532 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Die Habsburgermonarchie 1848 bis 1918. Band VII/1, 2: Verfassung und Parlamentarismus. Izd. Helmuth Rumpler in Peter Urbanitsch. Wien : Österreichische Akademie der Wissenschaften, 2000. 2695 strani. Medtem ko so se dela, ki na sinteti~en na~in obravnavajo zgodovino ustave in ustavnosti v Avstriji vse do konca osemdesetih let 20. stoletja v glavnem opirala na klasi~no zbirko Edmunda Bernatzika, 1 so celovitej{e obravnave avstrijskega parlamentarizma dolgo ~asa temeljile na {e danes dragoceni, osem zvezkov obsegajo~i »kroniki« avstrijskega dr‘avnega zbora Gustava Kolmerja z naslovom Parlament und Verfassung in Österreich, Dunaj-Leipzig 1904–1912. 2 Bernatzikove in Kolmerjeve rezultate je sicer v veliki meri nadgradila vrsta specialnih {tudij o posameznih segmentih avstrijskega konstitucio- nalizma in parlamentarizma, 3 toda {ele v devetdesetih letih je pri{lo do modernej{ih obravnav navedene problematike. Omeniti velja zlasti odli~no knjigo Andreasa Gootsmanna: Der Reichstag von Kremsier und die Regierung Schwarzenberg. Die Verfassungsdiskusion des Jahres 1848 im Spannungsfeld zwischen Reaktion und nationaler Frage (Dunaj 1995), sinteti~en pregled Hansa Petra Hyjeja z naslo- vom Das politische System in der Habsburgermonarchie. Konstitutionalismus, Parlamentarismus und politische Partizipation (Praga 1998) in monografija Andrása GerQja: The Hungarian Parlament (1867– 1918). A Mirage of Power, New York 1997. Najbolj celovito sliko problemov konstitucionalizma in parlamentarizma v monarhiji kot celoti pa daje pri~ujo~i sedmi zvezek uveljavljene edicije Die Hab- sburgermonarchie (izdaja jo Komisije za zgodovino Habsbur{ke monarhije pri avstrijski akademiji znanosti), ki na skoraj 2700 straneh predstavlja zgodovino »uvajanja« konstitucionalizma in parlamen- tarne prakse, tako na nivoju skupne dr‘ave kot na nivoju v njenih posameznih delov. Monumentalno delo daje nadvse kvalificirane odgovore na nekatera temeljna vpra{anja politi~ne zgodovine Habsbur{ke monarhije v obravnavanem obdobju, hkrati pa na novo osvetljuje vrsto (doslej neznanih) podrobnosti o bistvu avstrijskega (avstro-ogrskega) politi~nega sistema. Dejstvo, da so v monarhiji za~eli razmi{ljati o uvedbi konstitucionalizma in parlamentarne demo- kracije {ele tik pred revolucijo, 4 je v preteklosti mnoge avtorje navedlo k tezi, da je bila prepozna in nezadostna politi~na demokratizacija glavni razlog za propad te sicer na mo~ heterogene dr‘avne tvor- be. Toda kot je nedvoumno poudarilo ve~ avtorjev ~lankov v prvem zvezku (Sutter, Rumpler), so vzroki za neuspeh prizadevanj po preobrazbi skupka kulturno, gospodarsko, zgodovinsko, konfesionalno in nacionalno heterogenih »kraljestev in de‘el« v bolj ali manj enotno moderno ustavno dr‘avo enakopra- vnih narodov v prvi vrsti ti~ali v usodnem manku temeljnega konsenza narodov o tem, kako naj bo organizirana dr‘ava. Po mnenju Helmutha Rumplerja 5 se je leta 1848 ‘ivo prepri~anje, ~e{ da lahko tako heterogena dr‘ava pre‘ivi le na temeljih konstitucionalizma in modernega parlamentarnega siste- ma, v naslednjih desetletjih zlasti v Cislajtaniji pokazalo za napa~no. Za razliko od Ogrske, ki – kot sta pokazal Lászlo Révész 6 in Adalbert Toth, 7 – od dualizma dalje glede politi~ne demokratizacije ni bila dele‘na pomembnej{ih modernizacijskih impulzov (z vztrajanjem na volilnem sistemu iz leta 1848 je bil ogrski parlament po svoji sestavi na prelomu stoletja »najbolj nazadnja{ki« v Evropi), je Cislajtanija z liberalno decembrsko ustavo (1867) in {iritvijo volilne pravice postala bolj ali manj moderna ustavna 1 Edmund Bernatzik, Die österreichische Verfassungsgesetze mit Erläuterungen, Wien 1911. 2 Prim.: Brita Skottsberg, Der österreichische Parlamentarismus, Göteborg 1940; Österreichs Parlamentarismus. Werden und System, izd. Herbert Schambeck, Berlin 1986; Parlamentarismus und öffentliches Recht in Österreich. Entwicklung und Gegenwartsprobleme, izd. Herbert Schambeck, I–II, Berlin 1993. 3 Prim.: William Jenks, The Austrian Electoral Reform of 1907, New York 1950; Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem (1861–1918), Ljubljana 1965; Karl Ucakar, Demokratie und Wahlrecht in Österreich. Zur Entwicklung von politischer Partizipation und staatlicher Legitimationspolitik, Wien 1985; Gernot D. Hasiba, Das Notverordnungs- recht in Österreich (1848–1917). Notwendigkeit und Mißbrauch eines »Staatserhaltenden Instrumentes«, Wien 1985. 4 Stefan Malfèr, Der Konstitutionalismus in der Habsburgermonarchie – siebzig Jahre Verfassun gsdiskussion in ’Cisleithanien’, str. 11–67. 5 Helmuth Rumpler, Grenzen der Demokratie im Vielvölkerstaat, str. 1–10. 6 Lászlo Révész, Der ungarische Reichstag 1848 bis 1918: Rechtliche Grundlagen und praktische Umsetzung, str. 1007–1060. 7 Adalbert Toth, Die soziale Schichtungen im ungarischen Reichstag 1848 bis 1918, str. 1061–1105. 533 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) monarhija. V decembrski ustavi sicer formalno ni bila definirana kot tak{na, toda v resnici je temeljila na principu, ki ga je znameniti pravnik Joseph Ulbrich definiral z besedami: »Nosilec dr‘avne oblasti je cesar, vendar jo lahko uporablja le v skladu z ustavo. Avstrija je torej monarhi~na ustavna in pravna dr‘ava«. 8 Proces demokratizacije pa sam po sebi ni re{eval nara{~ajo~ih se nacionalnih problemov. Nasprot- no. Z demokratizacijo politi~nega ‘ivljenja so le-ti postajali vse mo~nej{i in vedno manj obvladljivi. Vzroki za njihovo razra{~anje pa so – kot je upravi~eno poudaril Rumpler 9 – v prvi vrsti ti~ali v »napa~nih ustavnopravnih« temeljih dr‘ave, ki so bili za veliko ve~ino narodov sporni. Od terezijansko-jo‘efinskega obdobja prisotna te‘nja, da bi vzpostavili strogo centralizirano enot- no dr‘avo (z nem{ko prevlado) na celotnem obmo~ju habsbur{kih de‘el, je naletela na nepremostljiv odpor Ogrske, ki si je znala ohraniti svoj poseben »ustavnopravni« polo‘aj. Poskus Ogrske, da bi svoj poseben polo‘aj utrdila v obliki gole personalne unije oz. popolne samostojnosti, je s pomo~jo ruskega oro‘ja prepre~ila zmagovita kontrarevolucija 1849. Kompromisna odlo~itev za dualizem (1867), torej za personalno in realno unijo dveh enakopravnih bolj ali manj centraliziranih »nacionalnih dr‘av« (»nem{ke« Cislajtanije in »mad‘arske« Translajtanije), pa je seveda spro‘ila upravi~en odpor vseh malih narodov in narodi~ev, ki so se – sklicujo~ bodisi na zgodovinsko bodisi na naravno pravo – v obeh dr‘avnih polovicah upravi~eno po~utili ogro‘ene. Leto 1867 pa ni bilo prelomnica le zaradi vzpostavitve dualisti~ne organizacije dr‘ave, ampak tudi zaradi vzpostavitve relativno modernega politi~nega sistema in parlamentarne prakse v Cislajtaniji. Medtem ko so po obnovi ustavnega ‘ivljenja 1860/61 – kot je poudaril Wilhelm Brauneder 10 – zgolj realizirali konservativna na~ela o organi~ni ureditvi v avstrijskih kronovinah, ki so iz{la v prilogi obeh silvestrskih patentov 1851, je decembrska ustava iz leta 1867 (v bistvu prva ustava, ki je niso oktroirali) avstrijsko polovico dr‘ave spreminjala v relativno moderno ustavno dr‘avo. Po Sutterjevem mnenju 11 je decembrska ustava 1867 ustvarila trdne temelje dr‘avnopravne demokracije, saj je zagotavljala te- meljne pravice in duhovno ter politi~no svobodo vsem dr‘avljanom avstrijske polovice dr‘ave. Franc Jo‘ef je sicer imel veliko pristojnosti in si je celo domi{ljal, da je vladar po milosti bo‘ji, toda s sprejemom zakona o odgovornosti ministrov (1867) in uvedbi direktnih volitev v dr‘avni zbor (1873) je postala vloga dr‘avnega zbora v politi~nem sistemu Avstrije izjemno pomembna. Seveda je zaradi nara{~ajo~ih se nacionalnih konfliktov od konca 19. stoletja njegov pomen in ugled nezadr‘no padal. V tem smislu je bila zgodovina uvajanja moderne ustavnosti in parlamentarizma (parlamentarne prakse) hkrati tudi zgodovina nacionalnih konfliktov. Na Ogrskem, kjer se »konverzija« nekdanje histori~ne »ustave« Ogrske v moderni konstitucionalizem zgodila – kot je pokazal László Péter 12 – po »organski poti«, a na ra~un nemad‘arskih narodov, se nacionalni konflikti niso kazali toliko v parla- mentu (v njem so bili nemad‘arski narodi izjemno slabo zastopani) ali v delu ogrske delegacije. V Avstriji pa je nacionalni konflikt vedno bolj hromil normalno parlamentarno ‘ivljenje, kar se je po mnenju Lotharja Höbelta 13 kazalo tudi v razvoju strankarskega ‘ivljenja. S postopno politi~no demo- kratizacijo so se nekdanje »stranke veljakov« spreminjale v moderne mno‘i~ne politi~ne stranke, hkrati pa so se vedno bolj »nacionalizirale«. Nadnacionalni klubi, kakr{en je bil npr. Hohenwartov, so postali ‘rtve nacionalne radikalizacije, kar je seveda onemogo~alo iskanje sporazumov. Sprva se je v Cislajtaniji dr‘avni zbor vzpostavil kot nekak{en forum za sklepanje (nacionalnih) kompromisov, pri ~emer pa vsaj do srede devetdesetih let niti ni bil tako nepomemben. Zlasti od Bade- nijeve krize (1897), ko je postala obstrukcija redni sestavi del parlamentarnega ‘ivljenja, je parlament v o~eh javnosti izgubljal na ugledu. Toda po mnenju Sutterja je bil njegov sloves iz zadnjih let monarhije bistveno bolj ~rn, kot si ga zaslu‘i. Negativna ocena avstrijskega parlamentarizma je bila veliko bolj posledica njegovega ‘alostnega konca, kot njegove resni~ne dejavnosti. 8 Stefan Malfèr, str. 15. 9 Helmuth Rumpler, Parlament und Regierung Cisleithaniens 1867 bis 1914, str. 667–894. 10 Wilhelm Brauneder, Die Verfassungsentwicklung in Österreich 1848 bis 1918, str. 69–237. 11 Berthold Sutter, Probleme einer österreichischen Parlamentsgeschichte 1848 bis 1918, str. 541–568. 12 László Péter, Die Verfassungsentwicklung in Ungarn, str. 239–540. 13 Lothar Höbelt, Parteien und Fraktionen im Cisleithanischen Reichsrat, str. 895–1006. 534 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) Od ostalih prispevkov v prvi knjigi velja omeniti predvsem podroben prikaz delegacij, svojevrstne- ga instrumenta urejanja skupnih zadev med obema dr‘avnima polovicama, ki ga je prispevala odli~na poznavalka omenjene problematike Éva Somogyji 14 (na zakon, ki je dolo~al sestavo avstrijske delega- cije, je s svojim predlogom pomembno vplival slovenski poslanec Lovro Toman), ter pregleden ~lanek o bistvu dualizma Geralda Stourzha. 15 Podobno kot je ‘e leta 1904 francoski zgodovinar Louis Eisen- mann ugotavljal: »L’union austro-hongroise est d’un type unique«, tudi Stourzh meni, da jasnega odgo- vora na vpra{anje, ali je {lo za realno ali zgolj za personalno unijo, ni mogo~e dati. Ves ~as po letu 1867 so na Ogrskem dualizem presojali druga~e kot v Cislajtaniji. V Avstriji so prevladovala stali{~a, ~e{ da je Avstro-Ogrska v bistvu nekak{na »naddr‘ava« ali »skupna dr‘ava«, torej realna unija dveh dr‘av. Na Ogrskem pa so menili, da gre v bistvu za »zvezo dveh dr‘av«, torej le za personalno unijo. Vsekakor pa je za razumevanje komplicirane dualisti~ne strukture dr‘ave bila – kot je ‘e leta 1911 v svoji knjigi Das staatsrechtliche Ausgleich zwischen Österreich und Ungarn poudaril Ivan @olger – bistvena beseda »pariteta« (popolna enakopravnost obeh dr‘avnih polovic), ki je bila ves ~as obstoja monarhije motor ogrske politike. Prvo knjigo sedmega zvezka zaklju~ujejo tabele, karte in diagrami s podrobnimi podatki o dr‘av- nozborskih volitvah 1897 (s spremnim besedilom jih je opremil Peter Urbanitsch), druga, enako zajetna knjiga pa prina{a vrsto nadvse zanimivih razprav, ki predstavljajo posamezne de‘elne zbore, zna~ilnosti regionalnih predstavni{kih teles (okrajni zastopi, komitati) znotraj posameznih de‘el ter zna~ilnosti ob~inske samouprave. Na uvodnem mestu velja seveda omeniti odli~en, izjemno sinteti~en prispevek Vasilija Melika 16 o de‘elnozborskem volilnem sistemu in njegovem spreminjanju (1861–1914), ki najprej nadvse natan~no predstavi zna~ilnosti kurijalnega volilnega sistema, kakr{nega je uveljavljala februarska ustava, v na- daljevanju pa prika‘e tudi de‘elnozborske volilne reforme v letih pred prvo svetovno vojno, s katerimi so v ve~ini de‘elnih zborov uvedli splo{no kurijo. Medtem ko se je dr‘avni zbor z zadnjo dr‘avnozbor- sko volilno reformo leta 1907 spremenil v pravo ljudsko predstavni{tvo, se je v de‘elnih zborih do razpada monarhije ohranil kurijalni sistem. ^e se de‘elni zbori po svoji sestavi vse do razpada monarhije niso bistveno spreminjali, pa se je v teku desetletij bistveno spremenila njihova vloga v celotnem politi~nem ‘ivljenju posameznih de‘el. Georg Schimitz 17 je lepo pokazal, kako so se de‘elni zbori zlasti po letu 1867, vedno bolj spreminjali v prava parlamentarna telesa z vedno ve~jimi pristojnostmi. ^e jim je leta 1861 dr‘ava prepustila zgolj skrb za javne zgradbe, osnovne {ole, kmetijstvo in ceste, so v teku desetletij dobivali nove in nove pristojnosti in naloge. Postopoma so prevzemali skrb za kmetijsko in obrtno nadaljevalno {olstvo, po- nekod celo za tehni~ne visoke {ole, vedno bolj so skrbeli za razvoj (lokalne) prometne infrastrukture, melioracijska dela, razvoj obrti in izgradnjo kreditne mre‘e. Kapitalsko intenzivne naloge so seveda drasti~no poslab{ale finan~ni polo‘aj de‘el. Kot je pokazal Hans Peter Hye, 18 so dohodki iz de‘elnega premo‘enja in doklade na direktne davke, sprva edini vir dohodkov de‘el, kmalu postali nezadostni za pokrivanje najrazli~nej{ih nalog de‘el. Zato se je ‘e na za~etku devetdesetih let v vseh de‘elah pojavila te‘nja po uvajanju novih, samostojnih indirektnih davkov (npr. doklade na dr‘avne tro{arine, de‘elne doklade na pivo, davek na luksus) in »vra~anju« pristojnosti na dr‘avo. Na za~etku 20. stoletja so se pojavili celo predlogi, naj de‘ele dobijo prihodke od realnih davkov (zemlji{kega in hi{nega davka), medtem ko naj dr‘ava razpolaga le z leta 1896 uvedeno dohodnino in z u‘itninami. Kroni~ni finan~ni primanjkljaj je bil zna~ilen tudi za de‘elne zbore tistih de‘el, v katerih so prebi- vali Slovenci. Prora~unska politika je kmalu postala orodje nacionalne politike, saj je v ve~ini de‘elnih zborov pri{lo ‘e kmalu do »etnizacije politike«. Z zaostrovanjem nacionalnih odnosov so tudi de‘elni 14 Éva Somogyji, Die österreichisch-ungarische Monarchie als Staats- und Reichsprobkem, str. 1107–1176. 15 Gerald Stourzha, Der Dualismus 1867 bis 1918: Zur Staatsrechtlichen und völkerrechtlichen Problematik der Doppelmonarchie, str. 1177–1230. 16 Zusammensetzung und Wahlrecht der cisleithanischen Landtage, str. 1311–1352. 17 Georg Schimitz, Organe und Arbeitsweise, Strukturen und Leistungen der Landesvertretungen, str. 1353–1544. 18 Hans Peter Hye, Strukturen und Poroblemen der Landeshaushalte, str. 1545–1592. 535 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) zbori postali prizori{~e nacionalnih spopadov. Slovenci so lahko vodili »nacionalno politiko« le v kranjskem de‘elnem zboru, kjer so imeli (razen v letih 1877–1883) skoraj ves ~as ve~ino, toda liberal- no-klerikalni spopad je povsem prevladal nad »nacionalno politiko«. (V letih 1895–1906 so kranjski liberalci de‘elni zbor obvladovali s pomo~jo nem{kih veleposestnikov). Od ostalih de‘elnih zborov so bili v relativno dobrem polo‘aju le na Gori{kem, medtem ko v {tajerskem, koro{kem in istrskem niso mogli uresni~iti niti minimalnih kulturno-jezikovnih zahtev. Povezovanje s katoli{kimi konservativci, ki je bilo zna~ilno za {tajerski in koro{ki de‘elni zbor, jim ni prina{alo bistvenih koristi. Enako je bilo s politiko obstrukcije (abstinence), ki so jo ve~krat uporabili zlasti v {tajerskem de‘elnem zboru. Ob sinteti~nih in kvalitetnih predstavitvah posameznih de‘elnih zborov v Cislajtaniji, 19 velja ome- niti tudi pregleden prispevek Mirjane Gross o hrva{kem saboru ter prispevek Petra Urbanitscha o ob~inski samoupravi in ob~inskih zastopih (odborih) v Cislajtaniji. Seveda pa tudi prispevki, ki jih v pri~ujo~em prikazu nismo posebej omenjali, vsebujejo kopico zanimivih podatkov o parlamentarizmu, poslovniku, imuniteti, poslanskih pla~ah, konkretnih politi~nih problemih itd., kar sedmemu zvezku edicije (vklju~no z imenskim in stvarnim kazalom ter obse‘nim seznamom literature) daje vrednost nekak{ne enciklope- dije parlamentarizma v dvojni monarhiji. Knjiga je nepogre{ljiv pripomo~ek za vse, ki se ukvarjajo s politi~no zgodovino Habsbur{ke monarhije v obdobju 1848–1918. Janez Cvirn Martin Pollack, Der Tote im Bunker. Bericht über meinen Vater. Wien : Zsolnay Verlag, 2004. 324 strani. V mesecu septembru 2004 je iz{la pri dunajski zalo‘bi Zsolnay knjiga Der Tote im Bunker. Bericht über meinen Vater (Mrtvak v bunkerju. Poro~ilo o mojem o~etu) avstrijskega avtorja Martina Pollacka. Knjiga je s tematiko o zlo~incu iz druge svetovne vojne zbudila veliko zanimanje na nem{kem govore~em podro~ju, saj so se pojavile recenzije v vode~ih medijih, kot so ~asopisi Neue Zürcher Zeitung, Frankfurter Allgemeine Zeitung in Der Spiegel, ter v raznih kulturnih oddajah na televiziji. V zadnjem ~asu se je pojavilo na nem{kem knji‘nem podro~ju ve~ knjig, ki se bavijo s tematiko udele‘b sorodnikov oziroma o~etov pri grozodejstvih v vojni na nem{kih in od njih zasedenih podro~jih. Naslednji avtorji s svojimi deli, kot so Peter Schneider Vati , Monika Göth Ich muss doch meinen Vater lieben, oder?, Martin Bormann Leben gegen Schatten, Uwe Timm Am Beispiel meines Bruders. Avtorji, kot njihovi potomci, sku{ajo kot naslednja generacija udele‘encev v vojni na omenjenih primerih osvetliti fenomen navdu{enja za vojno in najti sledove in odgovore na bole~a vpra{anja o vojnih dogodkih in udele‘bo njihovih najbli‘jih, katera niso bila po vojni obravnavana, niti osvetljena, kaj {ele pravno in dru‘beno obsojena. Mlada generacija se zaveda odgovornosti za dejanja svojih dru‘inskih ~lanov, ki so v vojni bili vojaki ali simpatizerji nacistov in so hoteli z nasiljem in silo obvladati Evropo. Zato sku{ajo prikazati fenomen na primerih posameznih pre‘ivelih oseb, kako so ti po vojni s hladno distanco molka sku{ali vso krivdo prevaliti na druge, z argumentom, da niso ni~ vedeli, ali pa s popolnim molkom o vojni udele‘bi. Te knjige, ki se nana{ajo na nove vire in spomine oseb iz njihovih dru‘in, dajejo novo lu~ na zgodovino medvojnega in povojnega ~asa. Knjiga avstrijskega avtorja Martina Pollacka Mrtvak v bunkerju, ki obravnava zgodbo njegovega o~eta, ~lana SS in uradnika Gestapa in aktivnega udele‘enca likvidacij ljudi na Kavkazu, v Minsku, Var{avi in na Slova{kem pod imenom Völkische Flurbereinigung – narodno ~i{~enje, je naletela na veliko odmev v nem{kem tisku, ker obravnava to zgodbo iz osebnega, subjektivnega zornega kota in na podlagi raznovrstnih dokumentov, protokolov in uradnih zaznamb. 19 Z zornega kota slovenske zgodovine velja posebej omeniti naslednje razprave: Edith Marko-Stöckl, Der steiermärkische Landtag, str. 1683–1718; Iris M. Binder, Der Kärntner Landtag, str. 1719–1737; Andrej Rahten, Der Krainer Landtag, str. 1739–1768; Harald Krahwinkler, Die Landtage von Görz-Gradisca und Istrien, str. 1873–1918; Ugo Cova, Der Landtag der reichsunmittelbaren Stadt Triest und ihres Gebietes, str 1919–1949.