uspelih koncertih v drugih štajerskih mestih se je hotel zbor predstaviti tu srcu Slovenije Ljubljani — z domačo pesmijo iz domačih, mladih grl. Gosp. govornik je poudaril, da zbor noče in tudi nima namena pokazati se v kritiki, ki bi sodil* njegov umetniški nivo — mogoče le posredno — pač pa je njegova želja prikazati Ljubljani, da tisti Maribor ob meji ni izgubil srčnih vezi z največjo svetinjo slovensko — z narodno pesmijo in da hoče te svoje občutje prenesti tudi na nas. Te besede so nam vlile nekoliko pesimizma, zato smo komaj čakali trenutka zborovega nastopa. O vtisu celotnega konccrta (program je žc itak »Slovenec« priobčil) bi dejali, da jc bil zelo dober. Zbor je z vsem občutjem sledil dirigentu iu dokazal, kako se more slovenska narodna petem prenesti v več glasov. Topla občutenost miline se je z izredno gibkostjo glasovja prelita v jasno, z veseljem prožeto razigranost. Predvsem smo opazili kvaliteto zbora v podajanju medžimurske pesmi, — ki jc izzvenela s prav izrazito drugotnim j doživetjem in s karakteristično mediimursko psi-I ho. Tu je zbor dokazal, kaj more doseči idealni | pevec s svojo nepokvarjeno notranjostjo, da morr dati iz sebe to, kar občuti. Zbornemu pevovodji gofp. Schvveigerju gre vsa hvala. Njegov gotovo velik trud je dobil zadoščenje in ljubljanski koncert naj mu bo svetla točka na črti njegovega uspešnega delovanja. Občinstvo je burno pozdravljalo ler vsako točko nagradilo s primernim aplavzom; s tem je pa tudi dokazalo — da je razumelo dohrodoilcce. Z. f raznih velikega dela Ciinljivo pohožnosl smo imeli včeraj v ljubljanskem Marijanišču. Ob priliki praznika druZbe sv. Vincencija se je zjutraj in popoldne opravila za-I hvalna služba božja ob zakliučku zimske kuhinje za brezposelne, ki jo je obiskovalo skozi štiri mesece povprečno po 100 moških na dan. Popoldanskega zahvalnega sv. opravila se je poleg Vincen-cijevih bratov udeležilo posebno lepo število pod-pirancev. Prvim kot drugim je v daljšem govoru pojasnjeval potrebo iskrene zahvale nasproti boiji Dobroti predsednik Karitativne zveze preč. gosp p. prior Učak. Otrok se je oparil Ljubljana, 10. aprila. Ljubljanski reševalni avto jc imel danes k sreči bolj malo dela in se ni preveč kazal na cesto. Pač pa je moral posredovati hudi nesreči, ki se je opoldne pripetila na Verdu 22 pri Vrhniki. Tam se je polil z vročo juho 3 letni sin delavca Martin Martinšek. Dobil jc hude opekline po prednjem ' delu života in je njegovo stanje zelo nevarno. Re-i sevalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Umrla je v soboto ponoči na svojem domu n:i Šmarni gori ga. Ana Šetina, ki se je minuli )>onr-I deljek smrtno nevarno ponesrečila in so jo v torek prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Ker ni bilo upati na zopelno okrevanje, so jo svojci v četrtek popoldne prepeljali nazaj na Gorjančevo domačijo. ; kjer je v soboto malo pred polnočjo zatisnila zeai i ske oči. Pogreb bo v torek dopoldne s sv. mašo na ftmnrm gori. N. v ni. p.I — Pri boleznih srca in poapnenju £11. nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom inrtvouda zagotavlja naravna Franz-Josel grenčicn lahno odvajanje brez napora. Znanstven a opazovanja na klinikah z« bolezni krvnih žilic so dognala, da »Frnnz-Josef; voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. -»Franz-Joscf« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. + Udaui v voljo Vsemogočnega naznanjamo, da je za vedno zapustila dolino solz naša predobra, skrbna mama, tašča in stara mama •v Ana Setina roj. Stanovnik in sc včerai 9. aprila ob 11 ponoči, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, preselila k Stvarniku v boljšo domovino. Zemske ostanke preblage nepozabne mame pokopljemo v torek 12. aprila t. t. ob 9 dop. po opravljenem zadušnem opravilu v romarski cerkvi M. B. na ondot-nem pokopališču šmarnogorske cerkve. Vse, ki sle poznali našo pokojno mamo, prosimo, da se je spomnite v molitvi. Na Šmarnigori, dne 10. aprila 1932. Ana, Franc, Jožef, Frančiška in Janez, sinovi in hčere. — Marija in Terezija, ' sinaki. — Frsnčiika, vnukinja.' Krvaveči trn Kristusove krone Glasilo francoskih katoličanov »La Crois* prinaša v eni zadnjih številk pol strani dolg Članek izpod peresa svojega sotrudn&a, zdravnika M. drlenri Bona o čudežnem dogodku, ki M je na letošnji Veliki petek pripetil v italijanskem mestu Andriji. V omenjenem mestu imajo v tamkajšnji stolni katedrali trn iz Zveličarjcv« trnje*« kron«. Zgodovinsko utemeljeno dejstvo je, da ta trn vsakokrat, kadar padeta Valiki p«t«k ta praznik Mar. oznanjenja na isti dan, zakrvavi. Prvič so to opazili leta 1722 in od takrat opazujejo to vsakrat, kadar se praznuje Veliki petek in praznik Marijinega oznanenja na isti dan. L«tos s« i« to zgodilo. M. d Henri Bon je odšel v Andrijo kot zastopnik irancoskih katoliških zdravnikov, da bi avtentično poročal o čudežnem dogodku, ki s« j« imel zgoditi. Andrija je mesto s 55.000 arcbivalci v provin-ciji Bari, oddaljeno kakšnih deset kilometrov od morja. Bon je prišel tja že na Veliko sredo in se prijavil komisiji, ki je imela natančno opazovati čudež. Bona so »prejeli v komisijo, ki «0 jo poleg njega tvorili višji cerkveni dostojanstveniki, en sodnik, več odvetnikov, en publicist, več prof«-sorjev, dva farmacevta in Štirje zdravniki, skupno ena in dvajset oseb. Na Veliko sredo je komisija prenesla relikvijo, ki vsebuj« sveti trn, k oknu, kjer so io imeli vsi člani komisije priliko natančno pregledati in ugotovili dejanski stan. Trn se nahaja v lični stekleni omarici. Dolg je 5 do 6 centimetrov in 3 do 4 milimetre širok. Nekoliko je zakrivljen. J« pepeinato-bele barve in na njem je več zeleno-rjavih madežev, ki so vsi ovalne oblike. Ti madeži pa le potrjujejo pristnost trna. Komisiia je ugotovila natančni dejanski stan, kar je vse uradno zabeležil prisotni notar. Stekleno omarico «o zaprli in io zapečatili. Pregledovanje komisije j« traialo tri debel« ure. 2« naslednji dan, to j« na Veliki četriek, je bilo vse mesto v mrzličnem in pobožnem pričakovanju. Katedrala, kjer je shranjena relikvija, j« bila pri maši nabito polna ljudi. To pričakovanje >e je še bolj stopnjevalo naslednjega dne. Katedrala je bila do zadnjega kotička polna, tako da j« komisiia komaj zavzela svoje mesto. Relikvijo so izposta- vili pri oltarja sv. Riharda, ki i« mestni patron. Oltar so obkolili člani komisij«. Prisotna Sta bila tudi dva škofa. Na koru so donel« sv«t« himne, ki jih jc • pevci vred pela množica, vsa v drhtečem pričakovanju. Medtem so s« člani komisij« vedno bol) približevali oltarju in ves čas pazno regulirali razsvetljavo, da nc bi kaj ušlo njih očem. Opazovali no trn prav od blizu in cclo s povečalnimi stekli, tako da i« bila kontrola povsem v redu in vsaka še tako prefrigrana goljufija izključena. Po-slušajmo pripovedovanje zdravnika Bona: »Proti četrt na tri s«m s svojega prostora, ki i« bil oddaljen poldrugi meter od relikvij« opazil, da postajajo mad«ži na trnu bol) vidni in intenzivni: Tudi ostali člani komisij« so to opazili in s« sklonili bliže. Proti 3-JO pa sem opazil, da i« spodnji del trna postal nenadoma rdečkast, prosojen la t« barvni pojav na spodnjem delu |e bil točno ločen od zgornjega dela c jasno črto. Ali sem mar postal žrtev iluzije? Čudež?! Povsem jasno sem mislil... Toda iprcmerabo so opazili vsi ostali {lani komisije in okrog četrt na pet se je eden izmed zdravnikov obrnil k množici in pokacal z roko na čudež. V tem hipu se je razlegal spontan klic tisočerih vernikov: »Evviva la saera spina! 2ivel sveti trni« Zadonel je Te Deum, ki ga je navdušeno peta vsa prisotna množica, škof je podelil blagoslov z relikvijo v roki. Potem so nesli sv. relikvijo skozi vso množico in jo slednjič postavili na balkon škofijske palače, pred katero se jc zbrala nepregledna množica ljudstva, ki je neprestano vzklikala in naznanjala čudež vsemu svetu. Pozneje je komisija zopet skrbno ugotovila dejanski stan, pri čemer je imel seveda besedo vsak član komisije. Vso izpremembo j« natančno popisala, nakar so se spodaj podpisali vsi člani komisije. Osem jc bila že ura, ko je bilo delo komisije končano.« Naslednjega dne si je šel gosp. Bon |e enkrat ogledat relikvijo. Trn je bil zopet tak, kakor v sredo, ko si .ga je prvič ogledal. Vtis, ki ga je napravil nanj ves dogodek, se mu zdi nepozaben. Kakor sam pravi, je s prekipevajočimi čuvntvi zapustil srečno mesto, da tudi katoliškim Francozom avtentično poroča o čudežu, s katerim je Vsemogočni obdaril verno prebivalstvo Andrij«. Kje je Lindbergov otrok? Ugrabljenje Lindberghovegn otrok« jc Je vedno svetovna senzacija prve vrste. Od dne ugrabljenju pa do danes je imel svet priliko slišati toliko najrazličnejših verzij in vesti, da si ni mogoče ustvariti razsodnega mnenja o tej zapleteni zadevi. Edino, kar drži je to, kar je držalo že na dan ugrabitve: Lindberghov otrok je še vedno v oblasti drznih banditov. Kje pa je in čc je še živ, pa ne ve nihče razen ugrabiteljev. Za najbolj verjetno smatrajo, da so roparji otroka že koi prvi dan spravili na ladjo, ki sedaj plove nekje izven meja ameriških voda. 2. aprila je odrinilo iz newyorškega pristanišča več parnikov obalne straže, ki bodo skušali izslediti ono tajin-stveuo ladjo. Gl<»de pogajanja Lindbergha z ugrabitelji se ne ve nič gotovega. Roparji so stopili v zvezo z Lindbergliom že koj prve dni po ugrabitvi in izjavili, da bodo otroka, kakor hitro bo plačana odkupnina, spravili na krov parnik«. ki ga bo zapeljal v neko ameriško pristanišče. Tu ga bodo "starši lahko spet našli. Zelo so v skrbeh tudi radi otrokovega zdravja, ker bi mu dolgotrajno bivanje ua morju utegnilo škoditi. Po vesteh iz Amerike znašajo dosedanji stroški za iskanje že nad 20 milijonov dinarjev. Vsota je sicer bajna, vendar najbrže. ne pretirana, če pomislimo. da pri iskanju poleg armade, policijskih in zasebnih detektivov sodeluje ludi vojska. Zdravilišče za francoske akademike Te dni zboruje v Niči kongres Narodne zveze francoskih akademikov. Eno glavnih vprašanj, ki se bodo na kongresu obravnavala, je vprašanje lastnega sanatorija. Z mislijo, zgraditi si /lasiten sanatorij, so se pričeli pečati francoski akademiki le leta 1923 in so kmalu izbrali stavbisče. in sicer v dolini reke Isere na planoti Petites-Rochee. 26. oktobra 1924 je bil položen temeljni kamen in zgradba je napredovala. Vendar so se med gradnjo izvršile razne napake gradbenega odbora, tako r gradbenem pogledu kakor tudi v finančnem. Lansko leto pa se je zavzel za vso stvar sam minister za narodno zdravje Blaisot in take je sedaj ie povsem gotovo, da se bo sanatorij v najkrajšem ttara dogradil. Dosedanji gradbeni stroški so znašali 10 milijonov frankov. Treba pa bo še dveh milijonov, da bo sanatorij dograjen. Od teh 12 milijonov je pri- spevala država in dobrotniki 7 milijonov, ostalih 5 milijonov pa dijaki upajo, da bodo s pomočjo ministra Blaisota zbrali v najkrajšem času. Tako bodo francoski akademiki dobili lasten, moderno opremljen sanatorij, kjer bodo našli zatočišče vsi oni bolni dijaki, ki jim gmotne razmere staršev ne dopuščajo, da bi se zdravili na lastne stroške. Posnemanja vrednol V Pariza ukradejo 2000 avtomobilov na leto V Parizu so nedavno osnovali na policiji poseben oddelek za pobijanje tatvine avtomobilov. Statistika pravi, da ukradejo v Parizu okoli 2000 avtomobilov na leto, to je od 5 do 6 na dan. Toda pariška policija je že tako izpopolnjena v tej stroki, da se ji posreči odkriti 80?£ teh tatvin in vrniti avtomobile lastnikom. Ako okradeni naznani tatvino takoj, se policiji posreči izslediti tatove, še preden utegnejo maskirati avtomobil. Čeprav se zdi števHo ukradenih avtomobilov veliko, ni ta številka v primeri z številko vseh avtomobilov v Parizu tako visoka. Mestnem uradu namreč prijavijo vsako leto povprečno 03.000 novih avtomobilov. Petletni otrok v boja z morsko sipo Na morski obali v Toulonu se je te dni zbralo precej ljudi, ki so zvedavo opazovali ogromno osme-ronogo morsko sipo, katera se je valjala v morskem bazenu. Nenadoma pa se je zaslišal obupen otroški klic. Neki petletni deček se je v svoji neprevidnosti nagnil čez rob bazena in začel z ročico broditi po vodi. Sipa ga je opazila in je takoj zaplavala k njemu. S svojimi dolgimi prednjimi okončinami ga je zgrabila za roko in ga potegnila v vodo, skušajoč ga zvleči na dno. Na pomoč so takoj priskočili ribiči in enemu izmed njih se je posrečilo, da je i nožem prerezal sipine klešče, ki so držale otro5ička. Ko so otroka potegnili kvišku, je bil že nezavesten, vendar ni zadobil nobene poškodbe Bogata hčerka: »Zdi se mi, da ne prihajate radi mene tako pogosto k nam, pač pa radi mojega denarja.« Snubec: »Kako morate kaj takega reči? Saj ne morem dobiti vašega denarja brez vas.« Papež poljskemu kardinalu Kardinal Kakowski, varšavski nadškof se je podal V Rim, da bi se poklonil svetemu očetu ob priliki 10 letnice kronanja Pija XI., ki ga je sam posvetil v škofa, kp je bil sedanji sv. oče še nuncij v Varšavi. Nedavno je varšavski kardinal praznoval 70 letnico rojstva. Sv. oče je kardinalu Kakowskemu poklonil svojo sliko s tole posvetitvijo: Al suo eonser.ratore — nel pieno vigore — del suo anno 70. Pius PP XI. (Svojemu posvetitelju — še povsem krepkemu — ob priliki njegove 70 letnice). Nov akumulator Edina panoga elektrotehnike, ki ne zaznamuje tako silnega napredka kakor ostale, je akumulator. Še vedno nimamo akumulatorja, v katerem bi bilo mogoče nakopičiti večje množine električne energije- Precejšnje izboljšanje v tem oziru je novi tip akumulatorja, ki ga je izumil čilenski frančiškan Boisier. Njegov akumulator je bil pretekli mesec predložen francoski Akademiji znanosti. V Boisie-rovem elementu so elektrode iz cinka in oglja. Cinkova elektroda (negativna) tvori zunanji povez-nik; pozitivno elektrodo pa tvori ogljen valj. Poleg teh elektrod vsebuje novi akumulator tudi dia-fragmo. Kapnciteta novega akumulatorja daleko presega vse, kar je bilo do sedaj napravljenega. Na kilogram teže moremo nakopičiti v novem akumulatorju 60 ainperskih ur, kar je silno mnogo v primeri z dosedanjimi akumulatorji. Napredovan:e zvočnega filma Minilo je komaj nekaj let odkar je zvočni film izzval pravo revolucijo v kinematografih. Pred štirimi loti je bil govoreči film redkost v Evropi. In danes? Na koucu leta 1031 je bilo na svetu že okoli 20.000 dvoran, kjer se dajejo zvočni filmi. Predstavam prisostvuje okoli t5 milijonov gledalcev vsak dan. Na leto producirajo povprečno 1000 zvočnih filmov v dolžini 2,500.000 metrov negativnega traku in več kakor 500.000 kilometrov pozitivnega. 2alibog ima ta napredek tudi negativne strani, škodi Ije posebno glasbenikom, kajti nad polovico orkestrov je moralo v gledališčih in kinematografih izginiti. V filmski industriji je sicer našlo zapo- slitev nekaj novih moči, vendar to ne more nadomestiti škode, ki je zadela orkestre. Revolucija na šahovski deski Predsednik svetovne šahovske zveze dr. Ruebe je sporočil javnosti, da bo bivši svetovni mojster Capablanca na bližnji glavni skupščini zveze predlagal razširjenje šahovske deske. Njegov predlog je ta, da naj bo v bodoče na šahovski deski mesto 64, 72 polj. Capablanca je mnenja, da se moderni ša-histi ne morejo več zadovoljiti s tradicionalnimi 64 polji. Teorija šahovske igre je že tako daleč napredovala, da so nekatere otvoritve preračunane že na 20 ali še več potez. Da bi dobila šahovska igra nov polet, predlaga Capablanca, naj se uvede ša novih osem polj. Figure pa ostanejo kajpada isto« Vinsko krizo rešujejo Da bi rešili vinsko krizo, so na Portugalskem uvedli zakon, v smislu katerega je vsak gostilničar primoran pri vsakem kosilu postreči tudi z vinom. Servirati mora najmanj 3 decilitre in pol vina. Vino se ne zaračuna posebej, pač pa se vključi v skupno ceno za obed. Tudi na Francoskem so nekateri listi pričeli propagirati to misel. V Franciji je že itak navada, da servirajo tradicionalno »demi bouteille«, seveda jo mora gost plačati posebej. VALLET EXPRES Šmortinska cesta 24, ka* varna »Viadukt«. Likanje obleke 16 Din, kemično čiščenje 55 Din, obračanje 280 Din. Garderoba se tudi pošije. Na dopis pošljemo iskat. - Oblek« sprejemata tudi trafikan-tinji v Florijanski ulici 12 in Židovski ulici t. » ii gospode z vnel avo stro nega pletar-atva v liiii. Zajamčen /a-•nizek ca. ISOH Din netečno. ker prevzamemo ugotovi eno blago plačamo za? uiek za pleten e in dostavimo v izdelavo pre o. HiJite it danes po brezplačne prospekte na Domača Pletaraka mdu sinja, it. 1(, Josip Kalil, Maribor, Tr»bar>eva f. kitajte in širite »Slovenca«! izueiujejose namovejši modeli otroških m igra nih vozičkov, trieiklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuni' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št 4. Špecerllsho m holoniialno blago, umetno gnojila, cement Itd. ltUniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur«, Liubhana — šelenburgova ulica 6. IL nadstr. raiinarii! Rt proao. a Ido hi |«ft kupile nairenrt« pn A. VOLK. LJUBLJANA Realiev« com« M. Velrtrrovma itta ta aok«. Zldorsho delo vseh vrat Vam solidno in ugodno izvrši stavbno podjetje IVAN VIZINTIN Ljubljana Močntkova u! (zada, za vo aško bolnico) fT Edini slDoenskl zavod brez tnlega kapitala |e Vzajemna zaoarooalnica v Unblfani, v lastni pa!ači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe, bi vss premično btago. mobilije, zvonove in enako: e) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomn. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške lote. dalje rentns in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in larah. H. H. Ewers: Deklica v ledu Je ie precej let tega, ko smo sedeli zbrani v dvojem krožku in se razgovarjali o tem, kakšne smrti bo umrl sleherni izmed nas. Kar mene tiče, pričakujem, da me ho zadavil ielodčni rak, — sem dejal jaz. — Ni prijetna ta reč, vendar pa je to dobra stara tradicija moje rodbine, najbrže edina, ki ji ostanem zvest. Jaz pa sem uverjen, da bom prej ali slej podlegel v častnem boju proti ducaln miljard bak-cilov, — je rekel Kristijan, ki je že dobro leto hodil okrog samo s polovico poslednjega pljučnega krila. Tudi ostali prerokovalci so z večjim ali man,j-ilm prepričanjem napovedovali svoje malo romantične konce. Bile so to po večini navadne, revn« •mrti. ki bi se jih morali sramovati .»j. Jaz bom poginil zaradi ženske, •*+■ je izjavil slikar John Hamilton Llewelby. Kaj pravite? — je dejal Dudley smejoč se. Slikar je utihnil za hip, nato je počasi nad«- , fjeval: ■ , - < Ne, umrl bom za umetnost. . - < Vsekakor prijeten način smrti ' " Ne vedno. Seveda smo se ponorčevali t njim. In dolga vrsta let nam je dokazovala, kako slab prerok je bil. Pet let pozneje sem zope videl Travverja. ki je bil tedaj v Pall-Mallu. Ze nazaj iz Londona? — me je vprašal. Dva dni je tega. Vprašal sem ga, če pride zvečer v krožek. Ne, imel je veliko opravkov na sodniji. Če se ne mostim, je Trawer državni pravdnik ali kaj podobnega, kadar ni v krožku. Vprašal me. je, ali ne bi hotel obedovati z njim. Seveda, sem pritrdil. Truwer si. privošči rad dobre jedi . Ob desetih, po; črni kavi. je sobar prinesel wiiisky. Trawer je dejal: Izmed nekdanjih obiskovalcev krožka boš težko koga videl. Zakaj? Tistim mladeničem sc je zelo mudilo uresničiti svoja prerokovanja. Ali se spominjaš tistega kakšne smrti bomo umrli? »Kajpak, da se spominjam! Naslednjega dne sem zapustil londonska tia, n* katern sem zopet stopil šele včeraj.« »No torej. Kristjan Breifhaupt je bil prvi; Sest mesecev pozneje je umrl v Davosu.« »Ta ni bila baš velika reč,t pač mu ni težko ostati mož-beseda.« »Za Dudlejra, sluiečega v kraljičinem polkn, je bila stvar težja. Kdo bi bil takrat pomislil, d« 'pojde kdaj i* Londona? V Spionkopn Je dobil kroglo v čelo.« »Takrat je rekel, da bo umrl s kroglo v prsih. No, to je ista reč.« >Osem nas je bilo tedaj, pet jih je že odšlo na oni svet, vsak na svoj način. Sir Thomas Wim-bleton jo tretji: pljučnica kajpak; strašno rad je hodil na lov na race; sleherni dan je čepel po pet ur do trebuha v Themsi. Vrag razumi, kaj je pri tem zabavnega!«: »Kaj pa BodleyVe iJe še živ, videl ga boš v krožku. Svež je in dobrega zdravja kakor jaz nli ti. Koliko časa še? Umrl je tudi Macpherson pred dvema mesecema, kap. Bil je debel kakor božični puran. Kdo bi si mislil, da pojde tako naglo. Komaj pet in trideset let mu je bilo, ubogi dečko h- ■vOstaja še slikar. Kaj se je zgodilo z njim?--»Llewellyn je bil mož-beseda bolj kakor vsi med nami. Umrl je za žensko in za umetnost.« >Umrl? Kako to misliš.. Trower?« »No da, že deset mesecev je v Brightonu v nBki blaznici v oddelku za neozdravljive,- Njegova mlada modela, ki ji je bilo dvajset tisoč let, se je iz ugodja raztopila ob prvem poljubu. To mu je tako hudo udarilo v možgane, da je zblaznel.« »Prosim te, Trower, pusti že svoje šale, zlasti če so tako nesmiselne in takšne, da človeku vstajajo lasje na glavi t Norčuj se, kolikor ti drago, iz Iz debelega Macphersona in bledičnega Kristijana, iz zalega Dudleya in Wimbletonovega lova na race, toda Hamiltonu prizanesi! Posmehuj se mrtvim] nikakor pa ne živim, ki so zaprti v blaznici.« Trover je s počasno kretnjo otresel pepel s cigarete in ši natočil nov kozarček whiskyja. Nato Je prijel za žezel ter pogrebel goreča polena. Ob- razne poteze so se mu nekoliko izpremenile, spodnja ustnica se mu je še niže povesila. »Vem, da ti je bil slikar najbližji med vsemi. Ko boš pa poznal njegovo zgodbo, boš tudi ti prisiljen zatajevati smeh, ki ti bo silil na ustne.« Učinek nekaterih tragičnih zgodb je tako 31-len, da se mu skušaš upreti s šalo. Sicer pa, katera zgodba je taka. da te ne bi spravila vsaj trenutno v smeh? Ce bi se bili mi Germani naučili smejati od pamtiveka kakor Galci, bi bili danes resnično prvo človeško pleme na svetu, ne da bi potrebovali tvojih dokazil o tem vprašnju.« »Govori vendar o John Hamiltonu!« »Njegova zgodba se da povedati z nekaterimi besedami, kakor sem ti že rekel: neka miada gospodična v zapeljivi starosti dvajset tisoč let, ki"jo je on slikal in vzljubil, se je od ugodja raztopila pod njegovimi poljubi; nato je zblaznel. To je vse; če pa želiš, ti morem postreči s podrobnosti« »Prosim te! Ali imaš točne podatke?« »Prav točne. Še točnejše, kakor sem si "b Ze. lel. Vodil sem uradno preiskavo in bržkone bi si bil glavo raztreščil, če bi bil moral uvesti kazensko postopanje proti Llewellynu zaradi tatvine z vlomom, poškodbe tuje lastnine, uničenja mrliča in Bog vedi še za kakšne zločine; ker pa so zaprli v norišnico, je bila preiskava ustavljena!« »Ta stvar mi je vedno bolj čudna!« »Tako čudna, da boš moral zbrati vse svoj« moči, ako jo boš hotel v celoti verjeti.« (Dalje.)