Letnik m, v lažnjivi obleki. štey 9> Izhaja po dvakrat na mesec, kedar ga prebere in ne konfiscira policija. :— Velj4 celo leto 3 gold.', kam bi se obrnil, da bi grablje spravil v denar, pa ni nikjer nobenega človeka, kteri bi se videl, kakor da bi hotel kupiti grablje. Zdaj gre nekaj študentov iz šole. Ti me obstopijo in eden me vpraša: „Oče, Vi ste gotovo Dežmanu v žlahti?“ „Zopet Dežman? I zakaj ravno Dežmanu?“ se jezim. „Zato, ker imate grablje. Vi morate biti še veči nemškutar, kakor on, ker on ima le ene grablje in še tiste proklete. Vi pa jih imate celo butaro“; „Ali jih boste morda kupili, smrkovci? Ce ne, Vam bom pokazal, da so grablje za Vas kakor nalašč“. Fantalini zabavljaje odidejo, jaz pa svojo pot dalje gledam po komu, da bi kupil moje grablje. Ura gré že proti poldnevu, pa ni je žive duše, ktera bi poprašala po mojih grabljah. Trebuh začne godrnjati, ko sliši, da poldne zvoni. Kedar je človek lačen, bi še svojo dušo prodal za kislo zelje ali za skledo žgancev, če bi bili tudi nezabeljeni; zato se pa tudi ni čuditi Ezavu, kteri je še manj drago in redko stvar, kakor dušo, prodal Jakobu za skledo leče. Jaz bi jo bil tudi, pri moji veri, da bi jo bil prodal. Blizo mene so me prav milo gledale rumene regije, kakor da bi komaj čakale, kedaj pridejo v globočino mojega želodca. Da bi bil imel vsaj kake dve, tri, ne bil bi prašal po drugem kosilu. Stopim k branjevki in jo nagovorim : ¿Slišite, žena, koliko regelj mi daste za ene grablje?“ „I, veste kaj, oče, dve Vam bom dala, zato ker ste Vi“. „Naj bo no j dasiravno so jih vredne najmanj deset“. „Toliko bi Vam morda Dežman za-nje dal, a jaz ne“. Sembrej vendar, zopet tisti salamenski Dežman ! Kako je to, da vsak govori o njem, kakor pri nas o dežji ali solncu! Pobašem dve regiji in se vsedein na prag, da bi jih pozobal, potem sem se hotel napotiti proti domu; sem že videl, da ne bo nič s kupčijo. Popoldan pa me dobi Šinkovcev Blaže, da za polič vina in me pregovori, da ostaneva še nekaj. časa in da se bom ž njim peljal domu, kedar bo opravil svoje opravke. Proti večeru stojiva pred rotovžem, jaz sem ravno pripovedoval Blažu, kako so me bili zaprli, kar pridere nekaj ljudi po stopnicah doli. „Je že izvoljen“, pravijo, „saj se je vedelo, da bo on župan“. „Kdo je župan?“ vpraša Blaže nekega, kteri se nama je precej znan zdel. „Dežman!“ odgovori. „Zdaj bodo pa proklete grablje znamnje v Ljubljani“. De-te vendar, zopet Dežman! Dežman in Dežman, kamor se človek gane, je Dežmani Župan je Dežman, deželni odbornik je Dežman, nemškutar je Dežman, grablje pomenijo Dežmana, muzejni varuh je Dežman, policaji so Dežmanovi, zdaj bi pa vendar le rad vedel, kdo in kaj v Ljubljani ni Dežmanovo! „Le idiva, Blaže“, pravim tovaršu, „jaz sem že sit Ljubljane. Ce ostanem do jutra tukaj, bom nemara tudi jaz Dežman. Odriniva !“ Blaže reče vpreči in tako se odpeljeva. Pri Koširji na Brodu se vstaviva, Blaže gré na polič vina, jaz pa stopim malo na stran, kar čutim pasje zobe v mečih. Straha in bolečin zaupijem in odpodim pesa z grabljami in mu uidem v hišo. Tu pokažem gospodinji popadeno nogo. „Ej ti presneti Dežman ti“, se grozi gospodinja, „zakaj ste ga odvezali, dokler še ljudje memo hodijo? Ali se je morda sam odtrgal?“ Jaz strmim in gledam debelo, kakor zaboden vol. Dežmana je v Ljubljani vse polno, na Brodu sem mislil, da je vendar varno. „Kaj se Vam sanja, mati?“ odgovorim jaz, „Dežman me je dal zapreti, pa popadel me ni. Tega nisem vedel, da Dežman tudi popada“. „Kakor pesi sploh“, mi odgovori. „Naš Dežman ne popade nikogar, da ga pozna, na neznane ljudi je pa hud“. „No, bo že pomnil, kdaj je mene popadel; z grabljami sem ga dobro okresal“. „O, grabelj se naš Dežman boji, morda še bolj, kakor oni v Ljubljani. Da pa ne boste v kakošni škodi, bom kupila jaz vse grablje od Vas, saj jih tako nimamo“. Pa sva se zgovorila, potem smo ga pili bokal skup in ponoči sva se z Blažetom pozno domu pripeljala. Dežmana pa ne bom nikoli pozabil. Malo manjka, da ni vsaka reč Dežman. Ne vem, če je bil Dimež tako imeniten. Le tega ne morem zapopasti, zakaj da je Koširjev pes Dežman. V drugem ne vem, da bi mu bil podoben , če mu je v tem, da se grabelj boji. Schaffarjev Dolfi. O joj, kaj bo pa zdaj! Mama so me zato poslali na rotovž v šolo, da bi postal derebtar ali kakor se tukaj reče, „Obermu- sterschüler“ ali pa vsaj „Musterschüler“1, kar sem bil v konšti-tucijski šoli na „strelišči“ ali pa pri Ehrfeldu v oštariji. Zato so mi že kupili lepo tablico, da bi na-njo zapisevaltiste, kteri bi ne' bili pridni. Zdaj pa ni nič, kaj bodo le mama rekli! Za- derehtarja so izvolili profesorja Dežmana,' mene pa še za „Musterschülerja“ ne. Le stojte, Vas bom že mami zatožil. Do zdaj v šoli še nismo imeli nič posebnega. Šolski strežaj Hudobivnik seje jokal po ranjcem derebtarji, da so solz e kar po vsi šoli tekle. Fricetov pudelj je skoraj v njih vtonil, jaz sem pa na stol stopil, da sem bil na suhem, pa sem jih moral ven gredč vendar-le bresti do kolen. Hlače sem gor zavihal, da si jih nisem zmočil, ker bi bili mama hudi. Potem so nas pa vvrstili v klopi, da zdaj že v redu sedimo. Tudi so nam dali že naloge za dom, jaz imam dve, pa mi jih pomagajo derehtar Dežman delati, kterega so mi mama najeli za inštruktorja, da bom bolj gotovo premijant. Oh, kako smo se uni dan jezili. Naši mali šolarčki iz turnarskega spodnjega razreda so hoteli nekaj pruskega igrati, pa je bilo prepovedano. Zdaj bomo pa mi tožili tiste, ki so to. prepovedali, pa na Dunaji, toda ne tam, kjer smo tožili slovenske poslance, da bi jih odstavili, pa jih niso hoteli. Unidan so katehet Kaltenegger razdelili tiste nosove in fige med nas, ktere so nam za tožbo iz Dunaja poslali. Največ jih je prišlo na gospoda kateheta, drugi smo jih dobili po dvoje ali troje, nekaj se jih je pa še shranilo, da ne bomo morali vsako leto na Dunaj pošiljati po nje, kedar nam jih je treba. Za letos jih je že zadosti, nekaj smo jih obesili v dimnik, da se za drugo zimo posušč. Se nekaj! Une dni je umrl na Dunaji Tegetthoff, kteri je bil junak že takrat, ko sem še jaz v srajčici po mestu letal. „Slovenija“, to je politična šola za Slovence, mu je napravila črno mašo, ker je bil časten ljubljansk meščan. Ne veste, kakošen nos so dobili derehtar Dež- man! Pa smo se res vsi malo blamirali. Tisti, ki pri nas patriotizem učč— in ti so profesorji naše šole. na magistratu — so čisto pozabili na Tegetthoffa. Posebno katehet Kaltenegger so se jezili, da so morali iti k masi, ktero je napravila „Slovenija“, kakor da bi bili katehet pri „Sloveniji“. Ce bi ne bili šli, bi še bili pa utegnili zameriti tistemu patriotizmu, kterega zmeraj pridigo vajo,, Pa še nekaj. Brž za Tegetthoffom so pa umrli naš profesor dr. Recher. Ne vem, zakaj so to storili, saj jih je imela vsa šola rada. Zdaj moram pa iti, gre že zopet Ančika po me. Morebiti skrbi- mamo, kje sem tako dolgo, Ljubljanskega magistrata delavnost. Mdaj prigodbo Vam naznanujem, - da bi se zvedelo domä, da sem se s tabo po Dunaji vlačil. Saj veš, ka-košni so ljudjč! človeka radi sodijo po drušini“. Kljunov Cene sprevidi to in pelje „Brenceljna“ v neko bolj skrito krčmo ter ukaže prinesti pijače. Ko sedita za mizo, spregovori Cene: „No, kaj je rekel Bis-mark? Si mu izročil moj pozdrav ?“ „O, prav vesel je bil in rekel, da zaaj nima ravno časa misliti na tvojo kupčijo, pa da so mu pogoji všeč. Ti bo že še pisal, kedar se malo beseda vleti“. ■ „Takrat bom jaz že Švici“, pravi Cene, „in se ne bom več pečal s kupčijo“. „Kaj boš pa počel v Švici? Koga boš li jedel? Saj veš, da tam ni Slovencev!“ „V pokoj bom šel. Veš „Brencelj“, človek se sčasoma vsega naveliča“, „Res je taka! Tudi ljudje se Človeka naveličajo. Pri nas na kmetih ga potem skoz vrata pahnejo, na Dunaji pri vas ga pa denejo v pokoj in vržejo za njim kakih 1500 do 1600 gold. letne plače“. „Toliko bom tudi jaz dobil. Veliko ni — „A vendar boljši je za državo, da potrosi le 1600 na leto in te več nima, kakor 4000, kolikor si dozdaj imel, in ima še tebe po vrhu, Cene. Kaj pa, boš ostal še poslanec včlikega posestva v kranjskem deželnem zboru?“ „Dokler mi bodo plačevali po 5 gold. na dan, dalje ne. Denar se težko zasluži in vsak krajcar je dober“. „Škoda bi bilo, ako bi popustil poslanstvo. Komu bi se potem galerija smejala?“ „Ej, saj imate Koreljna, Kalteneggerja, Kromerja in druge. Dokler so ti v zboru, gradiva za smeh ne bo zmanjkalo. — Le pij, „Brencelj“, ga bova pa še poliček vsekala, da Dunajčani ne bodo mislili, da ga Kranjec ne znd piti“. Toraj ga pijeta še nekaj poličev, potem se „Brencelj“ poslovi, ker jamejo ljudjč prihajati. Cene ni prav dobre volje, to se mu vidi, ravno tako se drži, kakor da bi bil stal celi dan pod kapom. Ko se ločita, podä „Bren-celjnu“ roko. „Z Bogom, „Brencelj“, pozdravi mi Koreljna!“ „Z Bogom, Cene! Da bi se več ne videla“. V tem je napočila noč in „Brencelj“ pogleduje po prenočevališči. Posreči se mu, da najde konjski hlev, kjer se prav priležno vsede. Drugi dan sliši, da je Hohenwart postal ministerstva predsednik. Tega grofa je poznal „Brencelj“ že od doma, tedaj se je spodobilo, da ga obišče. Toraj frči proti njegovi palači in se zmuza skozi ključal-nico do njega. Ko ga grof Hohenwart zagleda, se začudi in ga nagovori: „Glej ga no 1 Kdo bi bil mislil, da se bova tukaj kdaj videla?“ „Jaz že ne, gospod grof, bodite mi pozdravljeni!“ „Ej, kaj me boš vikal, „Brencelj“, saj sem še, kar Bern bil, kranjsk fant. Ali sem ti morda zdaj manj vreden, ko sem postal minister?“ „O ne, še več si vreden, saj ti več plačujejo, kakor prej, dokler si bil še priprost človek“. „No, Brencelj“, prične grof Hohenwart, „so Kranjci kaj veseli, da je postal Kranjec minister ?“ „Ne preveč“, mu odgovori „Brencelj“, „dozdaj so jim že mnogo hudega storili, — no pa i i saj se Še ne vč, kaj bo. Jaz \ ' sem ravno na poti iz Berolina, toraj nimam novic od doma. Vendar vem, da nekaj Kranjci in Slovenci sploh na vso moč žele. „Kaj pa, povej mi!“ . >>Ce mi poprej obljubiš, da si boš 'zapisal za uho in ne, kakor tvoji predniki na tem mestu, z ogljem v dimnik. Jaz ne bom boba ob Bteno metal“/ „Le vrzi ga, jaz ga bom vjel. Povej mi, česa želč Slovenci?“ „Ne vstraši se, kakor so se vstrašili drugi, ne strmi, ne zatisni si ušes, kedar izrečem važno in težno besedo, ktera obsega vse želje Slovencev, in ta je — „Slovenija“. Grof Hohenwart se pri tej besedi jame drsati po blazinah na Btolu, kakor da bi ga srbelo ali bi čutil mravlje pod sabo. Popraska se za ušesi in odgovori počasno: „Veš kaj, „Brencelj“, to je malo sitna stvar, ne gré kakor bi trenil. Saj ti je znano, da se ta beseda na Dunaji ne čuje rada, ne doni prijetno na ušesa, da je marveč drog, s kterim se dregne v sršenov men. Pred mojimi predniki na tem mestu je nihče ni smel izustiti“. „O, vem da ne ! Saj je že to nekaj, da me nisi naravnost zapodil, ko sem jo jaz izustil. Že sem se oziral po kakošni špranji ali luknji, da mi ne bo treba. — Vendar, povej mi, ali boš to željo svojih bratov in so-rodcev zapisal z ogljem v dimnik ali za ušesa?“ „No, naj pa bo, jo bom že zapisal —“ „V dimnik?“' „Ne, ne, za ušesa in v svojo listnico“. „Bog te živi, brate! Ce boš to storil, je že nekaj, a vendar skrbi, da ne ostane zapisana, kajti na papirji imamo že skoro nebesa, a vendar smo še v peklu. Spolni jo, spolni to željo, da bo svet zamogel o tebi reči: No, glejte, kar ni dosegel nihče drugi, to je dosegel grof Hohenwart — kranjsk fant. — Potem bomo ponosni na-te, ne bomo se sramovali, da je bil naš sorodec minister. Zdaj pa zdrav ostani, jaz hitim tolažit svoje brate, ti pa glej, da ostaneš mož beseda“. „Brencelj“ se poslovi in frči naravnost proti domu v belo Ljubljano. V Celji misli obiskati svojega prijatelja Schönwettra, pa ko ga vidi, da se uči ravno v Janežičevi slovnici slovensko, ga noče motiti in leti dalje. V Ljubljano prifrči ves vesel in se misli v slovenskem mestu zopet enkrat do dobrega nakositi in napiti. A prva novica, ktera mu pride na uho, je: Župan je — Dežmani ! ! Na to kar naravnost v omedlevico pade, in ko se zopet zavé, vidi dr. Schafferja v svetovalskem fraku.. Brž zopet pade v omedlevico, iz ktere se ne bo zbudil, dokler bo dr. Schaffer mesten svetovalec in Dežman župan. Kako dolgo se ne bo zavedel? (Dalje, kedar bo šel „Brencelj“ zopet popotovat.) Dvojna mera. Pred nekimi dnevi je rogovilil, kakor je znano, pijan kmečk fant v Medvodah tako, da se ga je boječ nemškutar prav zajčje pogumnosti vstrašil. Žandarji so vjeli hudodelnika in obsojen je bil na tri dni v zapor. Dobro 1 Ravno tako je na Srnami gori isti dan nemčursk ljubljansk fantalin v obleki „fajerberov“ mirnega meščana prav živahno ohladil preko glave, tako, da mu je moral priti zdravnik na pomoč. Stvar pride pred .sodnika, ne da bi bil fantalin poprej v preiskavnem zaporu, hudodelstvo se mu po pričah dokaže, in kaj mislite, na koliko mesecev je bil obsojen v težko ječo? Nadvadnivzapor! A še to se mu je preveč zdelo, toraj se oglasi do više sodnije. Morda je zarad tega junaštva pričakoval še javno pohvalo v „Laib. Ztg.“ ali v „Tagblattu“, Iz te resnične dogodbe se vidi, da pri nas ni dvojne mere pri sodniji, kakor trdijo vedno nezadovoljni Slovenci. Požrešnost. Slovenci so jako nezadovoljni ljudje. Ce jim človek pomoli deželnega ministra, pa hočejo imeti „Slovenijo“. Grof llohemvarth. Čudež kranjske dežele. A. Jaz vem na Bohinjskem jezera mesto, na kterem se vsak pok sedemkrat odmeva. J5 To vse ni nič proti temu, kar jaz vem. Unidan je zakričal pijan kmečk fant v Medvodah nad nekim nem-Skuterjem. Drugi dan se je odmeval ta krik desetkrat močneje v ljubljanskem „Tagblattu“ in čez tri dni po vseh nemčurskih časnikih, in sicer tako močno, kakor da bi bil v Medvodah kak pretep. Če pa nemškutar kje Slovenca udari, pa brž vse potihne ali pa se odmeva, kakor da bi ga bil pobožal. . A. To je res čudež kranjske dežele. Vezani abecednik. A. Avstrija lepa je država, Ajdovco jé rada krava. B. .Brencelj“ je zlo sitna muha, Y Blatni vas’ se „Tagblatt“ kuha. C. . Carigrad je turSko mesto, Cekina ne dobiš za presto. Û. Čevljar drži se rad kopita, Čuvaja dva pred Demanom stojita. D. Dlako osel povsod puša, Dežman se zlč rad priduša. E. Evo je kača vjela v mreže, Ertl rad otrobe veže. F. „Feuervvehr“ rad pivo pije, Francoz Prusaka ne nabije. G. Grablje boljše so ko vile, Griža huda je od sile. H. Hlapec rad pri delu stoka, Hudobivnik se rad joka. L. V Idriji je dosti rude, Ižanke so na Pajka hude. J. Janj če turnarjem so znane , Ježica je bliz' Ljubljane. K. Kozel ima kosmato brado, Kaltenegger ni še Kato. L. O. Osel vedno eno riga, Ogrinca §. 19. ne briga. P. Polž lazi le počasi, Pisker rad po zborih kvasi. B. Henegat ime je grdo, Rak ima lušino trdo. S. Slovenec je prav dobra duša, Svetec nemčurjem na čelu puša. Š. Šemo lahko vsak oslepari, Šenveter v Celji nemškutari. T. Turki kruha ne pečejo, Turnarji urno tečejo. TJ. Uma nimajo živali, Ustavo našo le nemškutar hvali. V. Vol ima velike rogove, Veče pa še Avstrija dolgove. Z. Zlato ni vse, kar se sveti, Zurko nosi Slovenc po leti. Ž. Žaba se rada napihuje," Župan se Dežman imenuje. Velika vednost. „Triesterica“ in po njej „Laib. Ztg.“ ste prinesle te dni novico, da je mariborsko tiskalno društvo kupilo od dr. Preloga tednik „Slovenski Narod“. Kdor je malo manj učen, kakor omenjena časnika, in to menda vsak kmet, bo vedel, 1. da „Slovenski Narod“ ni tednik, ker izhaja po trikrat na teden; 2. da tiskalno društvo ni kupilo „Slov. Naroda“; 3. da ga od dr. Preloga ni moglo kupiti, ker ga dr. Prelog nima, kradel ga pa ne bo. Pa naj mi kdo pride in reče, da nemški časniki in niihovi vredniki ne poznajo razmer dežele naše! Dober svfet. Da je v ljubljanskem mestu norišnica neobhodno potrebna, previdi vsak, kdor poznA sedanje okoliščine. A vendar je ne bo, dokler se ne zedinite obe stranki druga drugi v podporo. Kaj ko bi se to tako-le naredilo: Dežela in Slovenci naj dajo denar, s kterim se Žida poslopje. Kedar bo gotovo in za norce vse pripravljeno, naj bi se izročilo nemčurjem, kteri bodo po svojih ljudčh za to skrbeli, da poslopje ne bo — prazno stalo. V Ljubljani vladajo nemčurji Lesice so veče ko dihurji. M. Mule so si z osli v rodu, Malič stoji rad pri sodu. N. Napoleon zdaj več ne vlada, Nemčur pri nas ne strada. ’ Dobrovoljnost. Petero Janjčanpv, kteri so sedeli zarad turnarskega pretepa na Gradu, je pomiloščenih. Reveži so bili grozno veseli in so b6je sklenili zahvaliti se pri turnarjih za to veliko veselje. Načelništvo turnarsko jim je bčje odgovorilo, da je pripravljeno, tako veselje jim še večkrat napraviti. Opazka. To je čudno! če se pri uri le dotakneš peresa, se že sproži in kladvo jame biti ne po.tebi, timveč po zvonu. Ce kak pijan kmečk fant vrže le kamniček za kakim nemčurjem, izmeče potem Dežmanov „Tagblatt“ in nem-čurski dopisuni v nemškutarskih listih Cele groblje kamenja, a ne za pijanim fantom, timveč za Slovenci in slovensko duhovščino. 0 zadevah nemškega gledišča v Ljubljani. Že nekaj let hirajo nemške predstave v ljubljanskem gledišči, tako da se je bati, da bi čisto ne prenehale. Veliko so že ugibali možje inteligencije Bern ter tje, a nobena „žavba“ ne pomaga več. Le „Brencelj'1, kteri je že marsiktero zadel, je našel pravi način , po kterem se ohrani Ljubljani 'ta „špiža“ za nemčursko inteligencijo. To bi se tako-le godilo: ^Nemčurski prvaki naj igrajo sami, saj imajo v svojih rajdah marsikakošno moč, ktera bi ljudi v gledišče vlekla. Na pr. gospod Supppan prevzame značajne naloge (Charakterrollen), 'v kterih je že dobro izurjen, g. Schaffer naloge priprostih fantov (Naturburschen), gospod deželni glavar Wurzbach naloge olikane komike, gospod Ertl navadne smešne naloge, ktere je že v konšt. društvu igraj z dobrim vspehom, gospod Dežman naloge zaljub-ljenih^ mladenčev in mladih junakov, gosp. Käsmacher s pudeljnom vred naloge starih očetov, gosp. Kaltenegger naloge sitnežev in intrigantov, gosp. Pisker bo „deus ex machina“ in gosp. Malič bo za odrom na velikem bobnu gromel in bliskal. Policaji se dajo rabiti za „Chor“ in „proklete grablje“ dajo lepo scenerijo. Drugi veljaki se dajo rabiti za vsako nalogo, in če bo gosp. Lašan šepe-Jajec> s® smeha ne bo nikdar manjkalo. Igrajo naj se iz-kljuČljivo vesele igre, kajti žalostne se igrajo že čez dvoje let na „rotovžu“. Nate, pa imate izvrstno gledišče! Pogovori. Jože. V zadnji seji ljubljanskega konšt. društva je izustil dr. Schaffer besedo velike predrznosti. Rekel je namreč, da stavi svoj predlog v imenu omikanih in um-nejših prebivalcev kranjske dežele. Tone. Kaj tacega je Dolfi izustil? Kaj bi še le bilo, ko bi jel staviti predloge v imenu divjakov ali neumnežev! Tine. Veš že, Jaka, da je zmagovalec pri Visi, junak Tegetthoff utnrl? Jaha. To se strašno redko zgodi, da bi pri nas kak junak umrl. Se kolera jim ne more do kože. ’ ' & i*. Tone. Turnarjev, kteri so bili zarad pretepa na Janj-čah obsojeni, je toraj pet pomiloščenih? Jože. Ni res, .Janjčani so pomiloščeni. Tone. I, kaj so bili Janjčani obsojeni? Glej no, kako se človek zmoti! V nebesih. Sv. Peter. Od kod, popotnik? Tegetthoff.. Iz Avstrije! Bil sem vojskovodja na morji. Sv. Peter. Koliko vojsk si zgubil? U Tegetthoff. Ne ene. Sv. Peter. Oho! Dobil tudi nisi nobene ? Tegetthoff. Pač, pri Visu Sem Lahe našeškal. Sv. Peter. Zatrobite, angelji, prišel je iz Avstrije vojskovodja, kteri je v vojski zmagal. Kakošen razloček je med-zajcem in ljubljanskim tur-narjem ? •jopzA uu efoai;q ud aeuau) ‘quq a ofoj;jq 090; oafu^ Ta številka je za mesec april. Slaba vrtnarja. --'V v, ^ v. Ut Gospodinja „Slovenija“: Glejta gospoda, kakošna varuha ste mi poslali v zelnik. Ograjo sta" podrla in zdaj sta se celó glav lotila. Hohenwart in Habietinek: Hm, hm! „Brencelj“ piše: Gosp. V. v Gorici: V Vašem pismu : hi bilo, kakor je kazal napis, 2 gld. 40 kr., timveč le' 1 gold.‘ 40" kr.’ Kam je pa prišel drugi goldinar, sam Bog vč. Naročnikom, kteri so še nekaj lanske in vso letošnje naročnino na dolgu: Podvizajte se s plačo, kajti „Brencelj“ ne živi le od duševne, temveč tudi od telesne hrane,. ktero dobiva pri naročnikih. Znesek je sicer, majhen, a veliko majhnih številk naredi veliko. Ce jih je toliko prijateljev, kteri so poslali naročnino že do konca leta,, zakaj bi'bili Vi zadnji? Kje je pisano , da morate biti vsi Kraussove vrste ? Nekteri so že prejeli opombe po pošti, saj veste, da je tudi „Brencelj“ siten, kedar je., lačen. Poduk, kako se delajo iz komarjev kamele, ‘••■’SŽEoBSSEfci - VUUST.M se daje, gledč zadnje dogodbe v Medvodah, pri vredništvu „Tagblatta“. Ravno tam se izvč, kako se najbolj hitro in z malim trudom omivajo domače (nemčurske) grdobije in zakrivajo lastni grehi. Odgovorni vrednik in založnik Jak. AléSovc. — Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.