K N JIŽ E V N O ST Gozdovi n a Slovenskem , zbral in uredil C iril Remic, izdala in založila za­ ložba Borec v sodelovanju s poslovnim združenjem gozdnogospodarskih organi­ zacij v L jub ljan i, str. 309, L jub ljana 1975. Č eprav pub likacija »Gozdovi na Slovenskem« ni izrazito geografska, kljub temu zasluži, da o n je j poročam o tud i geografi. Gozdno rastje je eden n a j­ izrazitejših členov geografskega okolja. S svojo fiziognomijo, floristično sestavo in gostoto zaraščenosti je tisti dejavnik v pokrajin i, ki jo na najv idnejši način že na zunaj karak teriz ira . G ozdna vegetacija p redstav lja torej neposredno prep le­ teno delovanje prirodnih in antropogenih dejavnikov. Poleg tega ne smemo prezreti njene velike gospodarske vrednosti in rekreacijske funkcije. Poglavitni nam en pričujoče knjige pa je p rav p rikaza ti in osvetliti gozdno rastje čim bolj vsestransko. D a bi dosegli ta nam en, so av to rji zasnovali knjigo kot enciklopedični p rikaz gozdov, k a r je p rv i prim er te vrste p ri nas. Jedro knjige tvorijo poglavja, ki obravnavajo posam ezne gozdarske pano­ ge. O bdelalo jih je več avtorjev — naših priznanih gozdarskih strokovnjakov, ki tudi sicer znanstveno delajo na področjih , k i jih prikazu jejo v knjigi. S tem je knjigi zagotovljena dokajšn ja strokovna raven. V p rv ih poglavjih so poleg pregleda zgodovine naših gozdov in gozdarstva zajeti tud i prirodni dejavniki, k i vplivajo na gozd. Tako so na k ratko p red ­ stavljene geomorfološke in petrografske razm ere ter gozdne p rsti in klim a. Bolj izčrpno je podan pregled o rastlinstvu. V njem so na izviren način na jp re j p red ­ stavljeni fitoklim atski te rito riji Slovenije z značilnim i gozdnimi združbam i. N a­ dalje spoznam o posam ezne skupine gozdov, njihovo razprostran jenost in zg rad­ bo, tako npr. gozdove poplavin n ižin in gričevja, bukovje, mešane gozdove jelke in bukve, čiste jelove gozdove itd. V tem podpoglavju je m arsikaj novega, k a r še zlasti velja za prostorsko p redstavitev gozdne vegetacije v Sloveniji. Posebno izstopa fitocenološka k arta (1:750.000), ki nam kot p rva tiskana barvna k a rta te vrste ponazarja potencialne gozdne združbe v Sloveniji. K arta je b ila izdelana na osnovi podrobnejših kart, k i so bile narejene za vso Slovenijo v m erilu 1:100.000 na B iroju za gozdarsko načrtovanje. Gozdna vegetacija Slovenije je na te j k a rti za je ta v tr i velike skupine: 1. zonalne združbe subm editeranskega terito rija , 2. zonalne združbe alpskega, p redalpskega, dinarskega, preddinarskega in subpanonskega te rito rija , 3. raz­ vojno sam ostojne rastlinske združbe. Te tr i skupine so sestavljene iz vrste gozd­ nih združb. Poleg te karte , ki nam ponazarja horizontalno razprostran jenost gozdne ve­ getacije v Sloveniji, je v tem podpoglavju p rikazana tudi vertikalna razširjenost gozdnega rastja . Na idealiziranem vegetacijskem profilu čez Slovenijo so nan i­ zane gozdne združbe, ki v različnih nadm orskih višinah poraščajo Slovenijo. S tem profilom je podan dober pregled o vegetacijski stopnjevitosti p ri nas. Za temi poglavji so razvrščeni pregledni prispevki o gozdovih in naravnem ravnotežju, varstvu narave in gozdarstvu, vplivu gozdov na vodni režim in ero- zijske procese, gojenju gozdov, urejenem gospodarjenju z gozdovi, prosto žive­ čem živalstvu, izkoriščanju gozdov, lesu v gospodarskem razvoju Slovenije in o proizvodni zm ogljivosti gozdov. Na koncu knjige je dokaj zanimivo poglavje o gozdno-gospodarskih območ­ jih v Sloveniji. V njem so zajete, poleg vrste drugih podatkov, tu d i glavne zna­ čilnosti vseh štirinajstih gozdno-gospodarskih območij Slovenije. V vseh teh poglavjih je gozd p rikazan v svoji moči, koristnosti in po treb ­ nosti. V endar bi dobili še popolnejšo podobo gozda, če bi bilo dodano poglavje o gozdu, ki se bori za svoj obstanek, p a na j bo to v borbi z naravnim i (npr. na gozdni meji) ali antropogenim i dejavniki (propadanje in izgin janje gozda ob industrijsk ih napravah). Poleg osrednjih poglavij pa knjiga obsega še nekatere prispevke, ki naj gozd osvetle tudi iz negozdarskih vidikov. Med njimi, ki smiselno dopolnjujejo sliko gozda pri nas, so zanimivi: »Pogovor med gozdom in človekom« ter zapisi »Gozd in vojna« in »Gozd v slovenski umetnosti«. Publikacija je bogata s podatki, tabelami, kartami in diagrami, posebej prijetno pa preseneti tudi s fotografijami. Veliko število izbranih barvnih in črnobelih fotografij nam na najbolj neposreden način predstavlja gozd. Pester izbor posnetkov kaže, da zbiralcev fotografskega gradiva niso vodili samo stro­ kovni, temveč tudi umetniški in estetski vidiki, kar še poveča vrednost knjige. Publikacija »Gozdovi na Slovenskem« gotovo predstavlja zelo pomemben in tehten prispevek k poznavanju gozdov pri nas. Snov, ki je zajeta v posa­ mezna poglavja nudi obilo gradiva vsakomur, ki si želi spopolniti znanje o gozdu. Karte, ki ponazarjajo gozdno rastje v Sloveniji pa lahko služijo kot do­ ber učni pripomoček tudi v šoli, kjer so tovrstna učila le redko na razpolago. F. Lovrenčak R. L azarevič, G eom orfologija. B eograd 1975, 465 stran i, 265 fo tog rafij in skic med tekstom. Po Jovanovičevi (Osnovi geomorfologije, I960) in Petrovičevi Geomorfologiji (1967) smo od srbskih geomorfologov dobili pred k ratk im še tre tji povojni geo- m orfološki učbenik. O njem tu k a j poročam predvsem zarad i razm erom a razsež- nega poglavja o zem eljskih plazovih in denudaciji oz., če se poslužim o Lazare- vičeve term inologije, o površinski rečni in dežni eroziji. Jugoslovanski geografi smo v resolucijah povojnih kongresov večkrat stavili raziskovanje erozije p rsti med svoje najnu jnejše naloge. D a smo raziskali m anj, kot smo načrtovali, p red ­ vsem pa, da si nismo na tem področju pridobili več ugleda, je k riva tud i po ­ m anjk ljiva, vse prem alo kvan tita tivna metodologija. Lazarevičeva Geom orfo­ logija pomeni na tem področju dober metodološki prispevek. A vtor knjige se je kot p redavate lj geom orfologije na odseku za erozijo in m elioracijo G ozdarske fakultete v Beogradu m oral poglab lja ti v inženirske metode raziskovanja erozije, ki jih je p ri svojem raziskovanju ne le uporab ljal, am pak jih je delno celo iz­ popolnil. Nedvomno je koristno, da jih spoznamo tud i geografi. Nekatere od njih p a je av tor v kn jig i tako poenostavil, da jih more uporab iti p ri terenskem delu vsak morfolog. Pisec učbenika je zasnoval širokopotezno m erjenje erozije p rsti na poskusnih parcelah v vseh jugoslovanskih republikah. K njiga p rin aša že predhodne rezul­ tate, ki jih lahko prim erjam o s podatk i iz poglavja o reliefu v Jugoslaviji. Tam zvemo, da je k a r 92% površja naše države podvrženo eroziji razn ih stopenj, ostalo p a akum ulaciji. Če vso produkcijo nanosa porazdelim o na državno ozem­ lje, pride na en km 2 350 m3 na leto. O d tega reke nepovratno odnesejo v m orja 42 %, k a r je približno 13-krat več kot vračam o zemlji v obliki um etnih gnojil. K tem u se p rid ružu je odnašanje m ineraln ih snovi v zrn ih žit, k a r Lazarevič im enuje fitogeno erozijo. Po njegovih računih v državi letno odnesemo z zemlje poprečno 20 ton z km 2 njivskih površin (ali, izrečeno v prostornini, 12,67 m3/km 2 letno). O točnosti teh številk sicer lahko dvomimo, nedvom no p a težn ja po k van ­ tita tivn ih m etodah Lazarevičevi Geomorfologiji samo dviguje vrednost. L Gams