Kronika. = Ime države in naše pokrajine. Po naredbi kr. ministrstva za pravosodstvo z dne 5. januarja t. 1., št. 151, ima naša država službeni naslov: K r a 1 i e v i n a Srbov, hrvatov in Slovencev. Nikak drugi naslov v občevanju državnii; uradov, bodisi med seboj, bodisi med zasebniki, ni dopusten. lstotako je zabranjena kratica SMS v uradnem občevanju. Z ozirom na ta sklep je določila Narodna vlada v Ljubljani, da se bo imenovala odslej: Ueželna vlada za Slovenijo. = Višji šolski svet. Časopisi so poročali, Ja sem »namestnik predsednika višjega šo!si_ega sveta«; zaradi tega mi z raznili sfani prihajajo dopisi, ki se tičejo ali šolstva sploh ali poedinih učiteljskih služb. Spričo tega sem primoran, tem potom dati pojasnilo, da nimam na višjem šolskem svetu prav nobene funkcije. — Ur. Pr. 11 e š i č. — Zagrebški vseučiliški profesorjl zahtevajo objavo konfidentske liste. Profesorski zbor zagrebške univerze je sklenil resolucijo, ki z njo poziva vlado, naj že enkrat obelodani tolikokrat obljubljeno konfidentsko listo bivšega avstro-ogrskega režinia. Resolucija poudarja, da zaliteva to obelodanjenje javna morala, zato naj nierodajne oblasti nikar ne odlašajo več, zlasti še, ker so razširjene po Zagrebu vesti, da se nahaja rned konfidenti tudi več . vseučili.fcih profesorjev. = Hrvatski službeni jezik. Poverjenik za Medjimurje je izdal naredbo, ki inorajo glasom nje v vseh javnih uradih ter javnih in privatnih šolah uradovati v službenem hrvatskem jeziku. Po tej naredbi je zopet prišel hrvatski jezik do svoje pravice po dolgih 60 letih. = Odpravljene titulature. Iz Zagreba nam poročajo: Novi ban dr. Paleček je s prvo naredbo, ki jo je izdal, odpravil vst do sedaj v hrvatskem uradneni občevanju uvedene in razširjene titulature, kakor »prečastiti«, »presvetli« itd. — Tudi drugod bi bila taka naredba umestna. Vse preveč smo še hlapci! = Dunajsko vseučilišče. Z Dunaja poročajo, da so tainkajšnje vseučili.^če znpet otvorili v ponedeljek, dne 3. t. m. — Nabavne prispevke za 1. 1918 in 1919 je dovolila Narodna skupščina češkoslovaškemu učiteljstvu natančno v isti izmeri, ki velja za državno uradništvo. = Delo iolskega odbora Narodne skupščiae v Pragi. Solski odbor je prijavil Narodni skupščini te predloge: ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu; ustanovitev živinozdravniške visoke šole; ustanovitev sklada za izobrazbo visokošolskih učnih oseb; ustanovitev štipendlj za študij čeških dijakov na Inozemskih živinozdravniških visokih šolah; uvedenje občanskih naukov v šole vse kategorij; pridelitev vsega šolstva naučnemu ministrstvu; takcj-nja preureditev zakona o naredbi, ki se tiče verouka v šolah; dovolitev draginjsklh doklad ter nabavnih prlspevkov; ureditev gmotnih vprašanj učiteljstva ljudskih ln meščansklh šol. Za poročevalca o zadnjih treh predlogih ]e izvoljen tov, !os. Smrtka. ¦= Ceški jezik na hrvatskih srednjih šoiah. Iz Zagreba narn pišejo, da uvedejo še letos v vse hrvatske srednje šole češki jezik kot obllgaten predmet. — Menihi na Ceškem. Iz Praga poročajo, da bo češka vlada pozvala vse rnen:he, ki niso češki državljani, da zapuste Češko. Ceškl rnenlhi dobe dovoljenje, da postane.*o usmlljenl bratje. Tako izpraznjene samostane porabijo za stanovanja delavcem In srednjim slojem. ~ Nasllje Italijanov na hrvatski šoll. Iz Oologovice javljajo: Italljanska vojna oblast, kl Je dospela v Gologorico, zahteva, da se dosedanja enorazredna hrvatska ljudska šola pretvori v italijansko In da se verouk tolmači deci v italijanskem jeziku. = Učiteljl v češkoslovaški Narodni skupščini. Za poslance v češkoslovaško Naiodno skupščino v Pragi so bili izvoljeni naši češki tovariši: Maks Pilat, šol. voditelj v Liptaleh na Moravi, Josip Srnrtka, šol. voditelj v Vel. Čermi ln predsednik češke učit. Zveze (oba agrarne stranke), Fr. Houser, ravn. mešč. šole v Pragi (češ, soc. dem.), V. Freiman, šol. voditelj v Llbkovicah, Alojzij Konečny, šol. voditelj v Brnu, Julij Kopeček, strokovni učitelj v Dol. Kounicih, (vsi trije češ. soc. stranke), Jan Nohel, strokovni učitelj v Poljski Ostravi (češka državnopravna demokracija). J. Kadlčak, šol. voditelj v Frydlantu (češkoslovaška ljudska stranka). Tov. K on e č n y je izvoljen za podpredsednika Narodne skupščine. = Člani šolskega odbora Narodne skupščine v Pragi so: od agrarne stranke Jos. Babanek, Maks P 11 & t, Jos S m r t ka in dr. O. Srdinko; od češke državnopravne demokracije dr. Jaroslav Budinsky, dr. Fr. Mareš, dr. Jar. Metelka; od češkosl. soc. demokr. Lud. Aust, Fr. H o user, F. V. Krejči, Ivan Prokeš; od češ. soc. str. dr. Jar. Vlček, Ant. Štefanek, Al. K o n e č n y , dr. Fr. Krejči; od češkoslov. lj. str. dr. C. Stojan. — Šolski odbor ima torej 16 članov; od njih so 4 u č i t e li (Pi1 _. t, Snirtka, Houser, Konečny), 4 vseučiliški profesorji, 1 bivši srednješolski profesor, 1 ravnatelj gospodarske šole, 4 u r ed~ n i k i, 1 advokat in 1 duhovnik (Stojan). Predsednik šol. odboru je kolega Smrtka. = članl kulturnega odbora Narodne skupščine v Pragi so: Al. Jirasek, J. Machar, Jar. Kvapil, Jos. S m r t k a , FrantKrojher, J. Malypetr, F. V. Krejči, Fr. Houser, J. Šada, Božena Ecksteinova, dr. A. Slavik, dr. Al. Koliser, K. St. Neumann, Fr. Ant. Uhlif, Met. Zavoral, dr. J. Herben. — Sestava Narodne skupščine v Prigi. Vseh poslancev je 254. Po strankali so razdeljeni tako: 57 agrarcev, 52 soc. dern.. 46 češke državnopravne dem., 40 Slovakov, 29 čeških socialistov, 24 ljudske (ka ¦ tol.) str. (6 s Češkega, 18 z Morave), 6 napredne str. = Šole v »Julijskl Benečiji«. Italijanskemu naučnemu ministrstvu je poročal prof. Piazza iz Milana, določen za nadzorstvo šol v »Julijski Benečiji«, da je bilo inogoče s pomočjo krajevnih činiteljev otvoriti skoro vse šole v »Julijski Benečiji«. Otvori se tudi trgovska šola v Gorici. Glede knjig za italijanske šole je pomagalo v to svrho ustanovljeno društvo v Milanu, za ostale poskrbi naučno lninistrstvo s razumno z najvišjim vojaškim poveijstvom. Italijani odpirajo šole, toda samo italijanske. Po slovenskih šolskih poslopjih bivajo iialijanski vojaki. Našo osnovno narodno kulturo ubija oficialna Italija z brutalnimi rokami. = Protesti zoper Ualljansko nasUie. V Zagrebn je biia dne 2. t. m. velika pro testna skupščina proti italijanskemu poseganju v juroslovansko območje. Skupščino je sklicala akademična mladina. Tudi v drugih krajih Hrvatske so bile enake pro testne skupSčine. — V Belgradu se je vršila dne 2. t. m. velika protestna skupščina proti italijanskim imperialističnim zahtevam po jugoslovanskem ozemlju — ^ Splitu se je vršilo dne 2. t. m. z ozirom w\> razprave mirovne konference o iia^t'm vprašanju v natlačeno polnem giedali'_Cu svečano protestno zborovanje, ki ga je sklicala jugoslovanska akademična omladina. —- Na poziv jugoslovanskega kluba se je vršila dne 2. t. m. v Dubrovniku vcnčastna skupščina proti italijanskenni imjjerializmu. — V Ljubljani jc .. . \x^ 2. t.. n. protestno zboFovanje akademične omlaaine proti Italijaiiski pohlepnosti. . O tem zborovanju poročamo posebe na drugem mestu. — Kakor vidimp, se vsa jugosiovanska mladina organizuje v.boj protti ne^ nasitnosti italijanskega imperializma. Ako nam. Jugoslovanorn ne bo sedaj sre^a miia, nain pribori pravico in last naša mladina. — Otroci odločaio! Iz Trsta muii po~ ročajo: Po itatijanskih občinskih Ijudskiij in srednjib. šoiali daie uiitejj&tvo šolski mladini podpisovati zahtevo, naj Reka _i~_ bplit pnpadata ItaliJL Enake podpise zb: rajo tudi pri občinstvu ob vhbdi-i v kinvniaiCgrafe. Tudi v raznih občinskih zavcdih — ceid v blaznici! — zahtevajd od uslužbencev podpise.Kdar se brani podpisati, t?!ga neusmiljei-p kažhujejo. = Kulturno delo ltalljanov. Ker ni&o huteli šoiški otroci v Matenjl vasi hoditi k pouku italljanščine, so jim pričeli v šoli deliti hrane. V nekaterfli vaseli pri Sežani so jii_i dajali ceio denar. V teh Šolah poučujejo itaiijanskl častniki na ta-le način *. na tablo zapišejo »evvivji Italia«, m i>troči morajo brati ter s'e naučiti pfaviliio izgovarjati. Ako riOčejo, Jih kazriuiejo. V" Selcah na Kfasu šo se častniki večkraf šlikaii skupno ž otroki fer te sllke poslali v Italijo. .. .' ' = Nem&ka kultura. Dunajski kore: spondenčni urad poroča: Zaradi dogodkov.v Mariboru so na podiagi sogiasnega skiepa proiesorskega zbora in vseh neinskih _iušateijev izkijučiii vse slovenske dijake z visoke šole za poijedelstvo. — Dnc 5. t. m. je bil na telmiki shod zaradi niariuotskih dogodkov. Dijakl so poslali k rekvoiju depuracijo, ki ji je rektor izjavil, d;i ,>o na odiedbo rektorata z današhjitri dnem vsi jugoslovanski dijaki izkijuceni s tetiiiike. Nato so odšli tehniki na v,seyčitišče, kjer se je vršil v veliki siavnastrii dvorani shod neniškega dijaštva. VscučiLiski rektor je izjavil, da je akademični sei at sklenil izkljudtev vseh jugoslovanskih di]al\G\ z vseučilišča. Izkljucenim dijakom se / dar.ašnjim diiem potrjuje zimski se^ luesfer kot popolen tcčaj. = Za zopetno uvedbo verskega pouka v šolah na Cehosiovaškem je doslej podpisato peticijo nad 1 milijon ljudi, = Ceška univerza v Brnu. V sredo je češkoslovi'_ka narodna skupščina razpiavljald o ustanovitvi Masarykove univerze v Brau. Dr. Stojan je zahtevai, naj se bogoslovna fakulteta združi z univerzo. Dr. Krejci pa je ugovarjal, češ, da bo celo piaška univerza kmalu odločila bogoslovno fakulteto. Sklenjeno je bilo, da se osiiuje v Brnu češka univerza z medicinsko, juridično in filozofsko fakulteto. — Bogosiovna iakulteta je tedaj črtana. — Gospodarska šola v Križevcih. Iz Zagieba nam poročajo: Slušutelji gpspodarske šoie v Križevcih so izročili minlstru za poljedelstvo dr. Petričiču, ko se je mudil v Zagrebu, spomenico, v katgri zahtevajo osncvanje zemljedelske visoke šole v Zagrebu. Minister je izjavil, da se vlada že bavi s tem načrtom in da bo kot pivi l.orak k uresničenju te ideje priznala kospodarski šoli v Križevcih značaj vi_oke šole. - = Kalijanski pouk in naša kri. Iz Trsta nam pi.šc;o: Italijani poizkušajo uvesti laški pouk v vse šole na okupiranem ozemlju. V mnogih občinah, kjer so ga uvedii, so ga že opustili, ker se je oglasilo zu laske tečaje le neznatno število učenc ~v, čeprav so jim obljubili celo.med poukom deliti hrano. Naše učiteljs t v o j e p o u k v i t a 1 i j a n š č i n i povsod brezpogojno odklonilo! Tolika zavednost ob silovitem priiisku je občudovanja vredna. Pa da bi morali izruibiti take ljudi? Nikoli! = Bivši cesar Karel — stran! »Pesti Hirlap« poroča: Državni kancelar dr.Rtnnvr je bivšemu cesarju Kariu sporoiil sklep državnega sveta, glasom kateres";-. se mora izseliti.