Ljubljana, četrtek X. mafca 1939 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 3 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Priznanje generala Franca Vedno boli se kaže, da je usoda španske državljanske vojne odločena. Če je bilo po zavzetju Barcelone še kaj možnosti za računanje z drugačnim izidom, jo je dokončno odpravil korak francoske in britanske vlade, ki sta te dni priznali vlado generala Franca v Burgosu. To je poglavitni vtis, ki ga je napravil ta dogodek v mednarodnem političnem svetu; politična javnost ga je vzela na znanje vsekakor v prvi vrsti s tega vidika. Ni bila to majhna stvar, priznanje vlade generala Franca. Zakaj formalno ie to še vedno uporniška vlada in prava legalna, po vseh pravilih zakonita vlada je še vedno ona v Madridu odnosno v Valenciji. Toda ta moment danes ni več odločilen, kakor tudi so se predstavniki politične levice trudili in se še trudijo, da na Francoskem in v Angliji, pa drugod prepričajo odločujoče kroge o edini pravilnosti takega formalističnega preudarka. Dejanski raz voj se je pokazal močnejšega od formalno pravnega in v Londonu in v Parizu so smatrali, da je nastopil trenutek, ko je treba to upoštevati. Zato se je izvršilo priznanje. Daladier je v svoji enunciaciji v zbornici povsem preprosto in brez olepševanja utemeljil svoj korak. Nihče se ne more več vdajati upanju, je dejal, da bi se mogla usoda državljanske borbe v Španiji še preokreniti. saj je sam predsednik Azana prišel do zaključka, da je stvar republikanske vlade izgubljena Zmagovita armada generala Franca je dospela na vsej črti do francoske meje in Pariz mora računati z njo. Francija se ne more spuščati v položaj, da se ji postavi bojna fronta še na tretjem sektorju, marveč mora stopiti v normalne odnošaje z dejanskim stanjem. kakor se je uveljavilo onstran Pirenejev. V glavnem enake razloge je navajal tudi Chamberlain v angleški zbornici Iz izjav obeh vodilnih državnikov je odsevalo spoznanje, da se je izid vojne na Španskem že dokončno odločil in da je sedaj edina smiselna posledica ta da se Francova vlada prizna kot predstavnica Španije. Daladier se je še posebej skliceval na odločenost Anglije priznati Burgos, pa da kaže modri preudarek tudi Franciji, da se pridruži temu koraku. Srdita kampanja opozicije v Franciji in Angliji ni mogla ničesar spremeniti na teh odločitvah. Resnica je, da je imela vlada tako v Parizu kakor v Londonu tehtne razloge za svoje do-stopanje. Ves svet ve, kako je bilo s politiko nevmešavanja v Španiji, saj sta Francija in Anglija vztrajali na nevtralnosti predvsem zaradi tega, da se ohrani evropski mir. Dokler je bila v Franciji na krmilu ljudska fronta, je bilo očitno, da so njene simpatije na strani republikanske vlade, ne le radi njene legalnosti, marveč tudi iz stran-karskopolitičnih nagibov. Na Angleškem je bilo drugače, dasi se ne more reči, da bi bili tamkaj vladni krogi v celoti po svojih simpatijah na nasprotni strani. Vsekakor je bilo v Londonu dejansko odločujoče stališče, naj Španci sami odločijo, kako naj se uredi njihov bodoči notranji politični sistem. Ta odločitev je po katalonski katastrofi padla, čeprav je niso izzvali sami Španci. Dejstvo ostane vendarle, da se drugačna odločitev ne da izkazati. Zato so se najprej v Londonu in za njimi še v Parizu postavili na stališče, da bi nadaljnje vztrajanje na nepriznavanju generala Franca ne bilo v skladu z načeli, ki sta jih obe vladi proglasili že takoj v začetku državljanske vojne in da bi se moglo tolmačiti celo kot opustitev nevmešavanja. Te argumente je pred francoskim parlamentom skušal Daladier okrepiti še s podčrtavanjem posebnih francoskih interesov. Menda bi se komaj našel nepristranski človek, ki ne bi soglašal z željo, da se notranja borba v Španiji čim prej zaključi. Ako je nadaljnji odpor brezploden, bi bila likvidacija sovražnosti ne samo z vidika humanitete najbolj simpatična, marveč tudi s političnih vidikov najbolj modra. V Londonu in Parizu se nadejajo, da bo imelo priznanje Burgosa za posledico pospešitev konca in preprečenje novih krvavih žrtev. Zraven tega pa se določno vidi, kako na zapadu računajo že tudi z drugimi posledicami. Novi Španiji bo treba miru in reda, da se bo mogla vreči na obnovo kruto preizkušene domovine, treba pa ji bo tudi dobrih odnošajev z zapadniim silami in njihovimi gospodarskimi viri, da se obnova materialno omogoči. S tem se odpirajo nove možnosti, o katerih se je mnogo razpravljalo ne le v zapadnih demokratičnih državah, marveč tudi v področju onih sil, ki se jim ima general Franco v veliki, ako ne poglavitni meri zahvaliti za svoj uspeh. Že bližnja bodočnost bo mogla pokazati, v koliki meri so bile te kalkulacije pravilne. Jasno je, da je na zapadu sedaj celo poglavitna želja, da bi se španska dr-. ZAČETEK SPLOŠNE PRORAČUNSKE RAZPRAVE V NARODNI SKUPŠČINI Prijavilo se je okrog 50 govornikov — Obsežen ekspoze finančnega ministra o proračunu in njegovih postavkah Beograd, 1. marca. p. Narodna skupščina je danes dopoldne pričela načelno proračunsko razpravo. Za sejo je vladalo tudi v širših krogih občinstva veliko zanimanje, tako da so bile galerije polne ljudi K debati se je priglasilo kar 60 govornikov. Od teh jih je danes prišlo na vrsto šele 6, in sicer dr. Oton Gavrilovič kot glavni poročevalec vladne večine, Milorad Markovič od JNS, dr. Lavrič od slovenske JRZ, Vladimir Nedeljkovič, Josip Cvetič in Dimitrije Pavlovič ter zemljoradnik dr. Miloš Tupanjanin. Pred debato pa je podal zelo obširen in podroben ekspoze finančni minister Djuričič. Seja narodne skupščine se je pričela ob 10.45. Prisotni so bili vsi člani vlade. Po uvodnih formalnostih komemoraciji pokojnega senatorja dr. Trinajstiča in nekaterih obvestilih je skupščina prešla na dnevni red. Prvi je dobil besedo finančni minister dr. Vojin Djuričič. Govoril je dve uri. V svojem ekspozeju je minister Djuričič podal obširno analizo posameznih pro- računskih postavk in zlasti pojasnjeval povišanje proračuna za 762 milijonov dinarjev. Proračun mora biti dovolj velik, da bo mogoče z njim zadovoljiti vse bistvene potrebe državnega in narodnega življenja, hkratu pa ne prevelik, tako da bi presegal plačilno moč naroda. Vsak finančni minister se mora gibati v teh mejah. Predložen proračun je v skladu z državnimi in narodnimi potrebami. Skoraj bi se mogel smatrati prej za nezadostnega kakor za prevelikega. Zmanjšale so se, ko-likor je bilo le mogoče vse zahteve, spričo katerih bi se proračun še povečal. V vsakem primeru bo v skladu z obremenilno sposobnostjo naroda. Proračun je bil določen glede izdatkov na 12.942 milijonov. Nasproti proračunu za tekočo dobo se je povečal za 762 milijonov. Minister je podrobno analiziral te po-viške, ki jih je v glavnih potezah pojasnil še v svojem ekspozeju pred finančnim odborom. Dalje je posebej obeležil osebne iz- Vatikan, 1. marca n-n riCU o«,«***«.— — • ------ .----------. - mi _ . konklava so se kardinali danes zjutraj navadi, to je z balkona bazilike sv. Petra, ___i; ------Uon^ii lHor an nnravili 1 ime noveea papeža bo pa sporočil najsta- zbrali v paulinski kapeli, kjer so opravili molitev »Veni, sanete Spiritus«. Msgr. Bacci je imel pridigo o volitvi papeža Pozval je kardinale naj hitro izvolijo novega papeža in naj oddajo svoj glas za onega kardinala, ki ga smatrajo za najprimernejšega bodočega vrhovnega poglavarja rimsko-katoliške cerkve. Zatem so kardinali imeli zadnjo kongregacijo, popoldne pa so se umaknili v Va:;kan h konklavu. Danes dopoldne so prispeli v Vatikan tudi poslednji trije ameriški kardinali, tako da je kardinalski kolegij zdaj zbran polnoštevilno. V vatikanskih krogih računajo, da bo novi papež izvoljen še pred nedeljo Zdi se. da hočejo kardinali čimprej izvoliti papeža, da tako doka*p->o svojo enodušnost, ki bi le povečala ugled Vatikana V istih k.ogih govore, da je sedanji državni tajnik pai jšk3 države kardinal Pacelli zaenkrat najresnejši kandidat in da se zdi njegova izvolitev že zagotovljena. Baje ima Pacelli že 32 ali 33 glasov. To bi pomenilo, da bi za kardinala Pacellija glasovalo 22 tujih in 10 ital^r^kih kardinalov. Kardinalu Pacelliju bi bilo v tem primeru potrebnih še 10 glasov, da bi dobil potreb -o dvetret-jinsko večino, ki znaša 42 glasov. Nekateri so celo mnenja, da bo kardinal Pacelli že jutri izvoljen. To bi pomenilo v vatikanski zgodovini veliko redkost, kajti konklave traja skoraj vedno po več dni. Poleg kardinaal Pacellija se kot kandidati omenjajo imena italiianskih kardinalov Marmagia, Tedeschinija, della Coste, Massinia in Nasaria. Ni računati s tem, da bi bil izvoljen kak kardinal, ki živi v tujini. Rim, 1. marca. AA. (Reuter). Danes ob 16. popoldne je 62 kardinalov svečano stopilo v konklave. Sestali so se v kapeli sv. Pavla, odkoder so v povorkl krenili v s?ks-tinsko kapelo. Vsa vrata iz Vatikanske palače so nato zaklenili. Odprli jih bodo šele, ko bo izvoljen novi poglavar katoliške cerkve. Kako bo razglašen izid volitev Vatikan, 1. marca. Havas: »Osservatore Romano« podaja v današnji številki točne podatke o tem, kako bodo sporočili rezultat volitev in ime novega papeža. Rezul- žavljanska vojna čim prej likvidirala. Zlasti na Angleškem so nreprič ni, da bo stopila Francova Španija tem prej v normalne odnošaje, to ie v prijateljstvo z zapadnimi demokracijami, kolikor prej bo nehaZ ogražanje njene politike od republikanskih bojnih sil. Nadalje se bo moglo potem približati dokončni rešitvi tudi drugo nič manj važno vprašanje: likvidacija tuje oomoči na Španskem. Priznanje Francovega režima se zato smatra kot mednarodno olajšanje v Evropi, seveda pa le pod pogojem, da se izvedejo v nadaljnjem tudi drugi koraki v smeri likvidacije vseh napetosti, ki jih je povzročila španska vojna. Odhod tujih čet in dejanska popolna osamosvojitev španskega teritorija, na celini in na otokih, to je ona preizkusna zahteva, ki bo šele prinesla popolno raz-čiščenje položaja in dokončno likvidacijo, kakršna bi mogla zares pomiriti Evropo. Prav z vidika tega končnega cilja, do katerega vodi pot v zr-menju priznanja Francovega režima, je dobila akcija za pravne odnošaje do Burgosa mnogo več pristašev, nego bi jih bila sicer imtla. Vsa Evropa, ki sta ji pri srcu mir in kultura, želi, da bi se te nade izpolnile. Vrata za kardinali so se zaklenila Kardinalski konklave se je začel včeraj popoldne ob 4 V ospredju stoji za enkrat kandidatura vatikanskega državnega tajnika kardinala Pacellija AA Pred sestankom tat volitev bodo sporočili po tradicionalni ime novega papeža bo pa sporočil najstarejši kardinal, kakor je bilo v navadi tudi doslej. Radio, ki se ga bodo to pot poslu-žili, bo dejansko služil samo za okrepitev glasu. Prav tako bo tudi vatikanska radijska postaja razglasila samo to, da je glasovanje končano, in sicer šele tedaj, kadar se bo prikazal beli ali črni dim. Rimljani bodo torej izvedeli rezultat volitev kakor običajno, radio bo pa rezultat volitev poročal samo zaradi tujine. Poslednje javne priprave pred zasedanjem konklava so bile danes popoldne v sikstinski kapeli, kjer so kardinali prisegli. Navzočnih je bilo 58 kardinalov. Na zaprisego niso prišli samo kardinali Sar-vaggiani, Boggiani in Dolgi, ki so bolni, ter argentinski kardinal Copello, ki ga je dolga vožnja preveč utrudila. Zaprisego je gledalo več oseb. Ko so kardinali prisegli po predpisih, da bodo volili tistega kardinala, ki se jim zdi najbolj vreden visokega mesta, se je ob 18.30 končala ta slovesnost, nato so pa konklave zaprli. Jutri dopoldne bodo kardinali volili. Odhod kralja Borisa Beograd, 1. marca. p. Nocoj ob 11.48 je zapustil Beograd bolgarski kralj Boris. . Odpotoval je v Sofijo. Nemčija in dogodki na Poljskem Berlin, 1. nlarca. o. Nemški tisk še vedno ničesar ne poroča o demonstracijah na Poljskem, ki so bile naperjene proti Nemčiji. Za nemško vlado je stvar tembolj neugodna, ker so dijaki in oficirji v poljskih mestih demonstrirali tudi proti poljski vladi in še posebej proti polkovniku Becku, ki mu narodnodemokratski, social-nodemokratski elementi in pristaši bivše Vitoševe kmečke stranke očitajo sporazum z Nemčijo. Nerazpoloženje naroda je prišlo do izraza tudi pri zadnjih občinskih volitvah v glavnih poljskih mestih. Izmed 11 mestnih uprav je prišlo 9 v oblast opozicije. Nemška vlada seveda noče, da bi s kakšnimi ukrepi omajala službene odnošaje obeh držav. Goring pojde na oddih v Italijo Berlin, 1. marca. AA. V poučenih nemških krogih potrjujejo glasove o bližnjem Goringovem obisku v Italiji, poudarjajo pa, da bo Goring odpotoval v Italijo le na odpočitek. Vsekako bo imel pri tem priložnost govoriti z voditelji Italije. Mislijo tudi, da bo Goringa spremljalo več njegovih sodelavcev. V ostalem poudarjajo, da je razmerje med Nemčijo in Italijo tako iskreno, da niso potrebna nobena nova pogajanja glede sodelovanja na kateremkoli področju. datke in jih primerjal z osebnimi izdatki drugih, predvsem sosednih držav. Pri nas znašajo po novem proračunu 45.2% vseh izdatkov, v Bolgariji 49.2%, v Madžarski 49%, v Rumuniji 45.4%, v Češkoslovaški pa 41.1%. Agrarne države imajo povsod sorazmerno večje osebne izdatke od industrijskih držav, zato je n. pr. odstotek osebnih izdatkov v CSR manjši od našega. Posebne skrbi povzročajo vedno bolj naraščajoče pokojnine. Se v letu 1926-27 je bilo v proračunu za pokojnine določenih 625 milijonov, v proračunu za 1937.38 pa že 1163 milijonov din. Ce se bodo pokojnine tudi v bodoče razvijale v tem tempu, bodo postale v resnici problem, ki bo resno oviral razvoj naših državnih financ. Proračun je realen, dohodki v prihodnji poslovni dobi so bili ocenjeni z vso skrbnostjo na podlagi kontroliranih rezultatov iz zadnjega časa. 8.5 milijarde din dohodkov odpade na fiskalne dohodke, 4.5 na dohodke od državnih podjetij in državnega gospodarstva obče. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št- 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65._ Rokopisi se ne vračajo Po ministrovem ekspozeju je bilo prači-tano poročilo finančnega odbora, nakar je bila seja prekinjena do 17. ure. Na popoldanski seji so se zvrstili prvi iz dolge vrste prijavljenih govornikov. Dr. Oton Gavrilovič (JRZ) je analiziral proračun, potem pa se dotaknil tudi raznih političnih problemov. Med drugim je poudarjal potrebo, da se uvede večja svoboda tiska, ker je svobodni tisk najzanesljivejše ogledalo pravega razpoloženja naroda. Vsakdo pa se mora zavedati in čutiti odgovornega za ono, kar napiše ln objavi. Nadalje je analiziral vladno deklaracijo in govoril o hrvatskem vprašanju. Med prvimi zakoni, ki bodo v bodoče izšli, mora biti zakon o najširši dekoncentraciji državne oblasti, ker bo potem odpadlo mnogo protestov. Sporazum pa je treba doseči v resnici sporazumno. Milorad Markovič (JNS) je spočetka govoril o političnih vprašanjih. Deklaracija vlade dopušča upanje, da se bo notranjepolitični razvoj okrenil na bolje in da bodo nastopili časi miru. Zaradi tega je bila deklaracija sprejeta z zadovoljstvom. Nato je obširno govoril o politiki in ukrepih vlade g. Cvetkoviča, potem pa tudi on poudaril potrebo novega tiskovnega zakona. Kritiziral je postopanje tujega kapitala in nekaterih kartelov V drugem delu govora je kritično obravnaval predloženi proračun. Nato so govorili še ostali prijavljeni govorniki. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Negrmova vlada se še sil odločila Položaj po angleško-francoskem priznanju Francove vlade v Španiji Pariz, 1. marca. w. V političnih in diplomatskih krogih so mnenja, da nadaljnji odpor republikancev v Španiji ne prihaja več vpoštev in da ne bo minilo 14 dni, ko bo general Franco postal gospodar vse Španije. Snoči je bila izobešena na španskem poslaništvu španska nacionalistična zastava. V poslaništvo je prispel v spremstvu šefa protokola francoskega zunanjega ministrstva španski poslanik Quinones de Leon ter prevzel poslopje v imenu generala Franca. Poslaništvo Peruja, čigar poslopje je nasproti španskega poslaništva, je pri tej priliki izobesilo zastavo v pozdrav Francovi Španiji. Tudi diplomatski zastopnik španske nacionalistične vlade v Londonu, vojvoda Alba, je že prevzel poslopje španskega po. slaništva. Trdijo da bo vojvoda Alba postal prvi veleposlanik španske vlade v Londonu. Angleška vlada še ni sporočila vladi v Burgosu, koga namerava imenovati za poslanika. Seje Negrinove vlade Alicante, 2. marca. AA. V okolici Ali-cantea so se sestali ministri republikanske vlade pod predsedstvom Negrina. Objavljeno uradno poročilo pravi: Na seji se je vlada informirala o sedanjem položaju in sprejela sklepe glede raznih tekočih poslov. Prihodnji sestanek bo v Madridu. To lakonično poročilo zbuja vtis, da smatra vlada za ugodneje, če bo prihodnja seja v Madridu, uradnem središču vlade, kjer bodo po povratku del Vaya iz Pariza razpravljali o nekaterih važnih stvareh. Maršal Petain francoski poslanik ? pariz, 1. marca. o. V francoskih krogih se zmerom bolj širijo glasovi, da bo vlada imenovala za svojega poslanika v Burgosu eno najmarkantnejših francoskih vojaških osebnosti. »Jour« trdi, da bo to maršal Petain. Enakega mnenja je >Petit Parisien«. »Matin« je objavil vest iz Burgosa, da se tam nemški poslanik Stohrer pogaja z generaloma Jordano in Francom. Ostavka Azane nacionalistov nI iznenadila, toliko bolj pa so bili presenečeni spričo vesti, da je nekaj vojnih ladij krenilo v Valencijo in Cartageno, k^er bodo prevzele one republikance, ki se nameravajo izseliti iz Španije. Grčija priznala Franca Atene, 1. marca. (Reuter). Grška viada je pravno priznala vlado generala Franca in misli spet odpreti svoje poslaništvo na španskem. Anthony Eden brani Chamberlainovo politiko London, 1. marca. br. Na snočnji seji poslanske zbornice je govoril v okviru debate o vladnem priznanju generala Franca tudi bivši zunanji minister sir Anthonjr Eden, ki je s svojim govorom presenetil vso zbornico. Zagovarjal je politiko vlade in poudaril, da je bilo priznanje španske nacionalistične vlade v tem trenutku potrebno, ker bi drugače ne bilo mogoče dobiti od Franca vsa potrebna zagotovila, da bo Španija ostala neodvisna, kar je za Anglijo bistvenega pomena. Ob zaključku debate se je Chamberlain ponovno oglasil k besedi. Dejal je, da je bilo priznanje vlade generala Franca prav za prav le formalna potrditev d janskega stanja, priznanje pa more imeti to ugodno posledico, da bodo v Španiji prenehale sovražnosti med obema taboroma, da bo v doglednem času brez nadaljnjega prelivanja krvi doseženo premirje. Laburistični predlog o nezaupnici vladi je bil nazadnje odklonjen s 341 proti 137. glasovom. Angleška trgovinska pogajanja s Francom London, 1. marca. w. V listih se pojavljajo prve vesti o skorajšnjih angleških trgovinskih pogajanjih s Francovo vlado. Kakor poroča »Daily Telegraph«, pričakujejo v Burgosu, da bo skušala Anglija v čim večji meri obnoviti trgovino z nacionalistično Španijo. Slično vest objavlja tudi »Daily Mail«. Italijo Varšavski komunike o obisku italijanskega zunanjega ministra naglaša prisrčno razmerje Italije s Poljsko KnaKoV, 1. marca. AA. Italijanski zunanji minister Ciano in poljski zunanji minister Beck sta prispela danes s svojim spremstvom v Krakov. Takoj po prihodu je grof Ciano odšel v grad Wawel, staro rezidenco poljskih kraljev, ki je bil zgrajen v začetku 16- stoletja Ciano se Je v kripti poklonil grobu maršala Pilsudske-ga ter položil nanj velik venec. Zatem je odšel v katedralo, kjer so grobovi poljskih kraljev. Končno je obiskal veliko univer. Gospodarske razmere v Nemčiji Padanje izvoza — Najbolj je prizadeta premogovna, kemična in tekstilna industrija Berlin, 1. marca o. V času, ko potrebuje nemška zunanja trgovina še najbolj tuje devize, je pričel nemški izvoz močno padati. Nemci 5 posebnim nezadovoljstvom gledajo na angleško in francosko gospodarsko ekspanzijo v jugovzhodno Evropo ter na bojkot nemškega blaga v deželah preko oceana. Najhuje so prizadete tri glavne panoge nemške industrije: premo- govna, kemična in tekstilna. Nasproti letu 1927 je izvoz njihovega blaga padel za 21, 13 odnosno 17°/o. Vodilni nemški gospodarski list »Deutsche Volkswirtschaft« prihaja v daljši razpravi o tem pojavu do zaključka, da so pogoji za novi razvoj nemške zunanje trgovine mir, varnost ln takojšnje omiljen je mednarodne napetosti. zitetno knjižnico ter si ogledal glavne spomenike in znamenitosti Krakova. Nocoj ob pol 22. je italijanski zunanji minister Ciano odpotoval iz Krakova nazaj v Italijo. O njegovih razgovorih s poljskimi državniki, je bil objavljen komunike, ki pravi: Italijanski zunanji minister Ciano ln Beck sta mogla vnovič potrditi popolno prisrčnost razmerja med obema državama. Oba sta podčrtala, da sta red in pravica glavna cilja poljske in italijanski politike. Oba ministra sta si popolnoma edina glede tega, da bosta obe državi nadaljevali prijateljsko sodelovanje, zgraje« no na enakosti političnih in gospodarskih interesov obeh držav. Angleška gospodarska ] pogajanja s Poljsko London, l. marca. AA. Član konservativne stranke Robert Buttly je odpotoval v Varšavo, da prouči možnosti za tesnej-Se zbližan je med Poljsko in Veliko Britanijo na gospodarskem in finančnem polju. Odhod Saradzogla iz Aten Atene, 1. marca. AA. TurSki zunanji minister Saradaoglu, ki je bil včeraj v avdi-enci pri kralju Juriju JL, je davi odpoto. val Iz pdregefcga pristanišča proti Čari- -""V Napori za finančno obnovo Slovaške in Podkarpatja Uspešen zaključek pogajanj obeh vlad s Prago — Slovaško notranje posojilo — Osrednji parlament Se ne bo razpuščen — Stdorjev poziv slovaškim rekrutom - Praga, 1. marca. h. Zastopniki podkar-patsko-ruske deželne vlade so končali svoja pogajanja z osrednjo vlado v Pragi. Dosežen je bil sporazum o vseh bistvenih vprašanjih, zlasti o gospodarskih in finančnih. Danes so bila stična posvetovanja zastopnikov slovaške vlade z osrednjo vlado ki dela za čimprejšnjo konsolidacijo gospodarskih in političnih razmer, ker je od nje odvisno jamstvo novih češkoslovaških državnih mej, ki so ga obljubili zastopniki velesil na konferenci v Monako-vu. Osrednji parlament bo baje sklican za 20. marca na kratko sejo, na kateri bo izvršena volitev vseh odborov in kontrolne komisije. Na prvi seji bo vlada podala tudi svojo tzjavo. o kateri pa ne bo nobene debate. Tako nato bo parlament odgo-den do jeseni. Razpust osrednjega parlamenta bo izvršen šele kasneje in je bila, kakor se zatrjuje, opuščena prvotna namera, da bi se osrednji parlament razpustil že sedaj. Na osnovi v Pragi doseženega sporazuma je finančni minister avtonomne-slova-ške vlade razpisal notranje posojilo za gospodarsko obnovo Slovaške. Rok za vpis posojila se začenla z 10 marcem in se kon čava s 1. aprilom Posojilo se bo emitiralo po obligacijah, ki bodo uživale fiskalne olajšave in ki se bodo amortizirale v 20 letih, od leta 1944 do 1963. Namestnik predsednika češkoslovaške vlade Sidor je imel po radiu nagovor na nove slovaške rekrute, ki jih je pozval, naj zvesto služijo češkoslovaški državi. Poudaril je, da je večina oficirjev m podofidrjev na Slovaškem še češka, ker še nI dovolj Slovakov za ta mesta. Zato je pozval nove rekrute k pokorščini češkim oficirjem, ki služijo na Slovaškem za dobro vse države. Praga obišče Berlin Praga, 1 marca. h. Predsednik upravnega odbore mesta Prage dr. Klapka, ki opravlja posle primatorja, bo odpotoval z več člani novoimenovanega praškega mestnega zastopa v Berlin, kamor ga je povabila na oficielm obisk berlinska mestna občina. ^bliževanfe z Italijo Praga, 1. marca. AA. Ob veliki udeležbi je bila včeraj v Pragi ustanovljena mla dinska sekcija češkoslovaško-italijanske lige. Ta odsek bo imel nalogo, da zbliža češkoslovaško tn italijansko mladino s prirejanjem skupnih izletov mladih Oehoslo-vakov v Italijo in Italijanov na Češkoslovaško. NumeruS clausus za židovske medicince v ČSH Praga, 1. marca. AA. Na nekem zborovanju mladih čeških zdravnikov so predla, gali, naj se na medicinski fakulteti v Pragi uvede »numerus clausus« za židovske študente. Dr. Krame? na sestanku JNS v Mariboru Maribor, 28. februarja Člani mariborskih organizacij JNS 30 v torek zvečer do zadnjega kotička napolnili gornje dvorano Narodnega doma, da prisostvujejo občnim 2borom mestnih strankinih organizacij JNS in čujejo poro. čilo senatorja dr A Kramerja. Ob pol 20. uri je okrožni tajnik JNS g. Vekosiav S p i n d ! e r otvori] serijo občnih zborov mestnin okrajnih organizacij JNS Funkcionarji vseh petih odborov so podali delovna poročila, nato pa so bila izvoljena nova vodstva petih okrajnih organizacij, po večiru v dosedanji sestavi, vendar s pritegnitvijo mnogih mlajših moči. Lani preminulim članom so se oddolžili navzoč-nI s pietetno počastitvijo njihovega spomina. Predsednik sreske organizacije JNS za mesto Maribor dr. Franjo L i p o 1 d se je ob zaključku občnih zborov v toplih besedah zahvalil vrlim strankinim funkcionarjem za požrtvovalno delo spodbujajoč jih k vztrajnemu nadaljnjemu delovanju v novi poslovni dobi. Sledil je sestanek mariborske mladinske organizacije JNS, ki je povabila na ta sestanek senatorja dr. A. Kramerja že ob prihodu v dvorano so mu zborovalci priredili tople ovacije. Prisrčne pozdravne besede je naslovil nanj predsednik mariborske OJNS 2 i g e r, ki je nato pozdravil predsednika sreske organizacije JNS za mesto Maribor dr. F. L i p o i d a okrožnega tajnika V S p i n d 1 e r j a, predsednika mestne organizacije Maribor desni breg dr. Pučnika, predsednika sreske organizacije za Maribor levi breg dr. Goriška, podpredsednika banovinskega odbora OJNS dr. Goriška ml., nadalje predsednika celjske sreske organizacije JNS prekorška, bivša narodna poslanca Lukačiča in Petovarja ter vse navzočne omladince in člane. V dveurnih globoko zajetih izvajanjih je dr. K r a m e r, ki so ga zborovalci večkrat prekinjala z živahnimi pritrjevalnimi vzkliki, orisal razvoj poltičnega položaja o zadnjih mesecih. V uvodu je posvetil tople besede nacionalistični mladini, ki se zbira v stranki. Izrazil je svoje veselje, ker govori na zborovanju, ki ga je sklicala mariborska nacionalistična in strankina mladina Zaključil pa je svoja Izvajanja s pozivom navzočim članom in omladincem, ia se še tesnejo zgrnejo v vrstah JNS in da se s še večjo vnemo lotijo nadaljnjega lela, saj bo šlo v prihodnjih mesecih za dalekosežne odločitve Zborovalci so z navdušenim ploskanjem sprejeli poročilo dr. Kramerja, ki je na vprašanja poslušalcev nniasnil šf nekatere pereče zadeve. Predsednik 2 i g e r je s prisrčno zahvalo dr. Kramerju ln bodrilnimi besedami vsem navzočnim zaključil krasno uspeli sestanek mariborske OJNS, ~fci je zbral poleg številne navzočne mladine tudi starejše strankine člane v lepi, učinkoviti manifestaciji. Občna zbora JNS in OJNS v Konjicah V nedeljo 5. t. m. ob 9. zjutraj bo v dvorani Narodnega doma v Konjicah sreska skupščina JNS in OJNS. Poročala bosta poleg drugih odposlanec banovinskega odbora JNS in inž. Rus, predsednik banovin-ske mladinske JNS. Ambulante za zdravljenje epilepiikov Beograd, 1. marca. a. Minister za socialno politiko je sklenil v vsej državi odpreti posebne ambulante za pregled in zdravljenje padavičarjev. Te ustanove slone na socialni in znanstveni podlagi in jim je nalogi! brezplačno zdravljenje bolnikov. Za začetek so odprte tri takšne ambulante: v Beogradu pr splošni državn bolnišnici, v Novem Sadu in v Kovinu. Vse tri že poslujejo in ima beograjska 200. novosadska 225 in kovinska 68 bolnikov Organizacija ara-bu'ant je poverjena Specialistu Djordju Me-dakoviču. ki ga je pariška medicinska akademija poslala v tujino študirat epilepsijo. O uspehih svojega dosedanjega dela v teh ambulantah pravi Medakovič: Na željo ministra za socialno politiko sem že v decembru začel pregledovati in zdraviti padavičarje v treh ambulantah. V začetku svojega d slovarja nisem mislil, da bom imel opravka s toliko epileptiki Skoraj vsi ti bolniki so se prej zdravili z najpopolnejšimi zdravili, kar jih pozna zdravniška veda Toda uspeha ni bilo. ker zd ra-vila niso bila individualna: zdravili so jih šablonsko in večkrat tudi s premajhnimi dozami. Epilepsiia ie bolezen, k' brezpogojno zahteva individualne in trajno, to je nepre trgano zdravljenje Tem trem ambulantam so cilj vsa gornja načela V tem kratkem času smo dosegli odlične rezultate. Okoli 60% bolnikov, ki smo jih zdravili v teh treh ambulantah, je popolnoma ozdravljenih pa davice. pri ostalih 40% so pa napadi popu stili, pri nadaljnem zdravljenju bo pa rudi pri njih izginila omotica. Vihar v holandskem parlamentu Haag. 1. marca. AA. (DNB). Na današnji seji holandskega parlamenta se je pripetil hud incident. Poslanec Rost van Toningem se je sporekel s pravosodnim ministrom Coselindsom zaradi neke interpelacije. Pri tem je ne samo rabil ostre besede, temveč je tudi ministra žalil, tako da Je predsednik parlamenta predlagal njegovo izključitev z današnje seje. Izključitev • so izglasovali v silnem trušču. Ko je odhajal s seje Je Rost van Toningem zavpil proti ministru: »Izdajalec!«. Nato Je nastal tako nepopisen trušč, da so morali sejo prekiniti, poslanca Toningema pa s silo odstraniti iz dvorane. Židi proti neodvisni palestinski državi Jeruzalem, 1. marca. AA. židovski predstavniki na londonski palestinski konferenci so objavili davi komunike v katerem pravijo, da bi bdlo sodelovanje Židov z angleško vlado otežkočeno, če bi Anglija skušala ustvarit* neodvisno palestinsko dr. žavo. Predlogi angleških državnikov pomenijo. da bi Žid je dobil) položaj manjšine v Palestini, kar ni v skladu s prejšnjimi izjavami ir obljubami Židov. London, 1. marca. AA Ker so se snoči pogajanja med britanskimi in židovskimi delegati končak brezuspešno sodijo, da se bo drevi odločilo, ali bodo židie zapustili konferenco ali n«. Danes popoldne .90 se sestali kolonijski minister Macdonald in arab dri delegati, ki bodo sporočili ministru svoj odgovor na britanske predloge, , Stanje ameriškega vojnega letalstva Washington, 1. marca. br. Na seji reprezentančnega doma je amer ški letalski minister general Arnold danes poročal o stanju ameriškega vojnega leta^tva. Amerika ima 880 modernih za vojno sposobnih letal, skupno pa je v Ameriki 1430 vojaških letal. Ameriška letalska produkcija pr sedanjih razmerah le polagoma napreduje Trajalo bo 3 leta preden bo zmogla po 1000 letal na mesec. Vojno mtn strstvo namerava z rednimi proračunskimi sredstvi nakupiti v najkralšem času 565 novih vojnih letal, z izrednimi krediti pa še nadaljnjih 87 Ministrstvo tudi pospe?ir'e akcijo, da bi se letala gradila iz plastičnega materiala. Vprašanje izselitve Židov iz Nemčije ženeva, 1. marca. br. Mednarodni odbor za begunce, ki je bil ustanovljen na lanski konferenci v Eviansu, je sklenil nadaljevati pogajanja z Nemčijo glede izseljevanja Židov. Zato bo v Nemčijo v kratkem odpotoval njegov sedanji direktor Peel Kakor znano, so bila pogajanja, ki jih je doslej vodil Rubly. v januarju prek njena Rubly je pred mesecem dni poda) ostavko. Kakor pa poročajo iz Berlina, je bila tam sedaj ustanovljena posebna centrala za Žide, ki bo brez nadaljnjih formalnosti Židom omogočila izseljevanje Komunik«, Id je bil izdan o tem. pravi, da je bila centrala ustanovljena na osnovi posebnega . sporazuma med nemško vlado in Židi, | Beležke JNS v Bosni V Bosni so priredile organizacije JNS poslednje dni več shodov in sestankov. V Travniku sta govorila na zboru JNS Do-broslav Jevdjevk in bivSi poslanec Musta-fa Mulalič. Na shodu v Rogatici sta poročala o političnem položaju Dobroslav Jev-djevič fcn bivši poslanec Risto Grdjič. Lepo sta uspeli tudi konferenci v Višegradu in Dobrljinu, kjer"he pošteno odgovorili. Za sedai pa 1e »Slovenski dom« še t*>ko predrzen, dn si upa orav v 'stem članku ironično napisati: »Lepo, da gredo pri »Jutru« v vsakem rv^ledu delan 5a vct»o-redno z besedami.« Wa 4avnogt sama dobro ve da med ^eianti in besedami nikjer n' tako ve?,k°or.a p^reda kakor ravno v listih \?. K^p'tarjeve uMce. Hflitkova garda in škofi Poročali smo že. da so katoliški škofi na Slovaškem prepovedali duhovnikom nositi uniforme HHnkove garde Kakor beremo sedaj v praških listih, je enako prepoved izdala za svojo duhovščino tudi slovaška evanseljska cerkev Ta je vrh tega utemeljila svoj ukrep z utemeljitvijo, da so idejne smernire Hiinkove garde v nasprotju z verskimi načeli Pove^nik HHnkove garde Mach zavra-,ča v posebnem nismu očitke katoVških in evangel-jskih ceikvenih predstavnikov ter pravi, da je razširjenje teh očitkov škodljivo interesom slovaškega naroda Zato zahteva, naj se razširjevalci ostro kaznujejo Dva angleška novinarja obtožujeta svojo vlado V Londonu sta nedavno izšli dve knjigi, ki sta izzvali mnogo komentarjev Prvo je i izdal dolgoletni dunajski dopisnik »Daily i Expressa« Sydney Morrell pod naslovom: : »Videl sem križanje« knjiga opisuje ozadje češkoslovaške tragedije in se čita kakor nekaka obtožnica proti Angliji in angleški I zunanji politiki. Obširno poroča rlsec o neki čajanki pri lady Astor na kateri je ! zbranim Postom "-«ds?dnlk Chamberlain baje mirno Izla/il. da nikakor ne misli braniti Pr*»»*> in č>Skpsiovw*ke z orožjem. To se je zgodilo davno pred septembrsko ■ kriza Morell dokazuje nato, da so bili vsi | Ljubljanski mestni proračun sprejet K debati so se oglasili samo trije govorniki, zato je bila proračunska seja tako kratka kakor že mnogo let ne Ljubljana, 1. marca Ljubljanski mestni svet se je danes popoldne sestal k svoji proračunski seji, ki jo je župan dr. Juro Adlešič otvori] kmalu po 17. uri Po uvodnih formalnostih je takoij uvedel razpravo o proračunu za 1. 1939 40 z daljšim govorom, v katerem je dal pregled o gospodarstvu današnje mestne uorave Rekel je, da so v proračunu za leto 1939-40 predvideni samo neobhodno potrebni izdatki in da se je mestna uprava ravnala po navodilih najskrbnejšega varčevanja. Navzlic temu pa izkazuje predloženi osnutek novega proračuna porast za 5.787 248 din Velik del novih občinskih izdatkov pri vt-eh mestnih občinah zahtevajo razni zakoni in uredbe, ki stalno predpisujejo mestom nove naloge, zvezane z materialnimi izdatki. V predloženem proračunu znaša io te vrste izdatki 13*/» celotnega proračuna ali 10 milijonov dinarjev. Stalna obremenitev proračuna so izredno visoke anuitete, letno nad 23 milijonov. Mestna blagajna nima sedaj nobenih zaostankov več. Dalje »e je župan v svojem govoru obširneje bavil z očitki, da mestna občina s svojimi trošarinami i.n uvozninami uničuie konkurenčno sposobnost ljubljanske industrije. ji onemogoča prosneriteto ter jo s tem odganja iz Ljubljane, Toda tudi iz Zagreba se v zadnjem času sel' industrija na deželo, zlasti pa na jugovzhod države Temu niso krive niti ljubljanske, niti zagrebške trošarine in uvoznine. temveč centralizem in pa pomanjkanje socialnega čuta. Velika ovira za našo industrijo so tudi visoke železniške tarife. Po teh načelih pravilnega narodnega gospodarstva bodo morali obmejni kraji uživati enake pravice in olajšave. kakršne už'"va središče države. Pri nas v Ljubljani odločno ščiti delavca insnekci-ja dela. Na žalost je pa zlasti tuji kapital še vedno brezsrčen napram delavcu in zato išče pokrajin, kjer sune ali more izkoriščati delavstvo do krvi. Naseljuje in udej-stvuje se v takih pokrajinah, kjer je delo brez cene in delavec samo brezpraven suženj. Ker pa tako delavstvo nima moči in sposobnosti. kakršne razne industrije potrebujejo. so tem industrijam na široko odprta vrata za zat>oslitev inozemskega delavstva. Takih industrij, ki bi naš narod izkoriščale in mu škodovale, si pa v Ljubljani ne želimo. Kolikor je v njeni davčni moči, mestna občina ljubljanska ščiti ljubljansko industrijo. Pri tem je omenil župan razne izjemno nižje tarifne postavke, pri trošarini in uvoznini ter olajšave 9 pogonsko silo. Za znižanje anuitetne 9lužbe, kar je zelo važno za občino, se bo treba zateči zopet k neoosrednim komunalnim posojilom im skušati konvertirati dosedanja posojila na nižjo obrestno mero. / Proračunsko poročilo finančfteea odseka Nato je načelnik finančnega odbora prof. Derma«tia nodal poročilo o proračunu, ki znaša 123.608766 din. Upravni pnračun v ožjem smislu znaša 73 milijonov, ostalo pa gre na mestna podjetja. Ljubljana ima 86 000 prebivalcev. Na vsakega odpade torej od upravnega proračuna po 848 din. od skupnega proračuna pa po 1.425 din. Nato je poročevalec naštel vsa dela, ki bi bila potrebna za ljubljansko občino: ceste, kanalizacije. modernizacija vodovoda, tržnice, policijska služba, šolska poliklinika, izo- . lirna bolnica, zavetišče za onemogle, spo- | polnitev klavnice, novo magistratno poslopje itd. Za vse to bi bilo treba okroglo 100 milijonov v prihodnjih petih 'etih Da bi te izdatke zmogla, bi morala predvsem država razb-emeniti občino vseh onih poslov, ki jih je naložita. Nadalje plača Ljubljana za ba-novinski bednostm fond 2 Ln pol milijona din na leto. a je dobila od tc«a fonda v tem p"oračunskem letu le 50.000 din, to je komaj 2% tega. kar je plačala Okrajni cestni odbor stane Ljubljano 1,644 000. od tega bi morala mestna občina dobiti okroglo 800.000. pa dobiva komaj 400 000. vse ostalo gre za vzdrževanje okoliških cest. Nato se je poročevalec obširno bavil » personalnimi izdatki proračuna, ki znašajo 22.84°/o celotnega proračuna. Beograd ima personalnih izdatkov do 30%, Sarajevo tudi toliko, banovine povprečno 26.33°/» država pa celo 45%. Dne 1 aprila 1935. je bilo v Liub':ani 950 mestnih na^avljencev. 1. aprila 1936 1.040 oseb. 1. 1937. 1.147 skupnih. I. aprila 1938. pa 1214 mestnih nameščencev. od tega 626 pragmatično nastavljenih. Od leta 1935 dalje je število pragmatičnih nasta vljencev narastlo za 104 ali 19%. celokupno število vseh nameščencev in upokojencev mestne občine pa za 335 ali 35%. Proračun mestne občine znaša po predlogu finančnega odbora 123 milijonov, za 5.8 milijona več kakor sedanji proračun Od te vsote odpade na osebne izdatke približno 26.5 milijona, za 2 milijona več kakor letos. Dolgovi mestne občine so znašali 31. marca 1935, to je brez okoliških občin, ki so bile takrat še samostojne. 171 milijonov, dolgo vi okoliških občin pa 40 milijonov. Na dan 31. marca t. 1. pa bodo znašali vsi dolgovi velike Ljubljane 200 milijonov, torej 10 milijonov manj. Referent je podrobno razčlenil posamezne postavke proračuna, izdatkov in dohodkov. Ljubljana ima skupno 16-500 davčnih obveznikov katerih skupna davčna osnova znaša 16.584.858 din. Občinske doklade znašajo 8,250.000 din. Poročevalec prof. Dermastja je končno pojasnil pravilnik o izvrševanju proračuna ter predlagal, naj mestni svet sprejme proračun in pravilnik o njem. 1 Kratka debata Ob 9. uri je župan otvoril debato. Priglasili so se trije govorniki: podžupan dr. Ravnihar, mestni svetnik Kralj in m. s. inšpektor Wester. Podžupan dr. Ravnihar je v daljšem govoru kritiziral razmerje med samoupravo in državo in nujno zahteval, da se končno izda zakon o samoupravnih financah. M. s. Kralj je v imenu opozicije (m. s. dr Bolvnjca, Likarja in Kralja) po kratkih izvajanjih prečital izjavo, v kateri se kritizirata občinska politika in sestava proračuna ter se zahteva izvedba volitev v mestnih občinah. Kot zadnji govornik se je oglasil m. S. Wester, ki se je predvsem v daljših izva»-janiih bavil z mestno žensko realno gimnazijo in apeliral, naj mestno poglavarstvo na vse krfolje skuša doseči amandma o letošnjem finančnem zakonu da bi država prevzela osobje te gimnazije. Obravnaval je nato še nekatere proračunske postavke in med drugim zahteval podporo za Družbo sv. Cirila ln Metoda v znesku 15 tisoč din. Ob 22. Je bil proračun sprejet z vsem! glasovi proti glasovom m s. dr. Bohinjca, Likarja in Kralja. Seja je bila nato zaključena. Atentat na progo Tunis—Bizerta Pariz, 1. marca. AA. Po vesteh iz Tunisa so neznanci izvršili atentat na želez, progo Tunis-Bizerta. Na več krajih so atentatorji odvili vijake, s katerimi so pritrjene tračnice, ter položili čez tir brzojavne drogove. Aretacije pristaSev prof. Cankova Sofija, 1 marca AA. Nad 30 vodilnih članov bolgarske fašistične stranke, ki jo vodi prof. Ca-nkov, je bilo aretiranih Obtoženi bodo prepovedanega političnega de-lovnnja, ker je stranka bila razpuščena. Več aretacij je bilo izvršenih tudi v Plov-divu in nekaterih drugih mestih, središčih tega pokreta. Prvi jugoslovenski poslanik v Braziliji Rio de Janeiro, 1. marca. AA. Danes je jugoslovanski poslanik Cvjetiša izročil predsedniku b'azilske države svoje poveril-nice. Cvjetiša je bil doslej naš poslanik v južnoameriški državi Čilu in je zdaj prvi jugoslovenski poslanik s sedežem v Braziliji, kjer je bil doslej akreditiran naš poslanik za Argentino dr. Izidor Cankar. Akcija katehetov Beograd, 1. marca. AA Finančni minister Djuričič je sprejel delegacijo veroučiteljev osnovnih in srednjih šol. Delegati so orisaJi svoj položaj in prosili, da se po zakoniti poti uredi pravica do stanarine in napredovanja z vštetjem duhovniške službe. Delegacija je zaradi iste stvari obiskala prosvetnega ministra Čirida, ki ji je obljubil vso svojo pomoč v mejah zakonskih možnosti ukrepi angleške vlade po Hitlerjevem govoru v Nurnbergu samo navidezni. Z njimi naj bi se natresel angleški javnosti pesek v oči; uplašila naj bi se pred vojno, na katero pa nihče vodilnih krogov sploh ni mislil.« Drugo knjigo je napisal bivši dunajski korespondent »Daily Telegrapha« M Gey-de Naslovil je je s značilnim naslovom: »Padle trdnjave«. V knjigi opisuje konec Avstrije ln okmltev Češkoslovaške. Tudi njegova knjiga je polna očitkov proti angleški politiki v srednji Evropi. - Vojaški proračun Velike Britanije London, 1. marca. AA. Vojaški proračun za leto 1939 določa Izdatke v višini 161 milijonov in 100.000 funtov šterlingov, to je za 46.7 milijona funtov več kakor lant 66.2 milijona funtov bo država dobila s posojilom, 81.9 milijona iz fiskalnih dohodkov, ostanek pa iz drugih skladov. Proračun določa nabavo vojnega materiala za več ko 55 milijonov funtov; ta postavka je znašala leta 1936 samo 9 milijonov, leta 1937 5 milijonov, lani pa 38 milijonov. Dalje je bilo potrebno povečati izdatke spričo povečanja efektiv v stalnem kadru. Po poročilu vojnega ministra sta ti dve po stavki, ki omogočata najvažnejše izdatke, prišli v proračun brez vsake zveze z intenzivnim rekru tiran jem za radi ustanovitve posebnega korpusa za protiletalsko obrambo, sestavljenega iz petih divizij, te brea sleherne zveze s pospešitvijo in moderniziranjem oborožbe. Po tem poročilu je znašalo število vojakov kopenske armade 1. januarja 10.805 častnikov In 293.204 vojakov, to je pri častnikih za 1.759 več. pri vojaštvu pa za 43.4% več. Korpus za protiletalsko obrambo je štel 1. februarja 71.000 mož s častniki vred. šest smrtnih obsodb Sabac, 1. marca. p. Danes je bil v tukajšnjem okrožnem sodišču končan proces proti razbojniški tolpi Petra Beloševiča Petraka, ki je trajal dobra dva tedna Sest glavnih krivcev je bilo obsojenih na smrt in sicer Petrak sam, Josip Bojičič Bane, Petar Arsenovič, Milorad Pajič, Radisaj Stefanovič in Borislav Nikolič. Dva obtoženca sta bila obsojena v dosmrtno ječo, dva v ječo na 20 let, kakšnih 10 pa na manjše kazni. Premestitev Beograd, 1. marca. p. Učiteljica Franjo Pasek je premeščena ne lastno prošnjo is Podzemlja v Karlovec. Vremenska napoved Zemunska: Po večini oblačno, ponekod dež ali sneg. V zapadnih te severnih krojih se bo nekoliko ohladilo, v Južnih krajih pa bo topleje Dunajska: Polagoma zmanjšanje oblačnosti, ne mnogo padavin, po zmernem noS-nem mrazu temperatura okoli 8 stopenj ničlo, ponekod jutranje megli ______ # Lovska žaloigra iz dolenjskih gozdov Smrtno nevarno ranjen se )e favil mladi divji lovec Alojzij Kožar, ki je ustrelil lovskega čuvaja Skapina — Prepeljali so ga v kandijsko bolnišnico Velike Lašče, 1. marc« Že dolge nI bilo tragičnega dogodka, ki bi tako razburil prebivalstvo pokrajine od Velikih Lašč do Sudražice in Ribnice kakor nesrečna smrt Ivančevega lovskega čuvaja Franceta Skapma. Medtem ko je moral nesrečni France v nedeljo leči v ljubljansko semljo. se je orožništvo dalje prizadevalo, da razjasni to značilno slovensko lovsko tragedijo. Poleg krivolovcev. ki pri spopadu niso bili poškodovani in jih je orožništvo brž ugotovilo, se je zdaj javil tudi tisti nesrečnik, ki ima življenje Franceta Skapma na vesti in je zraven sam postal žrtev svoje lovske strasti. Včeraj proti večeru je prispel v Dvorsko va& ves izčrpan 23-Ietni Alojzij Kožar, (Sin ondotnega posestnika. Bil je zelo iztrp-ijen in je profil samo še, da pošljejo v Velike Lašče po duhovnika in zdravnika. Takoj nato se je sosed opravil v Velike Lašče, odkoder sta pohitela v Dvorsko vas kaplan in zdravnik dr. Mihelič. Zdravnik je ugotovil, da ima Lojze Ko>žar ranjeno stegno in roko in šibre v prsih. Ranjenec je izpovedal. da se je res v gozdu srečal z lovskim čuvajem Skapinom in da je baje ču- Nenadna smrt gospe Anice Hočevar jeve Ljubljana, 1. marca. Premnoge znance po vsej Sloveniji, še zlasti Vrhničane in Ljubljančane, je danes "bolestno prevzela novica, sporočena po črnem oznanilu v »Jutru«, da je umrla v svojih najlepših letih gospa Anica Hoče-varjeva, soproga vrhniškega lekarnarja in bivšega narodnega poslanca mr ph. Stanka Hočevarja. Vse se vprašuje, kako je mnogla usoda tako nepričakovano ugrabiti to dragoceno življenje. Gospa Hočevarje-va le žal postala žrtev zavratne hripe. ki je začela zadnie čase bolj in bolj razsajati v naših krajih. Gospa Anica Je bila iz ugledne ljubljanske družine TiČarjev. Pri pokojni sestri Mariji poročeni Sušteršičevi, ki je morala v grob že pred 10 leti. je vodila znano papirnico !n galanterijo v Selenburgovl ulici. Seznanila se je z lekarnarjem Stankom Hočevarjem, s katerim je pred 16 leti stopila pred oltar in mu postala zgledna družica, najskrbnejša žena in gospodinja, pre-biaga mati dveh otrok: 12ietnl sto Tušo obiskuje gimnazijo, 91etna Marušks pa je se v osnovni šoli. Na Vrhniki si je mlada gospa s svojim krasnim značajem pridobila vsa srca Njena gostoljubna hiša je bila vsakomur odprta in nihče ni odšel odtod, ne da bi bil okrepčan s prigrizkom in čašo vina. Za reveže je imela vedno odprte roke Bog ve kolikerim otrokon, je botrovala pri krstu ali pri birmi, za vsakega je lepo poskrbela. Njen vsakoletni najlepši praznik pa je bila soko'ska božičnica. O, koliko dni prej je blaga go?pa že pripravljala darila, kako srečne so bile njene oči, iso je delila sokolski mladeži, pa tudi drugim podpore potrebnim otročičkom darila, da jim je osladila praznik miru. Pri vseh društvih je sodelovala, saj je povsod bila :sa?eljena njena pomoč, a naiotožneje se aad preranim grobom svoje ljubljene sestre Anice z zahvalo sklanja vrhniški So-koL Rjgnšha Stotina ob izgubi Zorka Prelovca »Na svidenje v Rogaški Slatini In pozdravite mi Slogo in ostale znance!* so bl-'e poslednie besede Zorka Prelovca, ko sem ga svofečasno na željo predsednika pevskega društva »Sloge« naprosil. da bi tudi pri letošnjtm jubileju omenjenega pevskega društva sodeloval. Vidno vzradoščen, da -pet kaj izve o Rog(*ški Slatini, kf jo le •'edno tako ljubil, se je iivo pozanima! ta to in ono. »O. kako rad slišim o vtakem jubileju naših pevskih društev ket le to znamenje napredka, znamenje vztrajnosti in dejavnosti ln tudi velike požrtvovalnosti. In kako bi pri tako lepo zamišljeni prirediM — pevski reviji, ko spet nastopijo pevski zbori iz cele Slovenije in tekmujejo za svoje prvenstvo — po svojih močeh ne sodeloval? — A da je od zadnlega jubileia minilo že deset let? O. kako čas hiti!« Ko se je nekoliko zamislil, je nadaljeval »Rogaška Slatina s svojo veličastno veliko dvorano je v času g/avne sezone kakor nalašč ustvarjena za take pomembne prireditve Seveda boste tudi tokrat morati vzeti na program kot skupno pesem vseh zborov prav dandanes pomembno pesem, no, tisto pesem bratstva in sprave: »Slovenec, Srb in Hrvata... Glejte tudi. da koze, na katerih bo počiva! oder. ne bodo odpovedale pod ogromno težo par sto pevcev...« Sledilo je še nešteto drugih koristnih navodil ln nasvetov. — In tega skrbnega Zorka Prelovca ie nI več med nami. Njegovo izgubo obžalujejo vsi ljubitelji in častilci njegovih večno lepih pesmi, objokujejo ga vsa pevska društva. vsi pevski zbori, še posebej pa s latinska rSloga« ln zdravilišče■ kamor je tako tad zahajal. Poslovil se /e od nas za vedno. In vendar bo ostal še nadalje med nami in nas bodril in družil pri izvajanju njegovih lepih pesmiI — NIMNSK1. vaj prvi ustrelil, fant pa zbežal Skrival se je nekaj ur po hosti, a onkraj hriba sta spet trčila s čuvajem, ki je ie enkrat streljal in ga zadel v prsii, nakar je tudi Kožar vrnil strel proti čuvaju, ne da bi vedel, kako in kam ga je zadel. O ranjencu so seveda bili takoj obveščeni tudi orožniki, k' so danes iz Velikih Lašč tedefonično povprašali državno tožilstvo v Novem mestu, kaj naj ukrenejo z ranjencem. Naročeno jim je bilo, da prepeljajo ranjenca v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Ob pol 12. so ranjenca res pripeljali iz Velikih Lašč v Novo mesto. Spremljala sta ga komandir in občinski tajnik. Okrog avta se je zbralo precej ljudi. Ranjencu je bilo videti, da je zelo s4ab in da je zadnje dni mnogo trpel. Verjetno sicer ni, da bi bil ves čas ležal v gozdu, ker so ga prebivalci Dvorske vasd tri dni iskali vse okrog in ga niso našli A če je tudi bil v zavetju pri katerem kmetu, mu ta ni mogel nuditi količkaj ustrežljive pomoči Kljub temu morda še ni prepozno, da v bolnišnici rešijo mlado življenje. Sodraška žaloigra je pokazala, kako težka in odgovorna je služba lovskega čuvaja. France Skapin je bil doma iz kraja Polje, Gospa Anica prav gotovo nikoli ln nikjer ni imela sovražnika in vsakdo je bil prepričan, da bo po zaslužen ju pred Bogom in ljudmi učakala dolga in srečna leta. Ali usoda je, kakor marsikod, neusmiljeno treščila v srečno družino. V nedeljo popoldne je gospa Anica legla, pri njej je bila še na obisku družina g Rajka Turka iz Ljubljane in nikdo ni slutil nič zlega. Tudi v ponedeljek ni bilo pričakovati nesreče Medtem pa je žal naglo nastopila angina peetoris in v torek popoldne je nenadno začelo medleti srce. Pomoči ni bilo več. Ob 19. uri Je blago srce za vedno zastalo. Objokovana od svojega občin« Vrapde na Goriškem. Kmalu po vojni je prišel čez mejo in je dobil službo lovskega čuvaj« pri veleposestniku Oskarju KosJerju v Ortneku. Za življenjsko družico si je izbral hčerko uglednega krojaSkega mojstra in posestnika Piraata is Velikih Poljan. Vesten ▼ shižbi je več let nadzoroval revirje bivše občine Lužarjev in je bil splošno priljubljen. Vendar je nekega večera, ko je v družinski sobi imel opravka pri stenski uri, skcai zaprto okno odjeknil v gluho noč strel, ki ga je pogodil v nogo tik nad kolenom. Le po wečnem naključju je ušel smrti. Pozneje je nastopil službo lovskega čuvaja pri industrijcu Ivancu, ki je sozakupnik lovišča občine So-dražice. T« revi' vega do Sv. Gregorja. Znano je, da so ravno v tem okolišu doma najbolj sifcrastni divji lovci. Tragedija, ki je pretekli četrtek zahtevala življenje čuvaja Skapin«, v celoti ne bo nikoli točno dogna-na, ker je pač glavni de! skrivnostnega bo« ja odnesel nesrečni Skapin s seboj v grob. Skapin je imel v puški izstreljena oba naboja, sam pa je dobil dva strela v glavo* kar torej potrjuje, da je med Skapinom in mladim Kožarjem bil dvoboj na življenje m smrt. ^ moža In obeh otrok pa od trum« sokolskih bratov, sester, prijateljev in vseh, katerim je kdajkoli storila kaj dobrega, počiva gospa Anica v svojem domu na mrtvaškem odru sredi cvetja Jutri, v četrtek ob 15 uri pa bo nastopila svojo zadnjo pozemsko pot. Naj na gomili, ki bo krila tako žlahtno srce, vzcvetijo v pomladi, ki je na pragu, najlepše rože! S svojim kratkim, a tako lepim življenjem si Je gospa Anica zagotovila prisrčen spomin med vsemi, ki so jo poznali. Iskreno sočuvstvovanje teh naj bo neusmiljeno prizadeti družinid vsaj nekoliko v uteha Pod vlak je padel Lokomotiva je razmesarila Mihaela Knepa Grosupljem Grosuplje, 1. marca. Na Grosupljem se je danes opoldne primerila železniška nesreča, ki je ugonobila življenje rezijskega delavca Mihaela Knepa, doma iz bližnje okolice Priče te nesreče so bili potniki, ki so se pripeljali » kočevskim vlakom na Grosuplje, takisto pa tudi potniki novomeškega vlaka Pri premikanju kočevske lokomotive ie padel Mihael Knep po nesrečnem naključju pod kolesa, ki so ga razmesarila Nesreča se je zgodila tako nepričakovano da je ni bilo mogoče pieprečiti. Ranjenca ki je imel glavo zbito In noge poškodovane, so takoj prenesli v železniško čakalnica nakar so poklicali banovinskega zdravnika dr. Franceta Podkoritnika. Zdravnik je žal mogel samo ugotoviti, da ranjencu ni več pomoči in da ga ne kaže prepeljati nikamor v bolnišnica ker bo slej ali prej podlegel strahotnim poškodbam. Res je nesrečni Mihael Knep kmalu nato izdihnil. Kakor so povedali ljudje, fe bil pokojnik doma iz nekega mlina ob cesti, ki vodi proti Steharm. Popoldne so ga prepeljali na dom. S ponesrečencem so iskreno sočustvovali vsi, ki so bili priče te nesreče. BABYMIRA krema SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPU&CAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH LN ODRASLIH. NAGLO SU8I OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO EN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERLJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO. kl so odreaane od prometa in se morajo As vedno posluževat^ voz in koles. Za to zvezo M bil potreben avtobus, ki ga pa postna avtogaraža v LJubljani nima. Občini Dolnja in Gornja Lendava sta že ponovno zaprosili na poStao ministrstvo, odkoder pa pride vedno enak odgovor o pomanjkanju kredita a avtobus, ki bi stal nekaj nad 100.000 din. Zanimiva Je statistika o naraščanja potniškega prometa na avtobusni progi Iz Dolnje Lendave v RogaSevce. po kateri vozi poštni avtobus. V zadnjih 5 letih Je naraščalo Število potnikov in dohodki poštnega voza. V zadnjih 5 letih se je Število z avtobusom prevoženih oseb podvojilo; lani je bilo 24.813 potnikov In 316.654 din dohod, kov. Tudi uredba nove proge bi prinesla državi lepe tisočake, prebivalstvu pa bi bila zelo oiajflana pot na urade v Dolnjo Len- davo tn v Mursko Soboto. PoStm avtobus je edino praktično prometno sredstvo, kl bi z uredbo nove avtobusne proge povečal tudi promet v obeh sresMh mestih. Iz porasta potnikov ln dohodkov je razvidno, da Je to dovolj unosno podjetje, ki bi že v kratkem času obratovanja izplačalo tudi investicijo za novi avtobus. Pri tem pa bi odpadli še stroški, ki jih Imajo danes s prevažanjem poŠte in poštnih pošiljk na poŠte ob omenjeni progi. Ti stroški so večji kakor bi bili avtobusni obratni stroki Prebivalstvo Prekmurja vseeno upa, da bo njegova ponovna prošnja našla ugoden odziv. Saj nočejo avtobusa zastonj, z vozninami ga bodo v kratkem plačali. Prav bi bilo, da bi bilo to vprašanje rešeno do »prekmurskega tedna«, ki bo v juniju v Murski Soboti ob priliki otvoritve Trgovskega do« ma. Slepi bodo bran Kačev »Grunt" Slepčevo življenje Je zavito v mrak. Glasba In knjiga Je edino okno, skozi katero lahko vidijo njegove slepe oči v svet clvlll-cadje ln kulture. Naša borna literatura za slepe bo kmalu pomnožena za eno knjigo. Gdčna. Roglova Slava s zavidanja vredno potrpežljivostjo »prevaja« »Grunt« Janka Kača v pisavo slepih. Pobudo za prestavo Je dala znana dobrotnica slepih na Slovenskem, gdčna. Skabernetova, učiteljica v pokoju. Na sliki Je naslovna stran romana »Grunta« v pisavi slepih. Nekaj pojasnil k pustnemu korzu Hripa na Gorenjskem Je zadnji čas zahtevala več smrtnih irtev Med raznimi drugimi neprijetnostmi, ki jih nikdar ne manjka, nas je zdaj obiskala hripa. Ni je vasi, ki bi jih bila prizanesla omenjena bolezen ln to menda po vsej Gorenjski. Zgodilo se je že nekolikokrat da so bile bolne cele vasi. Ni je bilo hiše brez bolnika. Pojavi so precej enako pri vseh bolnikih. Glavobol, bolečine v grlu ln v črevesju prisilijo marsikoga, da leže v posteljo. Zelo neprijetni sta menjajoči se mrzlica in vročina, ki pri nekaterih, hujše obolelih, nanese do 40 stopenj Večina bolnikov trpi tudi m čno krvavljenje Iz nosa, kar pa vedno olajša bolečine Bolniki se v največ primerih zdravijo z domačimi zdravili. Vsi bolniki po bolezni zelo oslabe, da so še precej časa nesposobni za težje delo. Do zadnjega ni bilo smrtnih primerov, pretekli ponedeljek pa so umrli kar trije farani ln sicer neki 701etnl moški, T7 let staro dekle in 9mesečni otrok. Pri obeh starejših Je bilo prvotno obolenje hripa, ki pa se ji je bržčas pridružila še pljučnica Fantiča pa je pobrala že sama hripa Za našo faro, v kateri je umrljivost precej majhna ln marsikdo doseže 90 let, so trije mrliči na en dan v vasi zelo redek primer, ki ga ne pomnijo najstarejši ljudje Zgodi se namreč večkrat, da imamo le skozi vse leto po 3 ali 4 mrliča Prejeli smo a prošnjo za objavo: Na gotove neutemeljene kritike smo pri-morani odgovoriti sledeče' Bilo je pred mesecem dni, ko je v krogu prijateljev pogovor nanesel na Karneval v Niči, katerega smo se nekateri osebno udeležili bi ga opa-zovalL Tako se je izclmila misel, da bi poskusili pustni korzo tudi v LJubljani, kakor je to bilo pred davnimi letL Rekli smo si, da bi bila taka prireditev mestu le v korist. Lotili smo se napornega dela ln si najprej lzposlovali oblastveno dovoljenje. Potem smo se obrnili na najrazličnejša mesta v svrho, da bi se korzo čim lepše Izvedel. 2al smo povsod naleteli na gluha ušesa. Ker pa je bila javnost o korzu že obveščena, smo vso prireditev vzeli z vso resnostjo v svoje roke ter se obrnili še na činitelje, po stroki nam najbližje, da se zamišljeni karnevalski sprevod izvede. Do korza smo Imeli časa samo Se 10 dni. Ugledna restavracija »šestica« nam Je šla na roke s tem. da nam je dala na razpolago lokal, kjer smo dnevno po dve url sprejemali prijave sodelujočih. Dnevi so potekali prav hitro, ln tako je prišel dan. da se uresniči napovedani pustni korzo. Ker pa je Ljubljana polna predsodkov, nam je mnogo tvrdk in posameznih mask odpovedalo tik pred prireditvijo svoje so- delovanje. Tehten razlog Je bil tudi ta, da so finančne oblasti za vsako stvar količkaj reklamnega značaja zahtevale visoke takse. Ves potek korza Je bil zamišljen čisto idealno: razgibati zaspano Ljubljano la privabiti v njo tudi čim več gostov od zunaj. Javnosti sporočamo, da .se je korzo osnoval brez slehernega osnovnega kapitala. razen malenkostnih podpor s strani nekaterih uvidevnih ljudi. Korzo se je kljub temu vršil, po starem Izreku: »Za maio denarja malo muzike«. A po mnenju raz«-sodnih ljudi Je bil korzo dostojno izveden, čeprav v skromn h mejah. Cela prireditev je prinesla mrtvi Ljubljani nekaj veselega pustnega razpoloženja in, kar Je glavno, tudi — lepe dohodke. Vsem sodelujočim cenj. tvrdkam ln ma» akam se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Nj:m ln nam pa je v veliko zadoščenje res ogromna množica zadovoljnega občinstva, ki je prisostvovala pustnemu korzu. In če ne bi storil ničesar drugega, kakor da smo dokazali, da je naša misel lz-i vodljiva In da ob primerni uvidevnosti vseh : zainteresirancev. kl jih je ogromen krog, I lahko postane trajna in privlačna prireditev, smo za začetek storili dovolj. Prireditelji Za avtobusno progo v Prekmurja Potnikov je dovolj in dohodkov tudi Murska Sobota, 1. marca Potniški promet v Prekmurju je sorazmerno precej velik ln z vsakim letom narašča kakor več ali manj na vseh progah v naši banovini Edina železniška proga v Slovenski krajini je iz Ljutomera v Mursko Soboto in naprej proti severu v obmejni Hodoš. Med ostalimi kraji pa vzdržuje potniški promet poštni avtobus na progi Dolnja Lendava — Dobrovnik—Bogojina — Martijancl—Murska Sobota—Cankova-Per-toča—Rogaševci. To Je glavna prometna žila, ob kateri leže vel ke vasi, ki so zvezane z dokaj dobrimi cestami in potmi s okolico. V nasprotni diagonalni smeri s središčem v Murski Soboti pa teče druga cesta od Dolnje Lendave čez Crensovce, Beltince in Mursko Soboto na Bodonce in še naprej v Gornjo Lendavo. Tudi ob tej cesti so gosto naseljeni kraji z velikimi vasmi. Šestnajsti potomec v kmečki dolini Za botra je naprošen mladi kralj Dole pri Litiji, 1. marca Po zasavskih hribih ne poznajo bele kuge Tod prebiva mnogo družin, ki se pona-iajo s kopico otrok. Lani je NJ. Vel. kralj Peter II., kar dvakrat botroval. Pri siromašni družinici nedaleč od Kresnic 90 kupili desetega sina in podoben pnmer je bi! tudi v višnjegorski okolici. Ždij pa imajo izreden družinski dogodek v Doleh. Ta občina in župnija je najbolj oddaljena od svojega upravnega središča Litije. Posestnik France Oblak, ki ima v naselju Radgonci majhno kmetijo je prišel v vas povedat, da »e mu je rodil šestnajsti otrok, oziroma enajsti sin. Vsi so hiteli stiskat roko oietu, ki je glavar ene najštevilnejših slovenskih družin. Pri hiši je zdaj 14 otrok. Najstarejšemu je 19 let Posestnik j Oblak je stopil tudi do upravitelja noše tri-! razrednice g. Vena Tauferja. Oblakovi »o dobri založniki naše šole z živim materialom, saj obiskuje dolsko šolo kar sedem učencev in uienk hkrati. Beseda ie dala be-j«sedo pa so Dolanri sveto\a'n Oblaku, naj j za botra svojemu enajstemu sinu zaprosi Nj. Vel. kralja Petra Upravitelj Veno TaufeT je sestavil prošnjo na maršalat dvora. Oblakovi so v vsem okolišu na glasu poštenih in pridnih ljudi. Na občini so prošnjo priporočili in akt je od-omal v Beograd. Vse pričakuje, da bo prošnji ustreženo. Storjeno bo vse, da bo bcrtnnia dostojno opravljena. Dolanci bodo radi poka-j zali veselje, 6e bo botroval najmlajšemu občanu sam mladi kralj. Kulturne potrebe Mirnske doline Več Šolstva in brige za tujski promet Šolstvo v dravski banovini Je sicer v splošnem lepo razvito in z malimi izjemami odgovarja1 kulturnim potrebam prebivalstva. Tako srednje šole ln gimnazije so primerno razdeljene, tudi meščanske šole, kjer se naša mladina izobrazuje za splošno vsakdanje ln meščansko življenje, so dokaj številne. Vendar dosedanje število meščanskih šol še ne ustreza kulturnim potrebam našega podeželja. Zlasti mnogi kraji po Dolenjskem še niso deležni blagodati, ki jo more nuditi meščanska šola. Je sicer za mnoge predele pri- | jazne Dolenjske tudi v tem pogledu pre- t skrbljeno, toda ne v taki meri, kakor bi bile potrebno. V torek se Je nekdo oglasil glede nujne potrebe po meščanski šoli v Stični V enaki meri pa je potrebna meščanska šola za Mirnsko dolino in to v letoviškem kraju Mokronogu. Semkaj naj bi bili všolanl učenci iz Mirnske doline, ki so sedaj pri- Prt lenlvosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke. odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo Mnogoletne izkušnje nče. d/j uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. M )»t * M It Wtv» morani obiskovati meščansko lolo v Novem mestu. Ker so to večinoma sinovi in hčere manj premožnih staršev, se vozijo dnevno z oddaljenega doma v Novo mesto. Vprašanje pa je, ali je to zdravo in priporočljivo za učečo se mladino. Ti otroci morajo zjutraj zgodaj vstajati, nekateri že ob 5. uri. S popoldanskim vlakom se vračajo ter morajo v Trebnjem nad eno uro čakati na vlak proti Sevnici. Še neprimer-nejše za mladino pa je, če se mora muditi v šoli tudi popoldne in se vrača šele z večernim vlakom, tako da pride domov precej pozno zvečer. Vsi ti nimajo redne in svoji, starosti primerne hrane pa tudi sicer vedno in redno potovanje ne more na učečo se mladino dobro vplivati. Poleg teh, ki obiskujejo meščansko šolo, Je ie mnogo nadarjenih otrok, ki bi Jo radi obi- j skovali, a ne zmorejo tega, ker jih ovira ; revščina, ali pa tudi prevelika oddaljenost i od domače vasi. ' Upoštevati je treba, da Je v Mlrnskl dolini lepo razvita obrt in industrija ter da je v Krmelju premogokop, kl zaposljuje dnevno veliko število delavcev. Vse to nujno govori, da se odločujoči člniteljl lotijo tudi teea vprašanja, ki je za kulturni napredek M'rnske doline zelo važno. Se o eni prosvetni zadevi je treba spregovoriti. Vsi večji in napredni kraji imajo obrtno nadalievalne šole, le Mokronog Je Se izjema Bila ]e sicer pred leti že ustanovljena, a so Jo lz neumljivih vzrokov In v veliko škodo obrtnega in trgovskega naraščaja opustili. Trg Mokronog ima mnogo obrtnikov in obrtniških vajencev, tudi po številnih trgovinah so trgovski učenci in učenke, istotako je tudi v bližnji okolici več vajencev raznih strok, kl nujno potrebujejo strokovne izobrazbe. Ze to, da je v trgu lepo se razvijajoča in uspevajoča tovarna usnja, ki zaposljuje dnevno okoli 200 delavcev, med katerimi Je več strojarskih učencev, govori, da Je ustanovitev obrtno-nadaljevalne šole za trg Mokronog nujna potreba. In slednjič le vprašanje napredka tujskega prometa v Mirnskl dolini. Dolina, kl se ponaša s svojo slikovitostjo s sanjavlmi griči tn vinorodnimi goricami, a prijaznimi vasicami, rodovitnimi in skrbno obdelanimi polji, ima vse pogoje, da «e razvije v pravi letoviščarski kraj s središčem v Mokronogu Dokler je bila odrezana od sveta, pač nI mogla kljub svoji prijetni legi in milemu ozračju privabiti letoviščar-jev. Ali z zgradbo nove železnice Trebnje - Sevnica, je ta ovira odpadla, Mirnska dolina Je odprta ln zvezana a središči posameznih pokrajin, odkoder more privabiti leto za letom več letovlščarjev. Da pa bo možno razviti tujski promet ln privabiti miru ln od poči tka željne leto vi ščarje, je potrebno nuditi gostom vso udobnost In postrežbo, jih seznaniti s posameznimi kraji, izleti ln sprehodi. V ta-namen naj se v Mokronogu osnuje tujsko-prometno društvo za vso Mirnsko dolino, kl naj prevzame skrb, da se širše občinstvo seznani z vsem, kar more nuditi Mirnska dolina. Mgkroopiki sfo*p — Ostanek 9 C!ospodar§tTo Dobički in izgube Državne hipotekarne banke Državna hipotekama t>anka objavlja v »Službenih Novinah« svojo bilanco za preteklo leto, iz katere posnemamo naslednje podrobnosti. V lanskem letu je Državna hipotekama banka znova razširila obseg svojih poslov, čeprav se hranilne vloge niso več v takem tempu dvigale kakor prejšnja leta. Razpoložljiva gotovinska sredstva zavoda so znašala lani ob koncu leta 606 milijonov in so se v primeri s prejšnjim letom 1937. nekoliko zmanjšala, vendar so še vedno znatno večja nego v letu 1936. in v vseh prejšnjih letih. Gibanje glavnih postavk med aktivami je bilo zadnja leta naslednje (v milijonih din): 1930 1936 1937 1938 Gotovina 120 477 812 606 hip. posojila 2291 2071 1972 1879 komun. pos. 473 948 1397 1497 ostala pos. 310 399 321 303 tek. računi 355 886 1054 1322 nepremičnine 75 217 232 268 vredn. papirji 56 480 824 1322 Bilančna vsota ki je znašala leta 1930. okrog 4100 milijonov in je ob koncu leta 1937. narasla na 6700 milijonov, se je lani ob koncu leta dvignila na 7130 milijonov. Med naložbami opažamo nazadovanje predvsem pri hipotekarnih posojilih, ki so od leta 1930. nazadovala že za preko 400 milijonov. Sedaj predstavljajo hipotekama posojila le še 20% celotnih aktiv, medtem ko so leta 1931. predstavljala še 56% vseh aktiv. Tako je državna hipotekama banka v zadnjih letih izgubila svoj prejšnji zna> čaj hipotekamega denarnega zavoda. Zato pa dobiva v zadnjih letih vedno bolj značaj komunalnega kreditnega zavoda. Vsa njena politika zadnjih let gre za tem, da se ta vloga Državne hipotekarne banke še bolj okrepi. Nedavno izdana uredba o občinskih hranilnicah sploh prepoveduje občinskim hranilnicam, da bi dajala dolgoročna posojila občinam. Obenem pa tudi znatno omejuje dajanje hipotekarnih posojil. Ostala posojila so v primeri z lanskim letom v manjšem obsegu nazadovala in so znašala ob koncu leta 303 milijone; od tega odpade 71 milijonov na posojila vodnim zadrugam (prejšnje leto 73), 98 milijonov na lombardna posojila (101), 77 milijonov na menična posojila s hipoteko (93) in 57 milijonov na menična posojila (53). Znatno so v zadnjih letih narasla posojila v tekočem računu. Kreditiranje držav« In njenih ustanov Od teh posojil na tekoče račune odpade pretežni del na kontokorentna posojila državnim ustanovam, ki so se lani dvignila na 757 milijonov din nasproti 669 milijonom ob koncu prejšnjega leta in 579 milijonom ob koncu leta 1936. Kreditiranje države in državnih ustanov pa se kaže tudi v naglem naraščanju postavke vrednostnih papirjev. Ta postavka se je lani povzpela na rekordno število 1322 milijonov, to je za skoro 500 milijonov več nego pred enim letom, za 842 milijonov več nego pred dvema letoma ln za 940 milijonov več nego pred tremi leti. V obliki kontokorentnih posojil In nakupa državnih papirjev je Državna hipotekama banka dala v zadnjih dveh letih na razpolago državi in državnim ustanovam 1021 milijonov din. Tudi postavka nepremičnin se je nadalje dvignila in je lani ob koncu dosegla 268 milijonov din. Tu gre predvsem za zgradbe, na kateri je imela banka zastavno pravico in jih je morala na dražbah prevzeti. Gibanje vlog in obveznosti Gibanje glavnih pos+avk med pasivami pa je bilo zadnja leta naslednje (v milijonih din): fondi in kapitali javnih ustanov hran. vloge tek. računi posujila v Inoz. lastni fondi GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE BAZREDNE LOTERIJE 1930 1936 1937 1938 1700 2035 2532 2739 529 1200 1384 1442 290 950 1277 1637 1003 880 872 730 57 281 374 362 Din Din Din Din Din A. REIN IN DRUG Zagreb, GAJEVA 8. ELICA 15. obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanja V. razreda 87. kola državne razredne loterije so bili dne 1. marca Izžrebani sledeči dobitki: Din 100.000.— St. 41697 85.000.— St. 8630 25.000.— št. 86723 20.000.— št. 89978 15.000.— št. 18712 81755 82587 12.000.— št, 14840 24778 80334 Din 10.000.— 4658 12339 37148 39877 43769 45698 49975 64115 88395 Din 8.000.— 88894 53706 59417 63300 84404 95355 Din 6.000.— 8978 6103 9444 11074 99893 82817 88280 66452 84152 86159 92267 95506 Din 5.000.— 2332 4650 11330 14845 25412 28740 41107 54939 57439 68549 69622 84060 90845 Din 3.000.— 885 12303 18405 20171 20590 33689 35674 46551 51777 59554 60614 63228 68856 69258 71886 74813 86555 91107 92241 Nadalje je bilo izžrebanih še 1300 dobitkov po din 1.000.— Popolno uradno listo dobitkov, izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošli jemo vsakomur na zahtevo. Sledeče žrebanje V. razreda 87. kola bo ft. marca 1939. Lani so se hranilne vloge povečale le še za 58 milijonov, medtem ko so v prejšnjem letu narasle za 184 milijonov. Nadalje so se tudi lani v znatnem obsegu povečali samostojni fondi, razni fondi in kapitali javnih ustanov in sicer za 207 milijonov. Obveznosti banke po tekočih računih so ponovno narasle za 360 milijonov. V tej postavki so upoštevane naložbe državnih ustanov v višini 89 milijonov (prejšnje leto 115), predvsem pa gre pri tej postavki za kratkoročne naložbe drugih denarnih zavodov. Pri posojilih v Inozemstvu opažamo zmanjšanje za 142 milijonov. V tej postavki so nazadovale zlasti obveznosti po tekočih računih nasproti Inozemskim bankam, in sicer od 178 na 91 milijonov, obveznosti po obveznicah v obtoku pa od 694 na 638 milijonov. Lastni fondi kažejo v celoti nazadovanje nasproti prejšnjemu letu. Rezervni fond se je sicer povečal od 199 na 286 milijonov, fond za amortizacijo zgradb od 60 na 74 milijonov in fond za zavarovanje bančnih zgradb od 1.3 na 1.8, ni pa v bilanci več postavke »razlika na tečaju državnih vrednostnih papirjev«, ki je bila v lanski bilanci še vnesena z vsoto 94 milijonov din. Cisti dobiček — 49.4 milijona din Iz računa izgube In dobička Izhaja za leto 1937. čisti dobiček v višini 49.4 milijona din nasproti 44.1, 42.4 in 40.2 milijona din v prejšnjih treh letih. Od tega čistega dobička dobi državna blagajna 37.3 milijona din (pr. leto 34.3), rezervnemu fondu pripada 9.6 milijona din (8.6), fondu za pospeševanje zadružništva 1.0 milijona din, tantjeme pa znašajo 1,494.000 din, kar pomeni povečanje nasproti prejšnjemu letu za 304.000 din. Celotni kosmati dobiček Je lani narasel na 395 milijonov (prejšnje leto 372); od tega odpade na dohodke od obresti 330 milijonov (331), na dohodke od kuponov vrednostnih papirjev pa 60 milijonov (32). Med izdatki pa je omeniti obresti na vloge in fonde ter za posojila v Inozemstvu v višini 262 milijonov (pr. leto 256), upravni stroški so lani ponovno narasli na 28.3 milijona din nasproti 25.8 in 18.3 milijona din v prejšnjih dveh letih. Predvsem so narasli osebni izdatki na 24.7 milijona din nasproti 21.9 in 15.5 milijona din v prejšnjih dveh letih. Se povečani odpisi Izgub Cisti dobiček Državne hipotekarne banke bi bil še neprimerno večji, nego je izkazan, če ne bi lani ponovno narasli odpisi, ki so se dvignili na 46.9 milijona din nasproti 36.0 v prejšnjem letu ln 23.0 milijona din v letu 1935 Odpisi so se v večji meri pojavili že pred nastopom gospodarske krize, v dobi, ko so pričele zlasti v Beogradu naglo padati stanovanjske najemnine In je s tem občutno nazadovala tudi vrednost stanovanjskih hiš, zastavljenih za hipoteke Tako so odpisi že leta 1928 dosegli skoro 10 milijonov din, v letih 1930 do 1935. pa so se gibali na višini preko 20 milijonov din letno. V zadnjih 11 letih je Državna hlpotekar-na banka odpisala nič manj nego 287 milijonov din. Vrhu tega izkazujejo računi izgube in dobička v teh letih 63 milijonov izgube pri bančnih poslih, bilanca za leto 1936. ima med izgubami še postavko 34.5 milijona din pod nazivom »kreditiranje vsote za kritje bančnih terjatev«, v najnovejši bilanci pa ni med rezervami več postavke »razlika v tečaju državnih vrednostnih papirjev«, bi je bila v lanski bilanci še vnesena z vsoto 93.8 milijona din. Na podlagi gornjih zneskov si lahko ustvarimo približno sliko, kakšno izgubo je banka utrpela v teku gospodarske krize, ki pa jo je že pokrila Iz tekočih dobičkov. Ob tej priliki moramo znova opozoriti, da so te številke značilne predvsem zaradi tega, ker hočejo nekateri zagovorniki centralizacije hranilnih vlog pri državnih zavodih prikazovati stanje tako, kakor da bi v teku gospodarske krize utrpeli izgube samo zasebni zavodi. Znano pa je, da so imeli tudi državni zavodi ogromne izgube, ki pa so jih glede na privilegirani položaj in davčno prostost lažje utrpeli, zlasti ker so odpisi končno le zmanjšali dobiček države. Če je Državna hipotekama banka navzlic odpisom in plačevanju dobička državi še povečala svoje rezerve, je k temu pripomogla predvsem okolnost, da plača za razne fonde In kapitale javnih ustanov zelo nizke obresti, čeprav predstavljajo v večini primerov trajne naložbe. Mnogo pu-pilnega denarja in mnogo fondov ne bi bilo naloženih pri Državni hipotekami banki, če ne bi obstojala obveznost naložbe, ki pa jo Državna hipotekama banka izkorišča s tem, da plačuje na te vloge izredno nizke obresti. I barv«, ki se dobe pri Narodni tenki in prt I ■ VBeh njenih podružnicah. • 4) V prvem podletju letošnjega leta bo dovoljen uvoz avtomobilov iz Zedlnjenih držav v mejah določenih kontingentov posebej za tovorne in posebej za potniške avtomobile brez plačila s kompenzacijo, kakor doslej. Zaradi razdelitve določenih kontingentov je potrebno, da uvozniki avtomobilov pošljejo Narodni banki svoje prošnje z naznačenim Številom ln nazna-čeno vrednostjo avtomobilov, ki Jih nameravajo uvoziti v prvem polletju 1939, kakor tudi sezname o uvozu avtomobilov, posebej tovornih in posebej potniških za leto 1935, 1936, 1937 in 1938 na posebnih obrazcih (rdeče barve), ki se dobe pri Nar rodni banki in njenih podružnicah, 5) Za plačilo avtomobilov s cevmi ln omotačd za pneumatiko (tarifna številka 675 carinske tarife), radijskih aparatov (št. 665/6), kole«, motornih koles in njihovih prikolic, kakor tudi njihovih delov (št 672 — 674) ter računskih, pisalnih strojev in strojev za razmnoževanje (St. 6S5) bo Narodna banka odstopila domačim uvoznikom za navedeno blago potrebne vsote v prostih devizah, za kar se bodo uvozniki po pooblaščenih zavodih obračali nanjo. 6) Obveščajo se vsi zainteresirani domači izvozniki, da bo Narodna banka opravljal odkup deviz od izvoza naslednjega blaga v Zedinjene države: fižola, hmelja, predelanega mesa, kož od divjačine in vseh vrst usnja Nova češkoslovaška pripravlja svoj pomladni sejem v Pragi Po lanskih dogodkih ves svet globoko sočustvuje z usodo čehoslovaške, ki je rešila mir za ceno tako težkih žrtev. Naravno je, da so se trgovske razmere temeljito spremenile, vendar je zajamčen bodoči razvoj te industrijske dežele, ki Je znana zaradi bogastva njenih proizvodov, za katere se zanimajo na vseh svetovnih tržiščih. Glede na težke teritorialne ln gospodarske Izgube, ki jih je utrpela, je Ce-hoslovaška obdržala svojo gospodarsko zmožnost in je ostala izvozna država Pomladni velesejem v Pragi, ki bo od 12. do 19. marca t. L hoče pokazati, da je eks-portna industrija nove Čehoslovaške Se vedno v stanju dobavljati in izvažati Izdelke, ki so utrdili njen dober glas. Važno je tudi to, da se bodo sudetski tovarnarji udeležili praškega velesejma, ki bo ostal vedno važen trg za njihovo blago. Vede-sejmska legitimacija dovoljuje tudi prestop čehoslovaške meje brez vizuma toda legitimacija bo morala biti žigosana od čehoslovaškega konzulata, ki bo to napravil brezplačno. L marca Na jugoslovenskih borzah notlrajo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13.80), prav tako angleški funti (specialni tečaj 238, svobodni tečaj 258). Grški boni so se v Zagrebu ln Beogradu nudili po 35. Na zagrebškem efektnem tržišču Je bilo za Vojno škodo pri čvrsti tedenci povpraševanje po 476 (v Beogradu je bil promet po 479—480). Zaključki pa so bili zabeleženi v 4% severnih agrarnih obveznicah po 62.50, v 7% Blairovem posojilu po 95.75 in v 8% Blairovem posojilu po 102. Končno je bil še promet v delnicah Trboveljske po 200. _ DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2317.20—2355.20, Berlin 1756.12—1773.88, Bruselj 733.75— 745.75, Curih 995—1005, London 204.60— 207.80, Nevv York 4346.75—4406.75, Pariz 115.35—117.65, Praga 149.75—151.25, Trst 229.75—232.85. Curih. Beograd 10, Pariz 11.6550, London 206250. New York 440.0625 Bruselj 74.01250, MIlan 23.15, Amsterdam 233 60, Berlin 176.50, Stockholm 106.1750, Oslo 103.65, KObenhavn 92.10, Praga 15.06, Var. Sava 83.00, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Bukarešta 8.87. _ EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 476 dan., 4»/« agrarne 62 den. 4®/0 severne agrarne 61450 — 62450, 6«/o begluške 91 — 92, 6*/« dalm. agrarne 90.75 — 91, 7% sta. biliz. 98.50 den., 7»/. invest 101 den., 7«/» Seligmann 101 den., 7«/, Blair 95.50 — 95.75, 8»/. Blair 101450 — 102; delnice: Narodna banka 7900 den., PAB 228 dem.. Trboveljska 193 — 200, Gutmann 35—40 Sečerana Osijek 85 — 100, fiečerana Veliki Bečkerek 500 bL Beograd. Vojna Škoda 479450 — 481 (479 — 480), 4% agrarne 61 50 — 62, 4«/. severne agrarne 61-75 — 62.25, 6®/o begluške 91.85 — 92.25 (91.75 — 92), 6°/« dalm. agrarne 91.20_92, TU tovest 10(2410 den. (102), 7«/. Blair 95.50 — 96, 8»/, Blair 101.75 den., Narodna banka 7&40 dem, PAB 231 — 232, Blagovna tržišča 2ITO +" Chicago, 1. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 68.125, za Julij 68.50, za sept. 68.75; koruza: za sept. 50.875. + Winnipeg, 1. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 62.125, za Julij 62.75, za okt. 63.25. -)- Novosadska blagovna borza (1. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica: baška, slavonska in sremska 153 — 154, banat-ska 152 — 155 Rž: baška 142.50 — 145. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 152.50 — 155, Jan 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski to slavonski 160 — 162.50. Koruza: baška pariteta Indjija in Varšac 96 — 98, baška pariteta Indjija sušena 107 — 111. Moka: baška in banatska »0g« in >0gg« 240 — 250; »2« 220 — 230; >5« 200 — 210; »6« 180 — 190; >7« 150 — 160; »8« 110 — 112.50. Fižol: baški ln sremski beli brez vreč 282.50 — 285. Otrobi; baški, sremski in banatski 95 — 100. BOMBA2 '+ Liverpool, 28. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 4.92, (prejšnji dan 4.89), za maj 4.89 (4.86), za sept 4.62 (4.60). ŽIVINA + Mariborski živinski sejem 28. februarja Okoliški kmetje so pripeljali na sejem 463 glav. in sicer 8 konj, 11 bikov, 120 volov, 316 krav in £ telet. Cene so bile naslednje: debeli voli 4 do 5 din, poldebeli voli 3.50 do 4, plemenski voli 3.75 do 5.50. biki za klanje 3 do 4.25, klavne krave debele 3.50 do 4.25, plemenske krave 3 do 4, krave za kobasarje 2 do 2.75, molzne krave 4 do 5, breje krave 3 do 4. mlada živina 3.50 do 4.50, teleta 4.50 do 6. Prodanih je bilo 216 glav. Dnevni rekord kazni Napad na dr. RnlSiea in vrsta tatvin pred sodiščem Gospodarske vesti Poslovanje pokojninskih, posmrtnih in bolniških fondov. Sredi preteklega meseca smo na tem mestu poročali o deputa-dji predstavnikov stanovskih organizacij in humanih ustanov, ki se Je pod vodstvom višjega državnega tožilca dr. Kra-vine oglasilo pri pristojnih ministrih zaradi pravilnika o ustanovah humanega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za slučaj bolezni ter pokojninskih fondov. Trgovinski minister je 37 članski deputaciji zainteresiranih humanih ustanov, ki so zastopali okrog 1000 takih ustanov iz vse države, obljubil, da bo najprej rok za prijave v smislu pravilnika podaljšal na leto dni in da bo izvedel zahtevamo anketo z namenom, da se vprašanje nadzorstva v teh ustanovah uredi sporazumno in v interesu razvoja ter nemotenega humanega delovanja prizadetih ustanov. Sedaj objavljajo »Službene novine« v štev. od 18. februarja odlok ministrskega ministra s katerim se podaljša za nadaljnjih šest mesecev, to je do 6. septembra t L rok, predviden v prvem odstavku člena 30. omenjenega pravilnika. Nova navodila za trgovino z ameriškimi Zedinjenimi državami Narodna banka Je Izdala navodila, po katerih veljajo začenši s 1. marcem let°s glede uvoza to izvoza v prometu z ameriškimi državami naslednja navodila: 1) Dosedanji način uvoza kontroliranega blaga iz Zedinjenih držav proti kompenzaciji izvoza domačih proizvodov se uKIne. Posli, za katere so bila prej izda. na od strani Narodne banke kompenzacijska odobren ja, se morajo izvršiti v celoti na način, ki je določen v izdanih odobre-njih. 2) Kontrola nad uvozom po odloku finančnega ministra St. 6300/8 od 30. januarja letos, se bo izvajala tudi pri Zedin je* nih državah kakor doslej. Glede na to je za uvoz kontroliranih predmetov Iz Zedi-njenih držav potrebna (kakor tudi za ostale neklirinške države) Se nadalje predhodna nabava potrdila odbora za uvoz pri Narodni banki 3) Uvozniki ameriškega blaga morajo pri vložitvi prve prošnje za uvoz kakršnihkoli predmetov, razen avtomobilov, predložiti Narodni banki podatke o uvozu dotičnega blaga, to sicer posebej za blago, uvoženo leta 1938, in spet posebej za blago, uvoženo od 1. Januarja do 14. februarja t L na posebnih obrazcih rumene Pogajanja zaradi obnove Izvoza goveje iivlne v Italijo. Kakor Je znano, Je lani Italija zaradi pomanjkanja krme docela ustavila uvoz goveje živine, tako da se je preko zime oskrbovala le z domačo živino. Sedaj ko je odstranjena nevarnost zaradi pomanjkanja krme, bo Italija zapet pričela uvažati živino. Po informacijah iz Beograda, se bodo še ta teden pričeli na Reki razgovori med našimi merodajnimi ustanovami in italijanskimi organizacijami zaradi prodaje naše živine in mesnih proizvodov na Reki in ostalih tržiščih Italije. Našo delegacijo bo vodil dr. Petrovič, upravnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Načrt uredbe o Izkoriščanju električne energije. Iz Beograda poročajo, da se je sestala v gradbenem ministrstvu posebna komisija strokovnjakov, da prouči načrt uredbe o pospeševanju proizvodnje in o izkoriščanju električne energije. Za Izdajo te uredbe obstoja pooblastilo v sedanjem finančnem zakonu. Komisija bo izrazila svoje mišljenje o načrtu, nakar bo gradbeno ministrstvo sestavilo in predložilo de-finitivni načrt te uredbe. = Volitve za Trgovinsko zbornico v Beogradu. Te dni so bili objavljeni rezultati volitev za Trgovinsko zbornico v Beogradu. Voliti je bilo 8 zborničnih svetnikov to 8 namestnikov odseka uvozne to notranje trgovine za Beograd. Kandidatna lista g. Aleksandra Jovanoviča je pri volitvah dobila 1061 glasov, kandidatna Usta g. Ne-deljka Saviča pa 912 glasov. ■» Tečaj španske pezete. Na pariški borzi se Je tečaj Francove pezete sredi februarja po zavzetju Katalonije naglo dvignil na 1.74 franka za pezeto, v zadnjih dneh pa se je ustalil na višini 1.50 franka, kar ustreza vrednosti 2.20 din za pezeto. Tečaj republikanske pezete pa je že v teku februarja rapidno nazadoval in je sedaj no-tiranje ustavljeno. Neoficielno se trguje republikanska pezeta le še po tečaju okrog 0.01 franka za pezeto. = V trgovin8 »q register so se vpisale nastopne tvrdke: Celjska tovarna za mlet. Je mineralov tog M. A. Westen, Celje — Gaber je (tovarniško mletje živca, kremena in drugih rudnin; Imetnik tog. Maks Adolf Westen. Industrijec Celje — GaJber-je); Sipitzer Ludvik, trgovina s poljskimi pridelki na debelo, Dolnja Lendava. Weisz žiga, trgovina z manufakturo to konfekcijo na drobno v Dolnji Lendavi Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! Ljubljana, 1. marca Kakor Je bil pretekli mesec v znamenju sodnih obravnav, tako kaže, da bo tekoči mesec spravil za zapahe serijo tuji imovini "nevarnih bratcev. Začelo se je na debelo. Mali kazenski senat je v enem samem dnevu v teku petih razprav proti devetim osebam izrekel kazni na skupno 13 let robije in na 53 mesecev strogega zapora, eno trajno izgubo častnih državljanskih pravic in poleg te še za 21 let izgube častnih pravic pri sedmih osebah. Vsekakor »lep« rekord enodnevne sodne žetve, nad katerim bi se splačalo zamisliti. Devet ljudi je v teku dopoldneva stalo pred sodniki in vsi zaradi tatvin, nekateri celo zaradi razbojništva. Cetvorica težjih Polovica Jih Je prišla uklenjenih v spremstvu jetniških paznikov: že večkrat kaznovana in nepoboljšljiva zidar Ludvik Kolman iz St. Vida in njegov pajdaš delavec brez stalnega bivališča Camil Hojda-nič iz Velike Kladuše, pa še delavec Ivan Bučar iz Kamne gorice in delavec Šalih Alkasovič iz Bužima Prva dva sta bila obtožena roparskega napada, ki sta ga izvedla nad dr. Ivanom Knificem na sprehodu po samotni poti nad vasjo Golim br-dom, in še dveh vlomov, pri katerih sta iz dobro založenih shramb Marije Rova-nove na Poljanah in pri Francu Babniku v Dravljah nabrala mnogo dobre jedače in še več obleke. Kolman sam je tudi izvajal pohode v kleti, tako pri Francu Zupančiču v Hruševju in v kozolec posestnika Mihe Tometa v Dvoru. Polne kleti so dišale tudi Hojdaniču, ki tudi ni zanemarjal nezavarovanih drvarnic, kjer so mu dišali sestavni deli koles. Z Alkaso-vičem pa sta izvedla posrečen vlom v mlekarno Marije Režekove v Janševi ulici v Ljubljani. A Bučar in Alkasovič sta obiskala jedilno shrambo Antona Rupnika v Zg. Šiški. Ta četvorica Je povzročila vprav paničen strah lani v avgustu in septembru, vsaj kmetje so se jih v St. Vidu pošteno bali'zaradi spretnosti pri lovu na per-jad. S svojimi podvigi so napravili škode za blizu sedem Jurjev. Pred sodniki niso preveč barantali, saj so vajeni vsi štirje po vrsti ne le razprav, temveč tudi zaporov, ki predstavljajo njih prehodna, a vendarle redna bivališča Le Camil Hojdanič bi se bil rad znebil obtožbe za roparski napad, toda njegova prevelika požrešnost na lastnino žrtve ga Je pokopala Kajti dr. Knific, ki Je bil zaradi Camilovega tajenja pozvan za pričo pred sodniki, je vztrajal pri trditvi, da je listnica, ki so Jo pri Camilu zaplenili, vsekakor njegova in da Je izključeno, da bi si jo bil Camil nabavil v Zagrebu. Zaradi te jasnosti mu Je seveda Camil obetal pekel, kjer se bo g. dr. po njegovem mnenju gotovo pekeL A pomagalo ni nič. Zaenkrat smo še »na tem svetu« in na tem svetu bodo tudi Camila enako kakor njegove pajdaše spravili tja, kamor spadajo. Sodniki so obsodili Ludvika Kolmana na 4 leta robije in na 5 let izgube častnih pravic, Camila Hojdaniča na 7 let robije in na trajno izgubo častnih pravic, Ivana Bučarja in Saliha Alkasoviča' pa vsakega na 8 mesecev strogega zapora in na 31etno izgubo častnih pravic. Kolo ukradel, da bi prej prišel do dekleta Brezposelni krojaški pomočnik Ivan Von-čina iz Smihela-Stopič pri Novem mestu, ki je bil obtožen, da je ukradel na Javor-niku Jožetu Cemetu kolo in da je še istega dne vlomil v Mostah v kočo Vida Pun-čuha, kateremu je odnesel dve srajci, je v svojem zagovoru potem, ko je obe dejanji v bistvu priznal, navajal, da kolesa ni imel namena ukrasti, temveč si ga je le izposodil, da bi prej prišel do svojega dekleta. Zanikal je tudi, da bi bil pri Pun-čuhu udri. Trdil' je namreč, da so bila vrata le prislonjena. Obsodbo na 6 mesecev strogega zapora in na 31etno izgubo častnih pravic pa je sprejel. Medtem ko je plesala, sta jo kavallrja okradla Pred božičem lani Je bila Danica v opernem gledališču in po predstavi sta jo zasebni uradnik Franc in trgovski potnik Hugo povabila še v Emonsko klet, »da bi se malo zavrteli«. Franc, ki je Danico že prej poznal, ji je Hugona predstavil za Viktorja. Med tem ko je »Viktor« z Danico plesal, je Franc iz Daničine torbice pobral vso gotovino — 340 din. Kmalu potem so se dvignili, kajti oba kavalirja Je minila volja do plesanja. Kratek čas sta Danico še spremljala, potem sta se poslovila. Kavalirja sta si denar za voglom razdelila Prijeta sta na policiji priznala da sta se tako domenila. Pred sodiščem je Franc vse breme sprejel na svoja ramena. Toda pomagalo ni, kajti sodniki so oba obsodili: Franca na 7 mesecev strogega zapora in na 21etno izgubo častnih pravic, Hugona pa na 2 meseca strogega zapora. Olajšilnih okolnosti ni bilo, ker sta bila oba že kaznovana Red Naše gledališče DRAMA Četrtek, 2.: Potovanje v Benetke. Četrtek. Petek, 3.: Zaprto. (Generalka). Sobota, 4.: Prevara. Premiera Premierski abonma. Nedelja, 5. ob 15.: Upniki, na plan! Izven. Znižane cene. Ob 20.: žene na Niska-vuoriju Izven. Znižane cene. V Standekerjevi Izvirni slovenski drami iz kmečkega življenja > Prevara« je zajet erotični motiv strasti, nagonske in iskrene ljubezni na človeško pretresljiv ln močan ter učinkovit način. Poleg njega Je močno poudarjen socialno gospodarski položaj hiše, v kateri se dejanje dogaja, ter prikažan običaj »prežarjev«. Delo se odlikuje z lepim jezikom. Igrali bodo: Poto-kar, V. Juvanova, P. Juvanova, GabrL-jelčičeva Presetnik, M. Boltarjeva, Sever, Rakarjeva, Gale to Vertin. Režijo dela ima B. Kreft. Premiera bo v soboto za premierski abonma. Skozi okno tn preko ograje Zaradi tatvin ponovno obsojeni delavec Franc Lorger, pristojen v Šmarje pri Jelšah, sicer pa brez stalnega bivališča se je avgusta lani splazil skozi odprto okno v stanovanje Danila Čuka kateremu Je odnesel kompletno obleko, v neki avgustovl noči pa je nato še iz skladišča, do katerega je prišel tako, da Je preplezal ograjo, Izmaknil Ivanu Ledlu 1.000 din vredno nakovalo, katerega je naložil na samokol-nico, ki jo je tudi našel v skladišču. Obe tatvini Je v skladu z ugotovitvami preiskave priznal in sprejel obsodbo na 12 mesecev strogega zapora in na 21etno izgubo častnih pravic. Star grelnik Prav tako kot prej omenjeni Lorgar, Je bil tudi delavec Maks Gajšek zaradi tatvin že večkrat obsojen Stoječ sedaj pred malim kazenskim senatom je imel na vesti tatvino 1703 din gotovine in zlate ameri-kanske ure z obeskom na' škodo Janeza Senka iz Nove vasi. Tatvino je odkrito priznal ln tudi sprejel kazen na 10 mesecev strogega zapora in na 31etno izgub častnih pravic. j O P E B A Četrtek, 2.: Jesenski manevri. Red B. Petek, 3.; Zaprto. Sobota, 4. ob pol 20.; Lohengrin. Izven. Nedelja 5. ob 15.: pod to goro zeleno. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Izven. Ob 20.: Jesenski manevri. Izven. Znižane cene. Sobotna vprizoritev Wagnerjeve opere »Lohengrin« se bo začela točno ob pol 20. in bo konec predstave 10 minut po 23. uri. Na ta način je omogočen poset predstave tudi izvenljubljanskim udeležencem, ki imajo od pol 24 ponoči avtobusne to železniške zveze z domom. V glavnih vlogah bodo nastopili: Franci, Vidalijeva, Kogejeva Betetto, Janko in Dolničar. Dirigent! dr. švara, režiser: Primožič. Predstava bo izven abonmaja pri nooojšnji vprizoritrt operete »Jesenski manevri« bo pel vlogo nad poročnika L8r0ntyja g. Marčec ln vlogo feldmarSala Lohonaja g. Potokar. Ostala zasedba: Vidalijeva, Barbičeva Jeromova, LupSa, Počele, Rus, Plaaeckl itd. kakor običajno. Dirigent: Sušteršič. Režiser: Zupan. Predstava bo za red B. Premieri Massenetove opere »Werther« to Wolff-Ferariijeve opere »štirje grobi-jani« bosta v prvi polovici tekočega meseca. MARIBORSKO GLEDALIŠČU Četrtek, 2 ob 20.: Partija Šaha. Red A. Petek, 3.: Z3prto. Sobota, 4. ob 20.; Prodana nevesta. D. Plodno delo floto-kluba Kaj vse so avtomobilistl storili za napredek motorizacije in kako so podpiran akci)o za modernizacijo cestega omrežja (Še nekatere podrobnosti s XV. rednega občnega zbora ljubljanske sekcije AKKJ.) Kratko smo o poteku XV. rednega občnega zbora ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluba poročali že v včerajšnjem »Jutru«, vendar je treba iz obsežnih poročil posameznih funkcionarjev, predvsem pa iz govora predsednika Društva za ceste dr. Vinka Vrhunca posneti še nekatere podrobnosti, iz katerih je v glavnih obrisih razvidno, kako si je naš Avtoklub tudi v preteklem letu prizadeval za napredek motorizacije in kako je podpiral prepo-trebno akcijo, da bi se naše ceste čimprej modernizirale in dosegle stopnjo v sosednjih državah. Nekateri lepi uspehi Iz poročila predsednika g Avgusta Pnt-protnika velja dodatno naglasiti še smernice, v katerih se bo klubovo delo gibalo v prihodnjem poslovnem letu. Sekcija bo predvsem gledala, da bi se bencinske cene še bolj znižale, skrbela, da ne bo novih presenečenj glede javnih dajatev in zastavila vse sile, da bi se znižale neznosne mestne davščine v Ljubljani in Celju ter slednjič posvetila vso pozornost, da bi se čimprej izvedla modernizacija naših cest. Saj je treba vedeti, da smo po številu motornih vozil na enem zadnjih mest v vsej Evropi, prvi pogoj za napredek motorizacije in avtomobilskega turizma pa so dobre ceste. Iz obsežnega poročila upravnega odbora, ki ga je podal g. Rado Hribar, bi bilo poleti še: Upravni odbor se je moral tudi letos boriti z velikimi težavami za dosego najmanjših uspehov, pri raznih ugodnostih za svoje članstvo. V teku leta mu je uspelo izposlovati, da je bila odpravljena luksuzna taksa in višja carina za osebne avtomobile, v zadnjem času enako tudi za motorna kolesa. Zelo važen uspeh je klub dosegel z znižanjem cen pogonskemu gorivu ter unificiranju cen v vsej državi. 2^aradi izvedbe tega izenačenja in sodelovanja s kartelom je bil v Beogradu imenovan posebni odbor, v katerem je bil zastopan tudi Avtoklub. Ker se je cena bencina na svetovnem trgu zvišala, znaša zdaj cena zanj v banovinskih središčih din 5.35, v pasu do 20 km din 5.45, izven slednjega pa din 5.55 za liter. Sekcija bo še v teku letošnjega leta postavila lastno bencinsko črpalko, kjer bodo člani kluba imeli še nekaj popusta. Število članstva narašča Vsi ti koristni ukrepi so bili za razvoj motorizacije nadvse pomembni, kar se je pokazalo predvsem v znatnem zvišanju števila motornih vozil, ki jih je bilo v Sloveniji lani 1.578 več kakor leta 1937. Gotovo bi se to število še znatno povečalo, če bi se znižale še razne samoupravne dajatve, predvsem pa mestna taksa v Ljubljani, Mariboru, Celju in še nekaterih manjših mestih. Klub se je kakor vsa leta zavzemal tudi letos za izboljšanje stanja naših cest. Statistike kažejo, da je razmerje med odhodom in prihodom avtomobilskih turistov pri nas približno 1 :2, kar pomeni, da naši avtomobilistl v še enkrat večjem številu potujejo drugam kakor prihajajo tuji avtomobilistl k nam. Če ne bomo v dogled-nem času modernizirali naših cest, moramo računati z nevarnostjo, da se bodo tujci sploh popolnoma izognili naših krajev. Avtomobilski gost je gost, ki prihaja k nam brez vsakih ugodnosti in imajo od njega koristi mnogi. Da bi se ceste spravile v red, je Avtoklub dal pobudo za osnovanje tako imenovanih cestnih fondov, od koder naj bi se črpala sredstva za zgraditev modernih cest ter za vzdrževanje sedanjih. Zal je ta fond preveč obremenil avtomobilizem, na drugi strani pa prihajajo dotacije od tod v premajhnem razmerju v naše kraje. Seveda pa bi bilo treba prav tako kakor za modernizacijo skrbeti tudi za vzdrževanje Bedaj obstoječih cest Klub je posvetil veliko pozornost vprašanju discipline na cestah, ki postaja z naraščanjem prometa zmerom važnejša. Sekcija bo s pomočjo banske in policijske uprave še letos izdala posebno brošuro z zadevnimi navodili. Mnogo posla je imela sekcija tudi s tujsko-prometnim delom in je v propagandnem pogledu žrtvovala največ s postavitvijo dveh novih ekspozitur na Jezerskem vrhu In v Planini, kjer dobijo tujci vse potrebne informacije. Sekcija je še na raznih drugih toriščih v ko- rist motorizacije in avtomobilskega turizma pomagala z dejanji in nasveti. Pogojev za čisto športno udejstvovanje tudi lani ni bilo, v glavnem zaradi slabih cest in pomanjkanja domače avtomobilske industrije. Športno delovanje se je osredotočilo v novo ustanovljeni motosekciji, ki je pozno jeseni priredila lepo uspelo motorno dirko, eno najbolj obiskanih v vsej državi. Sicer pa so njeni člani tudi z lepimi uspehi nastopali na ostalih dirkah po državi. Z novim klubovim glasilom »Avtom in športom« Je sekcija močno poživila propagandno delo, kar se je v nemali meri pokazalo tudi v tem, da je od lani število članstva narastlo za 91 na vsega 447. V zvezi s tem in povečanjem števila motornih vozil se Je zelo povečalo tudi notranje delo v tajništvu, vendar pa upravni odbor pri vsem tem želi samo še to, da bi bil v interesu močne skupne organizacije v klubu včlanjen sleherni lastnik motornega vozila. Urednik »Avto In športa« g. Boris Kristan Je opozoril na zelo značilno dejstvo, da obstoja v Nemčiji avtomobilska karta, na kateri je označena cesta Ljubljana— Maribor kot neprevozna. Drug primer, kako sodijo o naših cestah po svetu, je reklamni letak neke nemške avtomobilske tovarne, ki poudarja, da njena vozila vzdržijo celo na jugoslovenskih cestah. Kolikor za ceste damo, toliko naj Jih dobimo Posebno zanimanje je vzbudil govor neumornega predsednika Društva za ceste g. dr. Vrhunca, ki je med drugim izvajal: Glede motorizacije v naši državi so bili resda doseženi nekateri uspehi, toda učinek nekaterih teh koristnih ukrepov je bil paraliziran z novimi dajatvami. Glede osrednjega problema, to je vprašanja ureditve naših cest je še zmerom popolnoma objektivna trditev, da so danes naše ceste slabše, ne pa boljše kakor so bile, in sicer zato, ker so vse dosedanje žrtve bile premajhne v primeri s hitrim in naraščajočim prometom. Statistika z meje pri Št. Ilju kaže, da je v letu 1936 zapustilo našo državo tamkaj 1.300 avtomobilistov, iz Nemčije pa jih Je k nam prišlo 5.000, nato pa pada to razmerje v letu 1937 in 1938 od 2.300 : 4.200 ln od 4.055 : 3.150. To Je najbolj zgovoren dokaz, kako je z našimi cestami in avtomobilistl. Pri vsem tem Je notorično, da se sredstva izrabljajo neracionalno in se zaradi premajhnih kreditov za vzdrževanje naglo uničuje Se ono malo, kar je bilo storjeno. Šestletni gradbeni načrt za gradnjo cest naših krajev ne zadovoljuje, kajti z razpoložljivimi 209 milijoni dinarjev bomo Imeli dograjenih komaj tretjino državnih cest v Sloveniji. Pri tem pa ta kredit nI niti v skladu z dajatvami, ki jih dajemo v cestni fond In zato Je Društvo za ceste uveljavilo upravičeno zahtevo, naj se Sloveniji da Iz tega fonda vsaj toliko, kolikor Je sama plačala vanj, torej za 130 milijonov več. Ta dotacija Je vprašanje naše gospodarske ln kulturne bodočnosti, prav za prav pa enako vprašanje za vso državo, kajti Slovenija je prehodna pokrajina za vse ostale dele v njej. Na očitke, da so te naše zahteve pretirane, ker so pri nas še kraji, kjer cest sploh nI, je treba odgovoriti, da se morajo te nove ceste graditi iz rednih sredstev samoupravnih teles, ne pa iz sredstev cestnega fonda, ki so določena za modernizacijo že obstoječih. Govornik je nato na kratko očrtal posamezna gradbena dela na naših cestah in izrazil nado, da bo do sezone 1940 po razširitvi mosta v Kranju in preložitvi kranjskega klanca dokončno modernizirana vsa državna cesta na Gorenjsko. 2elja vseh poznavalcev naših cestnih razmer Je tudi, naj bi se čimprej uredil obmejni prehod na Planini, modernizirala državna cesta od Maribora do Frama in zgradila — iz dohodkov enega samega leta na kolesarskih taksah bi bilo to izvedljivo — moderna kolesarska steza vsaj iz Ljubljane do Kranja. Razpoloženje ln razumevanje vsega članstva v Avtoklubu za prizadevanje upravnega odbora se je najbolje pokazalo v tem, da so bile vse spremembe v upravnem odboru kakor tudi vsi ostali sklepi sprejeti soglasno. Tako bo Avtoklub tudi letos lahko z vsemi svojimi dosedanjimi verzi-rani mi »delavci še bolj poglobil delo v dveh glavnih smereh — za napredek motorizacije in modernizacijo ceste. Ljudje v zrcalu loterije Upravnik loterije pripoveduje o loterijski publiki Od ponedeljka je v Sarajevu na gostovanju loterijska sireoa. V veliki dvorani Sokol-skega doma bo »senat sreče« — komisija državno razredne loterije — izžrebal 15.000 številk drugega dela petega razreda 37. kola državne razredne loterije in bodo izžrebane tudi štiri velike premije: 400.000, 500 tisoč, 1,000.000 in 2,000.000 din. Iz bobna vlečejo srečke ter jih oddajajo komisiji štirje gojenci vakufskega sirotišča — sami bistri fantiči, odlični dijaki. Monotono naznanjajo in beležijo Številke srečk in dobitke. To je mehanično delo brez vsakega razburjanja, drugače pa je s publiko, ki prisostvuje gostovanju loterij--ske sreče. Ako hočete spoznati značaj človeka, opazujte ga pri loteriji ali pri kaki drugi igri, kjer odloča sreča. Upravnik državne loterije Radomir Popovi č, ki predseduje komisiji v Sarajevu, je zanimivo opisal publiko, na katero je naletel v raznih mestih. Po njegovem mnenju se pri žrebanju velikih premij izraža duša kolektiva. V Beogradu so žrebanja mnogokrat zelo burna. Zagrebška publika pa je kazala pri žrebanju v Zagrebu veliko hladnokrvnost in se zanj na vide>z ni posebno zanimala. Z eno besedo — pokazal je mnogo takta. Slovenci pa so bili drugačni. V Ljubljani smo bili pod strogo »■kontrolo«. Slovenci so nam ostro gledali na pršite. Pazljivo so motrili, kako pri zaključku žrebanja pečatimo bobne. Merili so vrvice in naslednje jutro so spet skrbno povpraševali, če so pečati v redu. Sarajevska publika je zelo mirna. V dvorani je precej igralcev, ki z beležnica-mi v rokah kontrolirajo številke. To so profesionalni igralci, ki imajo več srečk. Drugi pa na videz mirno spremljajo žrebanje. Samo rdečiča izdaja pri nekaterih da- mah stopnje razburjenja. So tudi taki, ki tiščijo ves čas palec in šepetajo menda kake apele na srečo, ali pa samo Številke. Le redkokdaj se zgodi, da prisostvujejo žrebanju tudi najsrečnejši igralci. Enkrat je bil tak dogodek zelo buren. Nekdo je par del v nezavest Uradniki so priskočili, poklicali zdravnika in komaj so moža spravili k zavesti. Kaj vam pa je? so ga vprašali. — Premijo, premijo sem dobil, so bile njegove prve besede. Pri izplačilih premij se srečni igralci delajo mirne in hladnokrvne, ali redkemu se to do kraja posreči. Bankovce šteje enkrat, dvakrat, tudi trikrat, a jih naposled nepre-štete zmaši v žepe. Pri nekem žrebanju pa sem videl izjemo. Pride mož z aktovko, pre-zentira svojo srečko, ki je dobila 250.000 dm, mirno presteje denar ter ga spravi v torbo, kakor da bi bil opravil kako trgovsko transakcijo. Slugi ne da niti pare. Gotovo je bil bogatin. Predsedniki in člani »senata sreče« dobivajo od loterijskih igralcev kupe pisem. Površno in ravnodušno jih preberejo. Pregledujejo jih sploh samo zaradi tega, ker bi moglo biti v pismih kaj drugega in ne samo prazno in nepotrebno govoričenje o nadah na loterijsko srečo. Od nekega kmeta iz okolice čačka je prišlo nekoč pismo, v katerem je pisec razlagal, da potrebuje nujno 2500 din, ker hoče poročiti svojo hčer. Upravnik, ki je pismo prebral, je na stisko in željo moža iz čačka že davno pozabil, ko mu nekdo prinese dve steklenici klekovače, ogromno šunko in živo p rase. Na loteriji je mož iz čačka zadel točno po svoji želji in mislil je, da je pismo učinkovalo. Med vsakim gostovanjem loterijske sreče se obujajo spomini na srečo in nesrečo Ignac Kopricev: Orači v Slovenskih goricah Kakor zlata knjiga, v katero je dovoljen vpogled le izbrancem, ležijo Slovenske gorice v svojih od narave oblagodarjenim telesom tajinstveno na desetinah prijaznih gričev, ki jih delijo vsaksebi ljubke dolinice, po katerih žubore potoki, jarki, ki poganjajo kraj sebe zamišljene vrbe in ko-ketno ivo iz katere delajo kmetje presmece za cvetno nedeljo. Mlini na potokih motijo tišino, ki je lastna tem čudovitim krajem. Časih se začuje od kod trobljenje avtomobila, ki navduši deco tako, da je namah na podstenjah, ob južnem vremenu pa je slišati celo oddaljeni pisk lokomotiv od ptujske, radgonske ali ormožke strani. Razsežni gozdovi čuvajo s svojimi mogočnimi vejami pred nevihtami s slamo krite lesene hrame na grebenih ln pobočjih hribov, kjer se koče ponekod stiskajo skoraj druga k drugi ter tvorijo takozvane vrhe, naselbine siromakov: viničarjev, kočarjev in želarjev. Na ravninah pa se ko-šatijo vasi s svojimi ponosnimi hrami, postavljenimi obakraj »velike« ceste, ob kateri je cel drevored jagnjedov, ki mole svoje tajinstvene krone daleč pod nebo. Kdor si Je te vasi kdaj ogledal, kdor je sedel v teh hramih za mizo na kateri je bilo meso iz »tilnje« gibanice ter dolevka »amerikanskega«, ta se vse življenje ne more iznebiti vtisa, ki ga je dobil ob pogledu na te ljudi, običaje, kraje. Bogve, — ln velika krivica je, — da ležijo ravno ti prelestni, najčudovitejši kraji tu kot nezanimiv predmet in pričenjajo propadati. Tu in tam se zgubi vanje prešerni Študent, ki škili za brhkimi dekleti, In časih se odkod pripeljejo Nemci, ki se ne morejo naftuditi ljubkosti obdajajočih jih krajev. Naš slovenski človek zajde sem le redko. Službeno morda, ko izterjuje denar, miru pa hodi iSkat v tujino, ker se ni »imel časa« razgledati doma. da bi našel sebi ustrezajoč kotiček. V Slovenskih goricah bi ga našel, če bi bil še tako izbirčen. Ogromno narodopisnega blaga leži še tod razmetanega in čaka pridnega delavca, da ga bo dvignil. Nikjer ne poteka življenje tako pisano kot tu. Sleherno delo je v zvezi s kakšnim posebnim običajem. V zdravstvu igrajo še vedno veliko vlogo takozvane »piičke«, žene konjačev, ki imajo moč izlečiti človeka, nad katerim so morda zdravniki že obupali Uroki še imajo svoje častilce; čarovnice strašijo po hramih gospodinje, in še toliko drugega. Moderni higieni še ni uspelo prepričati tukajšnje ljudstvo o važni vlogi, ki jo imajo v človeškem življenju zrak, sonce, voda. Kopanje je nemoralno in so proti njemu tudi gotovi inteligenčni krogi, ki priporočajo umivanje v škafu v zaprtem prostoru, kjer nagote kopajočega ne more videti nihče, da bi se nad njo pohujšal. V Slovenskih goricah je fara, kjer je bilo namig-njeno vsaj šolski deci, naj se koplje v škafu in naj ne izpostavlja svojih nagih telesc javnemu pohujšanju. Čarovnice, vera v čudodelno moč repa od črne mačke seveda že zgubljajo na veljavi, zakaj kulturni napredek vleče za seboj tudi marljivega Prleka, ki duhovno pač nič ne zaostaja za ostalimi Slovenci. Nadarjenost otrok je po pripovedovanju uči-teljstva procentualno tu celo večja kot kjer koli drugje v podeželju. Zob časa, ki s svojo močjo razgrlze vse, je razgrizel že tudi marsikateri zanimivi običaj, o katerem še pripovedujejo stari ljudje," mladina ga pa več ne pozna. So pa nekateri, ki so še znani, a se jim propadanje že pozna. Med takšne običaje spadajo tudi pustni orači. V kakšni vasi jih obhajajo v večjem obsegu, drugod pa zopet manj. Kjer je še vse ohranjeno neokrnjeno, se stvar razvija tako: Zgodaj zjutraj, ko se začne zlati ti na vzhodu nebo, se oblačijo v hiši, ki je zato določena, in v kateri so že nekaj dni pripravljali fantje garderobo in orodje, pustni orači, šepetaje in skrivnostno se pogovarjajo o potrebnih ukrepih in ko je vse končano, poči sredi vasi bič, zaigra harmonika, orači zavriskajo in se zakade s plugom k prvi hiši. Prvi gre »barovčin«. Trobi na pastirski rog ln ko se na podstenju nabere dovolj 1 judi, jim oznani spored tekočega dne. Na j hrbtu in na prsih Ima pritrjeno desko z na-; pisom: »Cirkus fašeng«. Po obrazu je namazan, eno hlačnico ima belo, drugo rdečo, glavo mu pa pokriva visok cilinder. Za njim vlečejo štiri »rttse« lesen zaboj na vozičku. Zaboj je pokrit z belimi rjuhami. V tem zaboju, »lajle« imenovanem, je zaprt godec. Voznik, ki vodi rtlse, je oblečen elegantno, zakaj on je lastnik cirkusa. Obenem opravlja tudi lajle. Na zaboju je namreč kolesce z vzvodom, ki ga je treba zavrteti, pa se že oglasi harmonika, in ko se kolesce ustavi, neha tudi godba. Rtise so uprežene kakor konji. To so živali z jezdeci na sebi. Človek, ki predstavlja riiso, si oprta na rame leseno ogrodje dolgo približno dva metra tako, da ima spodnji del ogrodja ob bokih. Ogrodje je pokrito z belo rjuho, ima štiri noge, rep, spredaj pa glavo. Čeljusti so gibljive ln Ima jezdec možnost, da jih s' posebno vrvico odpira ter hlasta z njimi okrog. Na gobcu ima takšna riisa ježevo kožo, zato se jI ne upa nihče blizu. Jezdeci so oblečeni v rnake pisane obleke z maskami In s kapami, pobarvanimi s to ali ono barvo. Za rilsami se pripode orači. Štirje konji vlečejo plug, ki ga vodi plužar. Konji so oblečeni v bele srajce ln v bele ženske janč-jake. Na glavah imajo visoke stožčaste kape, okrašene s papirnatimi traki vseh barv. prt ferl Vtoem so Is pm legende, Zdaj * v spornimi loterijska orača duronracga hi-marja iz neke zapuščene bosanske vasL Zgodba je izpred vojnih časov ki baje resnična. Krčmor je od nekega potnika kupil srečko ter jo, Modnx brodovje, ki naj to trdnjavo brani, je pod poveljstvom sira Alfreda Dudleya Pounda na krovu »Warspltea«. Sestoji iz 52 edixdc sredozemskega brodovja, ki naj ustavi sovražnika pred gi-braltarsko morsko ožino. Posebno vlogo bo imela pri teh manevrih obramba pred zračnimi napadi, pri čemer bodo uporabljali doslej neznane zračne torpede ln nove topove zoper letala. Stroške teh vežb so preračunali na okroglo poi milijona funtov šteridngov. Ti visoki izdatki gredo zlasti Se na račun tega, da bodo med bitkami uporabljali najtežje topove, med tem ko so pri dosedanjih manevrih streljali Iz srednje velikih topov. Istočasno se vršijo tudi skupni manevri angležkih in egiptskih čet v območju Sueškega prekopa. Ameriška letala za Francijo Iz neke izjave ameriškega finančnega ministra Morgenthaua izhaja, da je naročila Francija večje Število letal v Ameriki pod pogojem, da bodo ti Izdelki v vsakem pogledu boljši od nemških aeropla-nov. Med naročenimi letali 00 tudi aeropia-ni, katerih dobava pomeni za Ameriko veliko Izgubo, ker so bili njih patenti doslej vojaška tajna Amerike. Goring pride v San Resno V drugi polovici marca pride v San Re-roo na oddih nemški maršal Goring. Ostal bo x ItaHii predvidoma trt toda* Takole bodo oznanili izvolitev Radijski zvočniki v Vatikanu, ki bodo oznanili ljudem izvolitev novega poglavarja Papež sem jaz!" FIlm o lordu Kitchenerju Za začetek aprila so določili začetek posnetkov za film, ki bo obravnaval življenje in tragično smrt angleškega lorda Kit-chenerja. Posnetke bodo vrteli v študijih v Denhamu, za zunanje posnetke pa je britska admiraliteta dala na razpolago vojne ladje ter mornariške čete. Pred filmsko kamero nastopijo tudi člani Kitchener-jeve družine. Ker bo imela v filmu svojo vlogo tudi kraljica Viktorija, so angažirali za to vlogo zopet Ano Neagleovo. Glavno vlogo bo imel bržkone Ronald Colman. Scenarij je sestavil sir Robert Vansittart, glavni tajnik zunanjega urada, ki je znan avtor raznih odrskih deL ANEKDOTA Neki častnik Napoleonove garde Je bU v velikih zadregah, pa se je obrnil do cesarja s prošnjo za denarno podporo. Korza Je baš tisti dan bolel želodec in ga je hotel odpraviti zato z nemilostno besedo: »Ne dam!« S tem mu je obrnil hrbet in odšel k okrni. Toda stari gardist je bil priseben. »Sire,« je dejal, »čeprav ste mi prošnjo odbili, vendarle vem, da ste moj prijatelj«. Napoleon v svojem slabem razpoloženju nikakor ni delil njegovega mnenja. Obrnil se je glavo in vprašal: »Kako pridete do te misli?« — »Ker ste mi obrnili hrbet, sire. Svojim sovražnikom ga niste še nikoli pokazali.« Napoleon je bil nad tem dobrim odgovorom tako presenečen, da se je nasmehnil in mu dal podpora »Očka, koga rajBl ujčkaS na kolenih —» mene ali Miciko?« £»Everybodya weekly«^ Volitev papeža v Vatikanu — »Kolesa" in kapitani — Cenzura v konklavu - Stanovanje in hrana kardinalov Vijoličasti in zeleni baldahini — Zakaj so odpravili kompromisne volitve V zadnjih stoletjih so se vršili konklavi skoraj vedno v palači, v kateri je umrl zadnji papež. Z začasnimi vgradbami omejijo za to svrho del prostorov tako, da nastane »konklave«, to je zaprt prostor. Okrog dvorišča postavijo visoko leseno pregrado, ob njeni notranji strani zgradijo šest stavb, ki je vsaka med njimi opremljena z vrtljivo duplino. Te dupline so tako zvane »ruote« (kolesa) in posredujejo zvezo z zunanjim svetom. Vsakemu kolesu streže po en »kapitan« in sicer so kolesa po dve uri popoldne v obratu. Če nekdo zunaj pozvoni, se oglasi znotraj duhovnik, tako zvani »auditore di ruote«, prisluškovalec kolesa. Vso pošto za zaprte kardinale odpira in skrbno cenzurira konklavni maršal, prav tako tudi pošto, ki jo sami odpošiljajo. V svet ne sme nobena beseda o tem, kaj se v konklavu dogaja. Vsakemu kardinalu odredijo celico v zaprtem prostoru, ki obsega tudi Sikstinsko kapelo. Ta celica obsega tri stanovanjske prostore za kardinala, njegovega tajnika in služabnika Oprema je preprosta: postelja, pisalna miza, umivalnik in nekoliko stolov. Okna zadelajo tako, da ostane le nekoliko razporov za zračenje. Obede pripravljajo kardinalom v lončenih posodah. Med konklavom Pija XI. je nekoliko kardinalov zbolelo, ker so jim jedi pripravili v cinastih kotlih. V zaprtem prostoru je vsega skupaj približno 250 oseb. Na večer pred konklavom morajo biti v Vatikanu zbrani vsi kardinali. Potem ko so še enkrat prisostvovali maši, odidejo v Sikstinsko kapelo. Za vsakega je tu pripravljen prestol z majhno mizo in premakljivim baldahinom. Tisti kardinali, ki jih je bil imenoval umrli papež, žalujejo, zato dobe baldahin v vijoličasti žalni barvL Kardinali izpod prejšnjih papežev niso dolž ni žalovati, zato so njih baldahini zeleni. Zbranim kardinalom preberejo konklavne predpise in konklavni maršal jih zaprise-že. V njegovem spremstvu je 64 častnih stražarjev, ki pripadajo najstarejšemu rimskemu plemstvu. To so tako rekoč zadnji civilisti, ki se na večer pred konklavom poslove. od kardinalov. Istočasno zaprisežejo v Pavlinski kapeli vse druge osebe, ki ostanejo med konklavom v zaprtem prostoru. To so kardinalski tajniki in služabniki, konklavni tajnik , zakristan, spovednik, zdravniki, kirurg, dva kemika, kletar, natakarji, kuharji in njihovi pomočniki, kurjači, rokodelci ,brivci, pospravljalke, uradniki in celo arhitekt. Vsem zagrozijo z izobčenjem, če se ne bodo držali obveze molčečnosti. Uradniki, ki strežejo »kolesom«, gredo sedaj skozi hodnike in pozovejo vse, ki ne smejo ostati, naj Vatikan zapuste. Ko zazvoni zdravo Marijo, morajo biti že vsi Ljubezen in zobobo! Na kongresu, ki so ga imeli te dni ume-rižki zobozdravniki v New Yorku, J« neki dr. Briggs potrdil staro ljudsko resnico, da &o ljubezenske in zobne bolečine v precejšnji medsebojni zvezi. Vsaka neprijetnost, vsaka bolečina jn živčna potlačenost ima hud vpliv na delovanje ščitnice, je dejal zdravnik. Ščitnica uravnava tudi izmenjavo apnene snovi v telesu. Tako se Lahko zgodi, da je najmočnejši ljubezenski učinek lahko zoboboi. Ta pojav se kaže bolj pri ženskah nego pri moških. Kongres je razen tega odkritja o tesni povezanosti med ljubeznijo in zobobolom prinesel tudi nekoliko spoznanj za prakso: kdor hoče imeti zdravo zobovje, mora jesti mnogo zelenjave, sadja, sira in mleka. če še ne ves, zdaj izveš: da je soproga ameriškega prezidenta ga. Rooseveltova izstopila iz društva »Hčerfi ameriške revolucije« zaradi tega, ker to društvo ni dovolilo zamorski pevki Marijani Ondersonovi nastopiti na koncertu v njegovih prostorih; da so v Gdansku na ondotni tehniki pretepli in vrgli iz poslopja vse poljske visokošolce; da so italijanske oblasti razpustile židovsko občino v Trstu; da je poljski državni predsednik Mosčicki zaradi bolezni odpovedal vse obiske; da so veliki manevri ameriške mornarice zaključeni; da je na letališču v Sydneyu izbruhnil ogenj, ki je uničil sedem potniških letal; da je kardinal iz Florence Della Costa, ki velja za enega najresnejših kandidatov za papeški prestol, zaradi padca nenadoma zbolel; da se vrši vzdolž Sueškega prekopa te dni skupni angleško-egiptski manevri, ki se jih udeležuje približno polovica egipt-ske vojske ter ob prekopu stacionirani oddelki angleške vojske. Manevre inspicira šef angleškega gen. štaba, general Gort; da so zaradi mraza in snega Francozi začeli izpraznjevati taborišče za španske begunce v Bourgu-Madame; da so izgubili Japonci v kitajski vojni doslej 1034 letaL Planinski hotel je zgorel Te dni je zgorel do tal planinski hotel na Gaisbergu pri Solnogradu. Hotel je stal v višini 1286 m nad morjem. Holandska prestolonaslcdnlca princesa Julijana s svojo prvorojenko princeso Beatrlko in svojim možem na počitnicah v Grindelvvaidu (Švica) Dve leti na samotnem otoku in dvajset let ječe za sabotažo — Obsodba radiotelegra- fista Voznesenskega Proces proti 241etnemu radiotelegrafistu sovjetske vremenoslovne postaje na Rudol-fovem otoku Voznesenskemu, ki so ga obtožili sabotaže, se je končal s tem, da so mladega moža obsodili na 20 let ječe. Nič ni pomagalo, da je prvič v zgodovini sovjetskih sabotažnih procesov sam državni pravnik priznaval olajševalr.e okoliščine in da je med drugimi tudi sloviti radio telegrafist Papaninove odprave, z najvišjim sovjetskim redom odlikovani Kren-kel, po lastnih izkušnjah v Arktidi pričal za obtoženca ter izjavljal, da more nenormalno življenje v polarnih nočeh in poletjih učinkovati uničujoče na živce. Voznesenskega so kot 211etnega mladeniča poslali v arktično postajo na Rudol- Novi tipi angleškega orožja Pehota nosi na hrbtu samo 10 kg tovora Nad sto in petdeset članov angleškega parlamenta in senata je nedavno prisostvovalo paradi v taborišču angleške vojske v Aldershotu, kjer so članom gornjega in spodnjega doma predvajali najnovejše tipe angleškega vojnega orožja. V paradi so nastopili tanki raznih vrst, oklopni avtomobili, protiavijonski topovi, topovi proti tankom in novi daljnometni topovi kalibra 20 cm, ki mečejo krogle na razdaljo do 90 km' Pri paradi je sodeloval tudi oddelek motoriziranih čet, ki nadomestujejo nekdanjo konjenico. Splošen vtis je bil, da so bataljoni zdaj številčno manjši kakor za svetovne vojne, zato pa mnogo boljše preskrbljeni z vsemi vrstami orožja. Na višku je zlasti oprema z avtomatskim orožjem, z lahkimi in težkimi strojnicami, protitankovskimi pu- škami ln z možnarji za strelske jarke. Pehota je nastopila v novih uniformah in samo z 10 kg tovora na hrbtu. Ostalo prtljago so prevažali posebni tovorni vozovi v zaledju. Na ta način so Angleži odvzeli pešcem težko breme, ki jih je v svetovni vojni močno težilo ter oviralo naglo kre-tanje. fovem otoku. Obljubili so mu skorajšnjo izmenjavo in pomočnika, pustili pa so ga dve leti na samotnem otoku, čeprav je bil že od prej nevrasteničen. Večmesečna polarna noč je njegove živce še bolj zrahljala, po njegovi izjavi pa je bilo še hujše med poletnim sončnim časom, ki traja prav tako več mesecev. Nekoč je poskusil samomor, pa je bil strup, ki ga je bil uporabil, očitno prešibak. Obtožili so ga, da ni oddajal naprej radiogramov, ki jih je bil oddal znani pilot Levanevski, ki se je bil izgubil v polarnem morju. Te utaje brzojavk so gotovo pripomogle k temu, da Levanevskega niso našli. Pri zasliševanju se je izkazalo, da je zavoljo samote na pol zblazneli Voz-nesenski že prej s fingirano brzojavko sporočil v Moskvo svojo lastno smrt. Podpisal je ravnatelja vremenoslovne postaje. Kratko potem je z drugo brzojavko sporočil, da je postaja zavoljo radiotelegrafi-stove smrti zaprta. Brezžično brzojavko iz Moskve, ki je odstavljala vse osebje postaje, je nato utajil. A šele leto dni pozneje je priplula neka sovjetska ladja in aretirala njega, ravnatelja vremenoslovne postaje ln drugo osebje. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Anglija se oborožuje Odposlanstvo angleškega parlamenta na vojaškem vežballšču v Aldershotu, kjer preizkušajo najnovejši tip topa proti letalom VSAK DAN ENA Bi iiflimi n Idila Kulturni pregled A« V. Isačenka dialektološka razprava CtfNarečje vasi Se le na Rožu Mladi lingvist A. V. Isačenko nadaljuje častno izročilo nekaterih neslovenskih jezikoslovcev, ki so — kakor B a u-doine de Courtenay in Lucien T e s n 1 6 r e — posvetili svoje znanje pro. učevanju slovenskih narečij. Njegovi v razpravih znanstvenega društva v Ljubljani pravkai izišla, 152 str. obsegajoča študija »Narečje vasi Sele na R o-ž u«, se giblje v okviru velikega diaiekto-loškega dela kj ga izvršuje profesor dr. Ramovš s svojo šolo in ki obstoji v smotrnem proučevanju vseh lingvističnih značilnosti slovenskih narečij in njih zgodovine. Dr. A. V Isačenko izhaja iz šole nedavno umrlega slavista dunajske univerze N. Trubeckoja. Navedena razprava je plod dela, ki ga je avtor pričel §e 1. 1930 L. 1936 je objavil v pariški »Reine des Etudes Slaves« razpravo »Les parlers slovšnes du Podjunje in Carinthie«, ki obsega dva dela: zgodovinskega in fo-nološkega, lani pa je izšel v »Anzeiger der Akademie der VVissenschaften« na Dunaju njegov prispevek: »Bericht iiber karntner-slo-.veniache Dialektaufnahnem an l&sslich edner Kundfahrt im Sommer 1937«. Srečujemo ga tudi med sodelavci pariškega »Bulletin de la Socičtč de Linguistique«, kj-er je 1. 1937 izšla njegova razprava »A propos des voyelles nasales«. Knjiga »Narečje vasi Sele na Rožu« je dosedanje največje delo A. V. Isačenka. Strokovna kritika, ki ji gre ocena tega rezultata daljših, po modernih lingvističnih metodah izvedenih proučevanj narečja koroške vasi Sele, bo lahko po pravici priznala delu, kar mu gre. Mi ga na tem mestu z zadoščenjem vpisujemo v kroniko našega kulturnega življenja kot nov prispevek k slovenski dialektologiji in sploh k znanosti o slovenskem jeziku. O nastanku te razprave pravi avtor v predgovoru: »Ob naraščajočem zanimanju za. slovensko dialektologijo, ki se kaže že po številu važnih publikacij v poslednjih letih, je avtor te razprave sklenil nadaljevati in raztegniti svoje delo, ki ga je pričel že 1. 1930. na področju slovenskih narečij na Koroškem. Njegovo proučevanje je bilo spočetka usmerjeno na narečja Junske doline, 1. 1937. se je pa podal na potovanje po Rožu in šel zbirat gradivo po posameznih krajih. Balkanska komisija dunajske Akademije znanosti je v polni meri podpirala ta njegov namen, tako da je 1. 1937 mogel ciialektološke podatke zbirati več kot na dvajsetih krajih Ro-žanske doline in zapisovati tudi tekste. Prvotno je nameraval podati celoten prikaz rožanskih narečij, ki sestavljajo pi-»in konglomerat posameznih krajevnih govorišč. (Naposled pa) ... se je odločil med raznimi krajevnimi narečji za eno edino.« Nato pove pisec, zakaj se je bil odločil za narečje kraja Sele pod Košuto in opisuje, kako mu je gradivo dozorelo do sedanje monografije. Kraj Sele leži kakih 950 m nad morsko gladino in je z dolino, ki teče paralelno s Karavankami, zvezan s prečno dolino Bele. Kraj je po svoji legi izoliran, prebivalstvo občine Sele Fara je pretežno slovensko. Govor slovenskega narečja temelji na kolektivu kakih tisoč duš. Svoj predgovor končuje pisec z zahvalo znanstvenemu društvu v Ljubljani, svojemu pokojnemu učitelju knezu N. S. Trubeckoju in prof. Ramovšu. V informacijo čitateljev, ki jih zanima to novo znanstveno delo, naj samo na kratko karakteriziramo njegovo sestavo. Isačenkova monografija selskega narečja je razdeljena v dva dela. Prvi del obravnava glasoslovje in se zopet deli v dva dela: deskriptivnega in historičnega. Deskriptivni del ugotavlja z vso fonološko temeljitostjo besedni in stavkov akcent, obravnava vokalizem in konsonantizem ter se na kratko pomudi pri izglasu in gemi-naciji. V historičnem delu prikazuje pisec zgodovino glasov selskega narečja, vokalno redukcijo, asimilacijske pojave, kvantiteto in akcent v izposojenkah in konsonantizem. Drugi del je odmerjen oblikoslovju. Avtoi razčlenja člen, spol, število in sklone in se na to bavi posebej z nominalno, pronominalno in verbalno fleksi-jo. Razpravo zaključuje poglavje o tvorbi besed in o slovarju s primerkom selskega govora. Obsežen nemški resumč zaključuje knjigo. A. V. Isačenko je v svoji monografiji znanstveno prikazal sedanje stanje govora v eni izmed dokaj Izoliranih slovenskih vasi na Koroškem in z marsikaterimi značilnimi izsledki orisal vekovito življenje tega govora, posebej še njegovo asimilacijo vplivov bavarskih narečij nemške Koroške in nemškega jezika v mestih. Njegov »življenjepis« enega izmed slovensko-ko-roških govorov ie po svojih izven lingvi-stike ležečih konsekvencah značilen tudi za ostala narečja v tem starodavnem predelu slovenske zemlje. Tam. kjer se končuje interes strogega jezikoslovca, kar je pisec te razprave od začetka do konca te svoje razprave, se začenja interes kulturnega zgodovinarja, sociologa, etnologa i. t. d., ki vidijo v lingvistični usodi govora simbol za usodo ljudstva na tem ozemlju; tako se filologija hočeš — nočeš dotika tudi splošnejših vozlov vsega narodnega življenja. Sitna Pandurovič Skromno in pothoma, kakor je to v skladu z njegovim značajem, ki mu je tuja sleherna reklama in propagandistično glasna teaeda, se je proslavila v Beogradu 35iet-rica književnega dela S one Panduroviča. Že 1.1935 je pričelo beograjsko »Društvo za kuiturnu privrednu akciju« izdajati njegova »Dela«. Siona Pandurovič je eden redkih književnikov starejše predvojne generacije. č-gar književna invencija in plodo-vitost n.sta oslabljeni. Njegov govor ob proslavi D j ure Jakšiča, poslovilna beseda v »Srpskem književnem glasniku« ob priliki smrti nepozabnega Milana Rakiča in mnogi književni članki po beograjskih listih so prežeti s pesniškim vzgonom in polni iskrenosti in tiste blage odpovedi, ki preveva vse njegove slovstvene spise in jim daje posebno mesto v naši književnosti. Književno delo Sime Panduroviča je prav obsežno. Zaobsega filozofska razglabljanja, književne študije, priložnostne eseje ln prevode iz svetovne literature. Njegova knjiga »Razgovori o književnosti« (1917) krči nova pota estetiki in prinaša izvirne nazore o raznih književnih vprašanjih. L. 1919 je •ustanovil z nekaterimi somišljeniki časopis »Misao«, ki se je dolgo držal na znatni višini in predstavljal sintezo med sodobnimi književnimi smermi zapada in tradicionalizmom domače narodne kulture. Posebno mesto v naši književnosti pa so Širni Panduroviču zagotovile njihove pesmi. ie s prvo zbirko »Posmrtne počasti« (Mo-star 1908) je izzval pozornost književne kritike in občinstva. Vzbudil je mnogo pohvale. pa tudi nekaj graje. Zanimivo je, da sta dva tedanja vodilna kritika, katerih beseda je takrat pomenila največji aksiom, izrekla o njegovi pesmi »Svetkovina« čisto nasprotno sodbo. Medtem ko je bila Bogdanu Popoviču vzor estetske tankočutno-sti. jo je Jovan Skerlič, ki je kot izrazit rac anaJist Iskal tudi v poeziji socialne koristnosti. proglasil za »čisto bezumlje«. S Ima Pandurovič je zares rojen pesnik z bridkostjo in bolestjo kot osnovnim motivom svoje stvarjalnosti. Nobeden naš pesnik nima tako prodornega občutja za minljivost naSega življenja, kakor ga kaže v svojih pesmih Sima Pandurovič. Otožnost in žalost nista pri njem samo marira ali prisiljenost. marveč nujnost, ki izhaja iz same njegove duše. Medtem ko je pesimizem Milana Rakiča dinanrčen in poln neke bolestne trpkosti, medtem ko Kranjče-vičev transcendentalni pesimizem vodi v metafiziko ali ko Milan ■ Curčin udarja s strelami svojega sarkazma ln prezira, opazuje Sima Pandurovič veliko propadanje človekovih iluzij in umiranje z neko bolestno odpovedjo in dobrosrčnim smehljajem. Ta njegov »Weltschmerz« se pojavlja že v prvi mladosti, odtod na pr. verzi: 1 caida kad a je još zanosno sjala mladost i polet i snaga, na moju radost, zadovolistva draga neka je senka čudna uvek pala. Nesreče in doživljana razočaranja, ali da se izrazimo z njim, »življenjska banalnost«, ojačujejo vrojeni mu nagib k pesimizmu, vendar ostaja tudi poslej miren, plemenit in potrpežljiv. Razpoloženost v molu spremlja vse njegove pesmi kakor otožna melodija, ali pa je zgoščena v poglavitni motiv kakoi v pesmi »Sumručne težnje«, kjer imajo verzi za refren inačice: Jer svet je čemer 1 blato, I gad I tesan memljlv prostor čelije. Za psihološko razlago človeka in pesnika Sime Panduroviča so zelo značilni njegovi jesenski motivi. Jesen mu je simbol Btaranja in umiranja. Zanj nj jesen doba rodovitnih poljan, veselih trgatev, dreves, v katerih gostem vejevju rde jabolka ali češplje; njemu je jesen Sto golih grana k'c sto črnih ruku u šibi kiše iz vrta se pruža. Zanimivo bi bilo navesti verze, v katerih primerja Pandurovič križe in težave usode z jesenskimi podobami. Oglejmo si samo naslove pesmi: »Mrtva jesen«, »Kad jesen dodje«, »Jesen na Terasi«, »Jesenja svečanost«, »November«, »Mrtvo lišče« L dr. Zanj je res »Svuda jesen« ln to je njegov »Stari motiv«. Čeprav rabi Pandurovič kdaj pa kdaj konvencionalne besede (banalnost, deformi-sati, simptomi) in ne dovršuje svojih verzov tako vestno kakor Rakič in Dučič, so njegove pesmi vendarle sadovi resničnega pesniškega navdihnjenja in pričajo o visokem poslanstvu, ki ga Pandurovič polaga v poez'jo. Zrelišča, s katerih ta pesnik opazuje življenje, so moralna in intelektualistična. In še nečesa ne smemo pozabiti. Pandurovič, čigar duhovna koncepcija razodeva sicer našega rasnega patriarhalnega človeka, je zapadnjak najčistejše vrste v svojem odnosu do ženske. Le-ta ne pr haja do izraza toliko v njegovih ljubezenskih pesmih, kolikor v globini njegovih vsakdanjih dožitkov. Koliko nežnosti in samo-spoznanja je na pr. v pesmih »Put««, »Poslednji put«, »žena«. Pri Panduroviču ni stih iluzij brez kraja in konca, nekritičnega povzdigovanja ljubice v nebo. nedolžnih superlativov, Id samo kažejo sebično samopašnost moškega ali hinavsko sočutje z ženo. Nobena naša pesem ne kaže s toliko razumevanja ženskine človečnosti kakor Pandurovičeva »Teodora«. Ni neznačilno. da so vse tri zbirke njegovih pesmi (»Posmrtne počasti«. »Dani i noč:«, »Unio mystica«) posvečene ženskam in sicer go-spej V. H., ženi Branislavi in sestram. V tem pogledu je Pandurovičev pojav vprav edinstven v srbski literaturi. Dr. Julka Chlapec-Gjorgjevič Pianist A. Borovski Ime Aleksandra Borovskega našemu koncertnemu občinstvu ni neznano. V prijetnem spominu ga ima še izza prejšnjih let. Spoznalo je v njem izredno kvalitetnega klavirskega virtuoza, zamaknjenga predvsem v notranje zrno predvajanih skladb. Njegovi sporedi zato tudi niso izbrani z vidika zunanjega uspeha, marveč tvorijo zaokroženo notranjo enoto, tako da po pravici zaslužijo ime klavirskega večera, kjer ne čuješ z vseh vetrov na kup zmešanih skladb, marveč nekatere umetnostne like, ki jih smatra za vekotrajine. Morda je tudi to izkustvo narekovalo Borovskemu, da je svoj letošnji nastop v Ljubljani izbral spored, ki ustreza temu globokemu pojmovanju umetnosti in še posebej glasbe. Znano je, da znajo virtuo-zi sila tenkočutno dojeti bistvo svojega avditorija. In zato je mogel Borovski že v teku svojih prejšnjih nastopov v naši sredini razbrati, da se naše koncertno občinstvo zna navdušiti predvsem za sodobno glasbo, da pa ne zanemarja klasičnih velikanov in tistih vrhuncev v preteklosti, ki so morda po svoji tematični in harmonični gmoti nekoliko obledeli, zato pa še vedno v svoji dinamični invenciji nedosegljivi. Tako «1 razlagam, da Je nastal spored letošnjega večera: Bach in Beethoven kot središči, dve manjši domači skladbi zaradi slovanske vljudnosti ln pa za dodatek bi rekli nekaj Chopina in Liszta. Poudarek koncerta je bil na prvem delu, posvečenem Bachu in Beethovenu. Po teh klasičnih poljanah se je naS umetnik izživel v I slogu, čeprav morda n« več s ognjem svoje nekdanje mladosti. Njegova igra, tehnično dovršena in izdelana do zadnjih potankosti, zveni vendarle nekoliko suho, akademično, pač neizbežna posledica dolgoletnega koncertnega predvajanja. Posledica, ki se ji menda ne more sčasoma izogniti noben virtuoz. Kromatično fantazijo in fugo je Borovski postavil na konec svojega Bacha. Povsem primerno! Zlasti fuga nam Je znova predočila vso gi-gantnost tega starega skladatelja. Tonska gmota je pač dandanes docela različna od starih, a njihova gradbena iznajdljivost je še nedosežna Kdo bi med sodobnimi utegnil sestavita le približno nekaj podobnega kakor je ta fuga! In še nekaj ne smemo pozabiti- v naših ušesih brnita dve stoletji tonskega doživljanja, kd Je zlasti v harmonskem tkivu neizmerno napredovalo. Prej ali slej se bodo sedanji tonski načini tudi izživeli ln tedaj bodo vnovič vstali stari v vsej svoji nekdanja revolucionarnosti. Take in podobne misli so se nehote porajale ob predvedbi Bachove Toc-cate, njegovih šest invencij ln zlasti fuge. Isto resnico čutimo pri Beethovnu in pri vsej njegovi, še danes nedoseženi pslholo-škodramatični tvornosti. Kunčev Nocturno ni dal, kar Je obljubljal. Zato tudi ni spadal na spored in bi v naši slovenski produkciji mogel Borovski najti primernejših skladb. Mnogo boljše je Papandopulovo Kolo. Sodobna folklorna skladba s pravo, izvirno vsebino. Močno je zaigral Borovski Chopinov Scherzo v cis-molu. Zgrajena je skladba docela v romantičnem zanosu in morda bi bila nekaj tega zanosa tudi Beethovnu dobro delo. Občinstvo, ki ga Je bilo topot v zadovoljivem številu je bilo tega izrednega umetnika tudi letos močno veselo, po vsaki točki je nagradilo njegovo samoniklo igro z radodarnim ploskanjem. Dr. B. Zapiski Nušičev »Pokojnika v bratislavskem gledališču. Te dni je bila v bratislavski drami premiera znane komedije Branisla-va Nušiča »Pokojnik«. Igro je p reve! v slovaščino Andrej Vrbacky, zrežiral pa Ferdinand Hoffmann. 751etnica J. S. Macharja. 6e bi imelo letošnje leto 29. februar, bi tega dne slavil 751etnico znani češki pesnik J. S. Ma-char. praški tisk se je spominjal v vzdržnih člankih jubileja tega zakrknjenega bojevnika in samotarja, ki je sprt z največjim delom češke kulturne javnosti ln nima skoraj nikogar za seboj. J. S. Ma-char je objavil v zadnjih dveh desetletjih vrsto knjig memoarske in polemične vsebine, izmed katerih so vzbudile zlasti slednje dokaj burne odmeve. Bil je tudi v hudem sporu s svojim dolgoletnim prijateljem in predvojnim sobojevnikom T. G. Masarykom. Pri nas je bil Machar pred svetovno vojno poleg Bezruča najbolj zna. ni češki pesnik. Narodno radikalno in svobodomiselno usmerjena mladina je z navdušenjem čitala njegove bojevite spise, ki so jih prevajali v slovenščino A. Dermota, V. M Zalar ln J. A. Glonar. J. S. Machar živi v Pragi. Ljubljana spomina Karla Capka. Akademski odsek Ju gosi ov. češkoslovaške lige v Ljubljani pripravlja za drugo polovico marca večjo prireditev v spomin velikega češkega pisatelja Karla Capka. Karel čapek. V Beogradu je pravkar izšel zbornik z naslovom »Capkova knjiga«. Prinaša med drugim poslovilno besedo o Karlu Capku iz peresa Nika Bartu-loviča, Krešimira Georgijeviča e9ej o Cap-kovem delu, prevode nekaterih njegovih proz, odlomkov iz potopisov, romanov in dram. Opremljen je z risbami, ki iih je K. Capek sam napravil za svoje potopise. Zbornik je uredil dr. Krešim!r Georgije-vič. — V Pragi je izšel poslednji roman pokojnega Capka »život a dilo sikladatele Foltyna«. Roman je bil napisan do dveh tretjin, ko je smrt iztrgala pero velikemu pisatelju. Capkova žena, ki je bila točno Informirana o njegovih namenih, je dodala ob koncu opazke, ki kažejo, kako je nameraval pokojni pisatPlj končati svoje delo. Roman opisuje tragikomično postavo bolestno častihlepnega umetniškega dile-tanta. Vzlic temu, da ni dovršen lahko velja za enega najboljših Capkovih pripovednih spisov. Koncert slovenske glasbe v Llsboni. V portugalskem glasbenem življenju uživajo največji sloves prireditve komorne glasbe, ki jih redno organizira pevka in glasbena eseji stka Ema Romero Santos Fonseca da Camara Reys v svoji palači in pri katerih se zbere najodličnejša glasbena publika. V 10 letih obstoja njenih prireditev je bilo izvedenih preko 300 koncertov s poučnimi predavanji, ki jih letno izdaja v knjigah Divulgagao musical« obenem s kritikami del in nastopov. Dne 9. februarja letos se je vršil v tem okviru prvi koncert slovenske glasbe, čigar program je sestavil prof L. M. Skerjanc in za katerega je dala na razpolago muzikalije ljubljanska Glasbena Matica. Obširno razpravo o slovenski glasbi Je napisal prof. Skerjanc ter bo izšla kot publikacija zbirke »Di-vulgagao musikal«. Spored je obstojal lz zborov Gallusa, samospev Lajovica, Oster-ca ln Pavčiča ter klavirskih skladb J. Ravnika, škerjanca in Kogoja. Koncert Je prenašala tudi radiofonska oddajna postaja Lisbona in je imel. kakor poročajo, najlepši uspeh pri številni publiki. Kritika radijskega tednika »Radio-Rennaissance« je prinesla izpod peresa nekega profesorja lis-bonskega konservatorija posebno laskavo oceno del ln predavanja, s katerim je bila prvič predstavljena na Portugalskem slovenska glasba. Z Antoniom Machado, ki Je pravkar umrl v begunst>ni na francoskih tleh, je izgubila španska kultura enega svojih najpomembnejših pesnikov. L. 1875. rojeni Antonio Machado je bil profesor jezikoslovja. Kot pesnik je izražal v parnasistič-no pravilni formi muke in dvome ranjenega in utrujenega srca. Vso njegovo poezijo spremlja bolj ali manj očitni podtalni tok pesimizma. Machado je imel kot pesnik mnogo skupnega z Baudelairom. Njegova poezija sodi med najžlahtnejše sadove modernizirane španske romantike. Nova knjiga Maurica Maeterllncka. Znani belgijsko-francoski pesnik in filozof Maurice Maeterlinck Je izdal novo knjigo svojih starostnih filozofskih razmišljanj »La Grande Porte«. V nji razpravlja o vprašanjih posmrtnega življenja, o podzavestnem svetu, o starosti, o selitvi duš L dr. Roman Ivana Olbrachta »Hajduk Nlko-la Suhaj« je s pravkar izišlo novo izdajo dosegel v češkem izvirniku naklado 32.000 izv. To Je tudi za češke razmere že prav častno in izjemno število. Roman je bil preveden na več jezikov, med njimi v slovenščino (prevod B. Borka in O. Berkop-ca, izdaja Tiskovne zadruge) m sodi med najznačilnejša dela češke literature. Zveza ruskih pisateljev se je nedavno znova organizirata. V sedanje vodstvo so vstopili umerjeni pisatelji, sami repiezen-taati sedanje ruske literature, kakor na pr. Aleksjej Tolstoj, M.Solohov, Fadje-jev, Asejev, Fedin, pavienko, Katajev L dr. Ukrajinske pisatelje zastopa v novem odboru Kornejčuk, beloruske Janko Kupa- la, gruzlnske Al jo MaSaSvlli. Zveza ruskih pisateljev bo priredila v marcu t_ L pisateljski sestanek v Kijevu, posvečen 125 letnici rojstva Tarasa Sevčenka. Posmrtne ostanke Giacoma L*>opardJJa, največjega Italijanskega pesnika 19. stoletja, so minule Oni svečano prenesli iz dosedanje grobnice v cerkvi San Vitaie V Neaplju v park Virgilio. Na tej svečanosti je govoril Giovanni PapinL Z njo so se nekako zaključile slavnosti ob stoletnici pes* mkove smrti L 1937. »Pepelka« na šentjakobskem odru Uspel nastop novincev pod vodstvom ge. Juvanove Ljubljana, 1. marca Pohvalna je pobuda uprave šentjakobskega gledališča, da je za svoje nove člane organizirala dramski tečaj. V soboto 18. t. m. so gojenci tega tečaja, ki ga je vodila ga. Polonca Juvanova, prvič stopili pred javnost. Uprizorili so Gornerjevo pravljično igro »Pepelko«. Rezultat njihovega prvega nastopa Je pozitiven in občinstvo je bilo z njimi zadovoljno. Vsi nastopajoča so pokazali mnogo dobre volje, vztrajnosti in ambicije. Nekateri med njimi se utegnejo razviti s časom v dobre igralce in igralke, če bodo vztrajali na tej poti. Naloga uprave odra pa je, da nudi igralcem, ki so pokazali talent, možnost, da se pokažejo tudi v drugih vlogah. Iz pravljičnega sveta zajeta snov stavlja na igralce druge zahteve, kakor jih stavlja-jo igre, katerih snov je zajeta lz realnega življenja Glavna in naslovna vloga Pepelke Je dobila v gdč. Hočevarjev! dobro inter-pretko. PepelKa je sentimentalne narave in vloge te vrste rade zavedejo začetnico v patos in deklamiranje, čemur je podlegla tudi Hočevarjeva. Sicer se je vidno potrudila, zato zasluži vso pohvalo. Odlikuje jo mehak, elegičen glas, ki se še ni povsem razvil, njena narava se nagiba k romantičnosti in sentimentalnosti, zato bo manj uspevala v konverzaciji salonskih komedij. Ga. Dragarjeva ni v vlogi Sibile izkoristila vseh možnosti; v njenih kretnjah se je nekoliko preveč videlo, da stoji za njo režiser. Gdč. Birsova in gdč. Pugljeva sta morali oživljati dva nesimpatična lika Pe-pelkinih polsester ki sta postavljeni kot nasprotje dobri pepelki. Ta naloga ni bila lahka, a obe gospodični sta jo rešili posrečeno in pokazali, da sta talentirani igralki Čarovnica Valpurga gdč. Cučkove Tatjane je bila močna v vsej svoji pojavi. Spričo njene igre nismo niti za trenutek mislili, da imamo opraviti z začetnico. Vsekakor je Šentjakobsko gledališče dobilo v njej dobro karakterno igralko. Od moških vlog je bil najboljSi kralj Kakadu g. Lombarja, ki Je umel svojo vlo- go spraviti v skladen, dovolj ostro lik in zasluži v resnici vso pohvalo. Dostojanstven v hoji, racionalen v gestah in ekenom v glasu je bil njegov lik prava impresivna slika. Ob njem je dobro razvil svojo igro princ Krasnoslav g. Blažiča. Njegova postava, glas in gibi čisto ustrezajo zahtevam vloge. V prizorih, ko se je otresel patetične dekiamacije, je bil naravnost odličen. Presenetil nas je s sigurnostjo nastopa. Dobro se je včlenil v celoto baron Montecontečučulorum g. Jereta. Morda je bil za spoznanje premalo podčrtan moment komičnosti, v glavnem pa je dobro pogodil značaj barona dobro-voljčka. Dober tip v maski, igri in govoru je ustvaril g Vozelj iz ministra Pur-mana. Njemu se je poznalo, da ni stopil prvič na deske »ki pomenijo svet«. G. 21-gonu kot dvornemu maršalu žolni so se poznale težave zacetništva. Težavno vlogo Syfaksa je odlično odigral g. Ocvirk, ki se je na odru sprostil in podal v detajle izdelano igro. Gias in pojava ga usposabljata za karakterne vloge. Sredi teh so se prizadevno udejstvovali g. Grgurevič kot nadkonjar Kobilica in gdč. Mechorova kot dekla Ilza. Pravljično dogajanje so povzdignili dvorjani, dvorjanke, balet in palčld do učinkovitih prizorov, ki nudijo malemu in velikemu gledalstvu obilno pašo za očL Glavna zasluga za splošni uspeh predstave gre vsekakor ge. Polonci Juvanovi, ki je ponovno dokazala vsestranost svojega umetniškega udejstvovanja. Pod njeno izkušeno režisersko roko so prišli mladi talenti do popolnega izraza. Zlasti se je uveljavila njena ustvarjalna moč v skupinskih nastopin. katerim posvečajo navadno naši režiserji vse premalo pozornosti. Režiji je v izdatni meri pomogla učinkovita scenska arhitektura, delo g. Roma, ki Je izvrstno rešil problem hitrega menjavanja poedinih slik. Kostumi ln maske so izredno uspeli ln ne bi kazili še tako razvajenega odra. Upravi odra Je treba dati vse priznanje, da se Je tako zavzela za uprizoritev, ki ni osramotila nikogar. —•X« Smrt v star! steklarski redemni Zanimivosti iz življenja pokojnega Lojzeta Ranzingerja Zagorje, 28. februarja Po daljši bolezni je v soboto umrl priljubljeni zagorski trgovec s steklom gosp. Lojze Ranzinger, potomec stare in obsežne steklarske rodbine. Kakor ostalih pet bratov se je tudi Lojze po očetovi smrti izučil steklarske obrti. Ko mu je bilo 18 let, je odšel prostovoljno k vojakom. Po nekaj letih se je vrnil in se z brati popolnoma posvetil steklarstvu. Da se izpopolni, je odšel na tuje in je med drugim živel polni dve leti v Indiji. Zanimivo je znal opisovati svoje spomine, še zlasti je prijetno kramljal o lovih na tigre in leve, da ga je marsikdo zavzeto poslušal in mu tudi verjel... V ostalem pa je imel tudi mnogo zanimivih fotografskih posnetkov in res je tudi bilo, da je njegova nemirna živahna narava zahtevala vedno kakšno izpremem-bo. Z bratom sta se naposled posvetila zgolj trgovanju s steklom. Kdor je poznal vse člane Ranzingerjeve rodbine — bilo je šest sinov in tri hčerke — ne more verjeti, da so se že vsi preselili v večnost, razen Franceta, ki je zaposlen v neki ameriški steklarni. Skoraj vsi so umrli, preden so dosegli Abrahamovino. Oče je umrl, ko mu je bilo 48 let in vsi otroci so bili prepričani, da ne učakajo višje starosti. Tako je tudi France umrl star komaj 47 let. France je bil podpornik raznih društev in vesel družabnik. Daljšo dobo Je sodeloval v različnih delavskih organizacijah, nacionalnih in strokovnih. Lov mu je bil največja zabava, v hribe pa ga je bilo težko spraviti, ker je rajši poiskal mirno, gostoljubno zavetje. V ponedeljek popoldne se je začela zbirati množica pred hišo žalosti. Ker je bil pokojnik že daljšo dobo evangeličan, je bil naval ljudstva še večji, vsakdo je hotel videti obred in pastorja iz Ljubljane. Iz Hrastnika je prišla steklarska godba ter veliko število steklarjev in prijateljev t županom Malovrhom V dolgi sprevod so se uvrstili številni zastopniki društev in korporaclj, zlasti gasilci in lovci Čeprav je rosilo, je bil ob cestah gost špallr in ▼ cerkvenem zvoniku smo celo opazili katoliškega duhovnika, dočim je prejšnji dan bila v cerkvi pridiga, naj ljudje ne prestopajo v drugo vero, ker da jih k temu vodi prešestvovanje. Na pokopališču Je spet bilo zbranega mnogo ljudstva, ki je želelo biti priča lepega obreda. Duhovnik je imel krasen govor, nakar je opravil molitve Godba je zaigrala poslovilno koračnico, »Loški glas« pa je odpel žalostinko »Zbogom prijatelj, ljubi«. Oglasil se je lovski rog, za-grmela je salva, dragi Lojze je legel k večnemu počitku. Vsem preostalim Izrekamo toplo sožalje! Indijanci Tinček je šel z očetom v kino, kjer sta gledala napet indijanski film. Videl je, kako so si Indijanci poslika vali obraze. »Zakaj pa delajo to?« je vprašal očeta« »Slikajo se po obrazih, ker Be pripravljajo za boj a sovražniki. Vse bodo pobilL« Drugo jutro je pritekel Tinček k očetu v spalnico: »Oče, beži, mama se pripravlja na boj!« LIPSKI POMLADNI SEJEN (LEIFZIGER FROH J AHRSMESSE) »družen s ^ . VELIKIM TEHNIČNIM SEJMOM ? IN GRADBENIM SEJMOM je največji mednarodni sejem sveta in že stoletja Idealni vedno vsem zahtevam časa prilagojeni sejem za nakup in prodajo^ Začetek dne S. marca 1939« L Vsa pojasnila daje: ~ , Geschaftsstelle des Leipziger Messeamts f ur den Balkan, i Beograd, Knez Mihajlova al. 83, telefon 24-311 aH ▼ LJUBLJANI* Ing. 6. Tonnies, Tyrševa 33 In {ffARIBOB: Banka Bezjak — Gosposka ulica 26. Posebni vlak na UpsM vetesefem petek % marca — Din 605.- tja in nazaj. Važna nazaj pobtfubno L WINDERJ 10 (jospo^jtinopišk Roman o Franca Ferdinanda (Avtorlziran prevod) Živela je še leto dni. Njena nenasitnost, nezmer-nost njenega terjanja jo je še leto dni ohranila pri življenju. Trdno je bila odločena, da si s pobožno zvijačo prilaska od nebeške misli še enega sina Toda bolničine poslednje moči, ki so žvižgaje uhajale iz razdejanih pljuč, so bile že preslabe in niso mogle več podpreti njene neuničljive volje. Zavita v tople odeje, se je odpeljala na jug, mesece in mesece je negibno ležala na smrtni postelji, ena nuna je sedela na levi, druga na desni zraven nje. Redovnici sta bili dobrotijivi in neusmiljeni, vse dni, vse noči, se nista ganili od bolniške postelje. Nadvojvoda je bil srečen, ker mu ni bilo treba biti samemu z umirajočo, groza ga je bilo počasnega umiranja, temno grozečih, nerazumljivih, skrivnostnih besed umirajoče. Rekla mu je: »OdpoveŠ se prestolu, kadar pride do tega, kaj ne, da ne boš napotoval svojim sinovom, ali mi obljubiš?« Obljubil je. »Prisezi!« je rekla. Prisegel je. Mislil je, da se ji blede; toda njena misel je bila do poslednjega trenutka jasna in njena volja močna. Umrla je dne 4. maja leta 1871., v svojem devetindvajsetem letu, lepa kakor lepa prikazen z onega sveta. Strah Nadvojvoda Karel Ludvik se je oddahnil. Dolgo Časa je bil živel v oblaku bolezni in žalosti, v strahu pred blaznostjo, ki jo je bil odkril v bolničinih očeh. Vedel je, da ni bila blazna; a nerazumljivost njene ledene brezčutnosti in njenega bolnega pohlepa je bila hujša od blaznosti. Zdaj je bil rešen. Se mesece ln mesece po njeni smrti ga je bilo groza strupenega diha bolezni, skelečih pogledov ne-srečnice, ki ga je strašila v sanjah. Občutljiv ni bil, imel je močne živce, njegov hladnokrvni značaj ga je varoval prehude razdraženosti; a to počasno umiranje je trajalo le predolgo. Vse v njem je kričalo po čistem, zdravem zraku. Zdaj mu je bilo na voljo, da se vrne v svoj ljubljeni Gradec, ali to mesto mu je bilo zagrenjeno. Nekakšen stud ga je gnal, da se je ogibal vseh sob, vseh hiš in vseh krajev, ki so ga spominjali Marije Anunciate. Bogat ni bil; vendar si je dal ob znožju Raxalpe, pri Reichenauu, sezidati grad Wartholz. Tu je hotel poslej živeti, zakaj tu ni bilo spominov na rajnko. Toda otroci — otroci so ga zmerom in povsod spominjali rajnke. Podobni ji niso bili, a podedovali so bili njeno bolehnost, nežnost njenega telesa. Zdravnik je sicer trdil, da niso bolni na pljučih, toda pri vsaki priliki je poudarjal, da je treba otroke jetične matere posebno skrbno varovati bolezni. Nadvojvoda je bil preprost človek in ni maral problemov. Premišljeval je, kako bi boguvšeč-no in vestno rešil vprašanje svoje očetovske dolžnosti. Cez nekaj dni je našel rešitev, ki mu je pomirila vest. Namenil se je, da bo vsako jutro molil za zdravje otrok. To je bilo najvažnejše. Vrh tega je hotel živeti z njimi na kmetih, na dobrem zraku. Izbral je krave, ki naj jih molzejo za otroke. Božja pomoč, dober zrak in dobro mleko: če to ne pomore, tedaj ni pomoči Nadvojvoda je rad živel na deželi. Rad se je pogovarjal s kmeti, lovci in pazniki, bil je ljudomil iz najnotranje srčne potrebe. Jutro v gozdu, uspešen lov, steklenka rdečega vina pri oddihu, vse to je bilo boljše od slave in boljše od ljubezni žensk. Rad je hodil s starejšima dečkoma po polju in jima razlagal: »Glejta, otroka, vsemu temu daje ljubi Bog, da raste, glejta, kako lepo kaže pšenica. In kmetje, ki nas tako pobožno pozdravljajo in tako prijazno gledajo, nas imajo vsi radi, vsi so dobri ljudje Narava j« krasna ln ljudje so dobri, bodita torej hvaležna ljubemu Bogu in glejta, da postaneta prav dobra človeka.« 2e po nekaj tednih sta otroka opazila, da se jima kmetje niso več nasmihali. Osemletni Franc Ferdinand je opazil prej kakor oče in prej kakor šestletni Oton, ki je na izprehodih razposajeno poskakoval okrog očeta in resnobnega starejšega brata. Kmetje so jo popihali, kadar so zagledali očeta. Če se niso mogli za časa izmuzniti, so ga spoštljivo pozdravili, a vselej so se hitro spet sklonili k svojemu poljskemu delu in se naredili gluhe. Oče ni grajal tega čudnega vedenja kmetov, ampak ga je pojasnjeval: »Pridno morajo delati, ne godi se jim tako dobro kakor vama.« Franc Ferdinand je tudi opazil, da oče v svoji delovni sobi ni bil tako prijazen z ljudmi kakor zunaj pod milim nebom. Kadar je upravnik ali kak višji gozdar poročal nadvojvodi Karlu Ludviku, je čutil deček, bister opazovalec, v zraku kar razburljivo napetost. Oče je prebiral papirje, ki so mu jih podajali, ter odgovarjal uradnikom, ki so skoraj zmerom strumno stali pred njim: »Se ne dovoli. Treba je varčevati.« Očetov glas je bil pri tem miren, brez razburjenosti. Vendar je Franc Ferdinand na obrazih čakajočih mož pogosto ujel odsev ogorčenja, ki so ga le s težavo krotili. »Vaša cesarska visokost naj ne zameri, to so ubogi ljudje, ki pobero kvečjemu kako betvece drv«, je nekoč rekel višji gozdar, ki je podajal poročilo. »Zal mi je, toda okrasti se ne dam«, je odvrnil nadvojvoda. »Za vsako polence ste mi odgovorni, zapomnite si.« Višji gozdar je nejevoljno trenil z roko, a se je hitro obrzdal in ponižno dejal: »Razumem, cesarska visokost.« »Tako je treba ravnati«, je rekel nadvojvoda osemletnemu sinu, ko je višji gozdar odšel; »zmerom bistro paziti, drugače ti kradejo spredaj in zadaj. Saj so vsi čisto spodobni ljudje, ali zapomni si, Franci: zaupati ne sme človek nobenemu. In sploh se ne sme človek na nikogar zanesti, naj- manj pa na enega samega, to je še važnejše. Zapomni si to ie zdaj, to je zlato pravilo za življenje.« »Aha, tako je to«, si je mislil osemletni deček. »Ljudje so lažnivi in zavratni. Kadar stojijo pred nami, se drže prijazno da nikoli tega; če jim pa ne gledaš na prste, nas goljufajo in nam ne želijo nič dobrega. To je treba vedeti« »Ali človek tudi Degenfeldu ne sme zaupati?« je vprašal. »Grof Degenfeld je kavalir«, je odvrnil oče. »Gospodje, ki vaju vzgajajo, so sami kavalirji. Samo vobče menim, da se človek ne sme zanašati na ljudi. Pozneje namreč. Zdaj se ti še ni treba brigati za to; v tvoji okolici so sami izbrani kavalirji, ki jih moraš ubogati.« Grof Degenfeld, ritmojster grof Nostitz in poročnik grof Wallis so imeli naročilo, naj vzgajajo dečke po načrtu, ki je veljal za vse prince cesarske hiše. »A ne mučite mi fantov s preveliko učenostjo«, je rekel nadvojvoda. »Glavno je, da so zdravi in da imajo dobre manire. Drugače se pa natanko držite načrta.« Osemletnega Franca Ferdinanda so učili veronauka, nemščine, pisanja, računanja, zemljepisja, zgodovine, francoščine, risanja, plesa telovadbe, mečevanja, jahanja, plavanja in ekserciranja. Nerad se je učil in nepazljivo poslušal predavanja, tako da vzgojitelji niso vedeli, ali naj princev »ne mučijo s preveliko učenostjo«, ali naj jih obremenjujejo z vso nepotrebno učno snovjo predpisanega načrta. Grof Degenfeld, ki je imel vrhovno nadzorstvo, je našel izhod: učitelji so predavali predpisano snov, a so prince le zelo vne-marno opominjali, naj sledijo pouku. Nemogoče je bilo strogo ravnati s temi slabo razvitimi, šibkimi otroki. Nemogoče je bilo poraviti mlahavo držo telesa, ki je bila za strumne, elegantne častnike muka. Ta, kar prenežna otroška telesa so zmerom grozila, da se zrušijo. Celo Oton, ki je bil nekoliko krepkejši in je venomer norel in se prekopiceval, je zvečer pogosto kazal znamenja izčrpanosti. Prometna banka d. d. o Llnblianl _STRITARJEVA 2 — TELEFON 21-49_ Ugodni trgovski krediti - Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo Obrestovanje vlog od 4% do 5% STARE IN NOVE VLOGE IZPLAČUJE BREZ VSAKE OMEJITVE OCiLASI Uradnico tudi začetnico, takoj sprejmemo. Kavcija 5000. Ponudbe pod »Stalna« na ogl. odd. Jutra.. *_«53-1 Rešišerja in akviziterja prvovrstnega, išče večji in-foimacijski zavod za Ljubljano in okolico. Ponudbe fla poštni predal 201. 4128-1 Knjigovodjo ln vodjo za malo podjetje, iščem. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod značko »Samostojen 12«. 4123-1 Služkinja Začetnica ali mlajša moč, dobi takoj službo. Predstaviti se v četrtek in petek popoldne. K. M. Friškovec it. 1. 4120-1 Frizerko dobro izurjeno moč, sprejmem v stalno službo. Plača 1200 din. Vikor Popit, salon »Ivana«, Lingarjeva 1, Ljubljana. 4083-1 Trgovski pomočnik S šoferskim izpitom, išče mesto šoferja ali trgovskega pomočnika. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Mlajši«. 4144-2 Natakarica simpatična, mlada, išče službo. Kovač Rozalija, Maribor, Zrinjskega trg 9. 4142-2 h- Dekle vajeno vseh hišnih del, želi llužbe k dobri družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in snažna«. 4126-2 Gospodinja dobra kuharica, pridna, varčna, želi službo pri stari gospe ali gospodu. Vajena bolnikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gospodinja«. 4133-2 Samostojna gospa solidna, srednjih let, Z najboljšimi priporočili in gostilniško koncesijo, —- išče primerne zaposlitve gospodinje, natakarice ali sobarice. Samo v pošteno hišo, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V pošteno hišo«. 4138-2 Potniki Zaupnike za Dolenjsko in Štajersko išče »olidno podjetje. Lep postranski zaslužek za ljudi, ki imajo kakšne opravke po vaseh. — Ponudbe pod šifro »Mimogrede 400« na ogl. odd. Jutra. 4078-5 Brivski pomočnik mlad, vešč tudi nemščine 7 večletno prakso išče stalno mesto. Nastop po želji. — Alojz Žlabravec, Na Mest ni vrh 2, Ptuj. 4117-2 Plačilni natakar zmožen, kavcije, 2 večletno prakso, išče stalno ali s* zonsko mesto. Cenj. ponud-be na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen natakar«. 5874-2 Strojepisni pouk večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. ln od pol 8. do 9. zvečer za začetnike ln lzvežban-ce. Novi tečaji se bodo pričeli 3. marca 1939 Najnižja šolnina. Moderna ln največja stro-jepisnlca s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. zvečer pri ravnateljstvu Chrlstolovega učnega zavoda, LJubljana, Domobranska 13, tel. št. 48 43. 3915-4 INSERIRAJ V „JUTRU"2 G. Th. Ko t man: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit Kakor hitro je bila zbirka živali srečno na ladji, je vzel kapitan papir in svinčnik ter poslal v domače mesto brezžični brzojav, v katerem je napovedal skorajšnji prihod največjega lovca na leve. Cez tri dni je prišel odgovor, ki je obljubljal, da bo prisostvoval sprejemu slavnega moža ves občinski jvet Kolikšna čast, ljudje božji! - Dragocenost Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir, Ljubljana, Wolfova uL Prodam Na morju v prometnem kraja, prodam radi odhoda celokupni inventar hotela. Hotel je dobro uveden in vse leto odprt. Kupec more napraviti novo pogodbo z lastnikom za 5 do 10 let. Potreben k?pital do 160.000 din. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Morje.« 4046-6 Pohištvo Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, r^ J manj Si znesek 17 din Pohištvo novo ln že rabljeno, ki ga telite prodat) ali sa mo dati v shrambo, sprejmemo v posebni od delek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo pre skrbimo sami Sporočite nam na dopisnici al) ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami Ivan Mathian Ljubljana, -Tyrševa 12. 70-12 Avto, moto DKW ali Opel avto odprt, 4 sedežen, novejše tipe, v brezhibnem stanju, kupim. Plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štev. 20.000«. 4132-10 Kolesa Športno kolo prvovrstno, italijanske znamke, naprodaj zelo poceni. CizerL Ljubljana, Vegova 12. 4151-11 Presto kolesa večletna tovarniška garancija. Na ugodne obroke. Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgovina, Tyrieva c. 33 (nasproti Gospodarske zveze). 4139-11 Naznanilo! Prva velika pošiljka koles prispela. Oglejte si brezob-vezno pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. 3844-11 Kolesa najboljša ln velika Izbira, nizke cene, na u-godna odplačila. Oskar Remec, Ljubljana, Dolenjska 5. 113-11 Stroji Vač rabljenih zabojev prodam. —- Karel Prelog, Ljubljana, Gosposka 3. 4129-29 Pisalni stroj rabljen, kupimo. Ponudbe z označbo znamke in cene na ogl. odd. Jutra pod »V dobrem stanju«. 4130-29 Hranilne knjižice Praštedione, Jadransko po-dunavske, Kmetske posojilnice ljublj. kupimo za takojšnjo gotovino. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. 4150-16 Družabnico ki bi izplačala dosedanjega družabnika radi starosti — išče hotelir samec. Potreben kapital do 180.000 din, — Hotel je na morju na prometnem kraju, odprt skozi vse leto. Najemnina nizka. Strokovno znanje nepotrebno. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kompanjonica«. 4103-16 Ako iščete udeležbe a kapitalom pri kakem trgovskem podjetju, Industriji, del nlškl družbi kot družabnik aH kaj podobnega, se obrnite zaupno na mojo tvrdko. Imam ved no zelo dobre ln doblč-kanosne stvari na razpo lago. RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12 4149-16 Kdo vloži din 50.000 v plodonosno podjetje, proti sigurnemu iamstvu. Obrestovanje vloge po 10%. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost«. 4017-16 Terjatve vsakovrstne, iztožene ali ne-iztožene, prevzamem v in-kaso, Preslcrbim kredite na vrednostne papirje. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 4148-16 Lokali Trgovski lokal z inventarjem, prvovrsten prostor, nizka najemnina, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »25«. 4154-19 Frizerski salon dobro vpeljan, prodam takoj poceni. Ivan Wolf, brivski salon, Ljubljana, Tyrševa 31. 4131-19 Prodam hišo takoj » velikim vrtom. — Cena ugodna. Novo mesto, Krekov* ul. i. 4140-20 Krasne parcele na Gorenjskem ob asfaltirani cesti, s vodovodom in elektriko, 1 km od Lesc, za vile ili wee-kende, ugodno naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3821-20 Hiše trgovske in stanovanjske ter stavbene parcele nudi v ugoden nakup Pristavec Franjo, real. pisarna, Ljubljana Erjavčeva C. 4a. 96-20 Večje število parcel Kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih blš ln vil ima naprodaj gradbeno stro Kovno Izobražen posre dovaleo: K un a ver Ludvik cesta 29 oktobra S. Te iefon 37 33 Pooblaščen graditelj ln sodni ceni telj za nasvete brezplač no na razpolago 25-36 Stanovanje odda ] Mansardno stanovanje čisto, dvosobno, oddam 1. aprila starejši stranki. Vprašati od 15. do 18. Stani-čeva 21-1. 4147-21 Enosob. stanovanje komfortno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4122-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje s pritiklinami. Iščem za maj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Maj 39. 4124-21a Stanovanje 4 do 5 sob, s pritiklinami, iščem za april ali maj v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4ll4-21a Sobo odda Sobo z domačo hrano, v strogem centru, oddam 1. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4141-23 Sostanovalca s hrano in vso oskrbo v lepo sobo na ulico takoj oddam. Sv. Jakoba trg 5. 4137-23 Opremljeno sobo oddam. Sv. Petra 44-1. 4132-23 Večjo prazno sobo odnosno dvoje manjših sob v prit1«*!" iti v prvem nadstropju v bližini justične palače, iščemo Z3 vselitev i6. L m. — Ponudbe pod značko »Alfa« poslati na ogl. odd. Jutra. 4l09-23a Dopisi Vdova stara 39 let, sama, premožna, čedna, želi znanja s finim gospodom. Ponudbe pod »Maj« na podružnico Jutra Maribor. 4146-24 Od Vas Je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo postite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-« Potoka mm SrtdoBkilnlo Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59. ZHHTEVRDTE 5=f 5P1AC.N) PODUCN! CENIK r-A^TPDLHEjSl14 . GLASBILA /?!■'.[ cofAtt. sTsoor. Tvt?r. fSCHNEIDER . H?, iv:•;-.■»>« v-.iz: 7AGREB NTVOLirEVA ;0 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Violine kitare Moški, I ki trpite na aeksualn nevrastenljl odnosno tmpotenci, nezadostni run&cij) spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA 100 tablet 220 din; 50 tablet 110 din. I u so Jih mnogi zdrav-| nlkl preskusili ln so kot hormonski preparat odobreni. [ Pošiljamo naravnost. Poštnine ne zaračunavamo. Lekarna Mr Rožman, | Beograd Terazlje br. S. Izvozna banka, Reg 8. br. 5732-1934 VEČJE PODJETJE IŠČE samostojnega delavca za popravila harmonik Namestitev stalna. — Pismene ponudbe s vsemi podatki poslati na Publicitaa d. cL, Zagreb, Ilica 9 pod »35953«. KRAJCEVICEVA (Dr. SPITZEKJA) Novo-Vukovarska pomada 1864—3939 Nenadkriljiva za polep-šanje, zoper sončne in jetrne pege, zoper so-jedce in prišč. S stalno uporabo ohranijo tudi starejše dame mladosten izgled in gladko polt. — Edino pristna s sliko izdelovatelja. LEKARNA KKAJČEVIC, VUKOVAR. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeli! to druga glasbi ta, od šolskih dc prvovrstnih instrumentov Aru ne ln »te po ferettčlne dobite V velim lzbert oajoenejše prt W a B B 1 N G K, LJOBLJARA. Miklošičeva cesta * pn Frančiškanski ocrkrt Prodaja ln izposojanje klavirje*. Stavbne parcele v Ljubljani za 8 nadstropne hiše — južno centralno ležeče izredno ugodno naprodaj N a s 1 o v v oglasnem oddelku »J u t r a«. že za Din 360.— Ima v zalogi SEVER — Marijin trg t Modroce vrhnje pod Din 180, spodnje 260, dobre posteljne odeje od Din 135 dalje. Prepričajte se sami! ©t®man@ RAZPIS NATEČAJ—K0NKURZ za izdelavo idefne skice za uravnavo in regulacijo Vrnjačke Banje Po sklepu gospoda ministra socljalne politike ln narodnega zdravja S. Stev. 4422 od 16. februarja 1939. leta je podaljšan rok razpisanega natečaja za izdelavo Idejne skice za urav-nvo ln regulacijo Vrnjačke Banje od prvotnega roka 15. marca za 1. maj 1939. leta. Iz uprave Vrnjačke Banje fitev. 889 od 22, februarja 1939. Stavbno parcelo t gospodarskim poslopjem ali D rez prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4087-20 Občina Trbovlje, srez Laško, razpisuje na podlagi sklepa občinskega odbora občine Trbovlje z dne 16. novembra 1938 v smislu čl. 86. do vštetega 98. zakona o državnem računovodstvu, za oddajo spodaj naštetih del pri gradnji novega občinskega doma v Trbovljah javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 15 dni na dan 20. marca 1939 ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni v Trbovljah (soba št. 3.). Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu naprav« nih stroškov med uradnimi urami v gradbenem oddelku občinske pisarne, soba Stev. 7. od 8. marca 1939 dalje. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek uradnega proračuna za naslednja posamezna dela: 1. Težaška, železobetonska in zidarska dela. 2. Tesarska dela. 3. Krovska dela. 4. Kleparska dela. 5. Mizarska dela. 6. Steklarska dela. 7. Ključavničarska dela. 8. Strelovodne naprave. 9. Pleskarska dela. 10. Soboslikarska dela. 11. Stukaterska dela. 12. Instalacija elektrike. 13. Parketarska dela. 14. Tapetniška dela. Kavcija, kl znaša za tuzemce 5%, za inozemce pa 10% od vsote uradnega proračuna, Je položiti najkasneje do 20. marca 1939 do 10. ure pri občinski blagajni v Trbovljah. V slučaju, da prva licitacija vsled nezadostnega Števila ponudnikov ne bi uspela, se bo vršila druga licitacija v skrajšanem roku 10 dni, t. j. 30. marca 1939 ob isti uri ln na Istem mestu ob vsakem Številu ponudnikov. Podrobnosti rasspisa so razvidne lz razglasa o licitaciji, kl je nabit na uradni deski pri občini Trbovlje. OBČINA TRBOVLJE, dne 1. marca 1939. riSOČE ZAHVAL PREJEMA Takoj ustavi Izpadanje las, odpravi prhljaj in vse kožne neprijetnosti. Jačl In krepi koren, a lasje, po rastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju, cena veliki steklenici s omotom In poštnino vred din 50.—« MORANA — SPLTt v jUfoftje Casgrln fiasijea. — Izdaja m konzorcij »Jutra« Stanko MraaL — Za Narodno tiskamo d. d. &>L tisjiarnarja Fran leno* — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi s Ljubljani« j