10. APRILA SE BO SESTALA SKUPŠČINA KSLO
Delegati bodo odločati o programu
Kar precejšnji sveženj gradiva so v teh dneh prejeli delegati komunalne skupnosti Ijubljan-skih občin. katere skupšččina bo 10. aprila obravnavalo poročilo o svojem delu za preteklo lelo in sprejemala predlog programa za lekoče leto.
Slrokovne službe KSLO so se izjemno angaži-rale posebej pri snovanju programa, saj se je celotna komunalna dejavnost na območju Ijub-Ijanskih občin po neuspelem referendumu za IV-samoprispevek znašla v precej nezavidljivi situaciji. Denarja za tovrstne potrebe nikoli ni bilo dovolj, dodaten in delno programiran vir v srednjeročnem planu pa je izpadel, pa tudi sicer občani ljubljanskih občin do razreševanja tovrst-ne problematike, ki nas sicer redno žuli nimamo posebnega posluha, kar potrjuje le 58 odstoten podpis samoupravnih sporazumov. No, pa o tem nekoliko kasneje.
O izvajanju programov v lanskem letu
Pravočasno zagotavljanje sredstev za realiza-cijo programskih nalog sprejetih za leto 1986 je predstavljalo enega ključnih problemov. Navzlic izredno široki in razvejani afkciji, ki je potekala za pospešen sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih planov KSLO, je le tega podpisalo komaj 58 odstotkov zavezancev. Velik izpad sredstev je vpliva! na realizacijo sprejetega. Ustreznejša politika cen komunalnih storitev in urejanje novih oblik združevanja sredstev za obnovo amortiziranih osnovnih sredstev je dala zadovoljive rezuitate pri obnovi in nadomestitvi vodovodnega in kanalizacijskega sistema ter pri obuovi avtoparka v mestnem in obmestnem pot-niškem prometu. Za 13 odstotkov je bila lani nižja realizacija meslnega vodovoda in kanaliza-cije pri programu obnove in nadomestila osnov-nih sredstev, čemur je vzrok v glavnem v tem. da je bil večji del sredslev iz naslova povračil zagotovljen v mesecu decembru. ko ni bilo mož-no iz\ ajati zemeljskih dcl. Za program razširje-ne reprodukcije vodovodnega in kanalizacijske-ga sistema je bilo odobrenih le 84.5 odstotkov načrtovanih sredstev, vendar je bila fizična re-alizacija programa večja od planirane k čemer je prispevala realizadja nalog prenešenih iz leta
1985. Krajevnoskupniški programi niso bili v celoti realizirani predvsem zato ker KS kot no-silci vseh aktivnosti za realizacijo teh programov za te naloge še niso bile usposobljene. Program nabave avtobusa za mestni potniški prome! in obmestni potniški promet je bil v celoti dosežen (48 novih avtobusov). Več finančnih težav je bilo prisotnih pri realizaciji IV. etape gradnje sanitarne deponije Barje, zato nekaj del ni bilo' opravijenih. Realizirana pa ni bila obveznost iz programa razširitve Žal in sicer zaradi izpada namenskih sredstev, ki bi jih TOZD Žale moral zagotavljati z najemnino za grobove. Zagotov-ljena so bila le sredstva iz vira nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ob tem pa ostaja odprto vprašanje povračila preveč plačanih na-jemnin. Program vzdrževanja kolektivnih ko-munalnih objektov in naprav je bilo nominalno sicer preseženo, žal pa to ni vpllivalo na poveča-nje obsega storitev oziroma njihovo kvaliteto.
Pri tem velja podčrtati, da so se lani ta sred-stva za svoj namen še skrčila. saj je sprememba. zakona o cestah obremenila komunalne OZD. da prevzamejo vzdrževanje objektov in napravc s katerimi je prej upravljalo cestno gospodar-stvo. Še to. Finančni rezultati komunalnih OZD so bili lani ugodnejši kot leto poprej na kar je vsekakor vplivala ustrcznejša politika cen ko-munalnih storitev.
Potrebe bistveno večje od možnosti
Delegati komunalne skupnosti so o programu razpravljali že v decembru, ko jim je bil le-ta dan v obliki osnutka. Pripomb nanj je bilo veli-ko. po številu več kot dvesto - in se v pretežni meri nanašajo na programske naloge KS, pa naj si gre za individualno ali kolektivno rabo. Vrsta pripomb je bilo upoštevanih pri izdelavi tega predloga, precej pa jih je izpadlo. O slednjih je strokovna služba prizadetim posredovala odgo-vore in obrazložitvc. Izpad sredstcv iz načrtova-nega vira IV. samoprispevka se v programu delno razrešujejo bodisi z večjo participacijo pa tudi z večjimi sredstvi Območne vodne skupnso-ti Ljubljanica-Sava (OVS) krajcvnih skupnosti. bančnirhi krediti in s cenami komunalnih slori-tev. Sredstcv pa je še vedno premalo. Obseg prednostnih investicij se jc  tako skrčil le na
čistilno opremo v Zalogu, sanitarno deponijo Barjc in razširitev Žal.
Seveda pa so vslcd takšnega finančnega stanja morali izpasti nekateri krajevnoskupniški vodo-vodni sistemi, upočasnjena jc gradnja kanaliza-cijskega omrežja. Z namenom, da bi ubrali kar najbolj pravične in poštene kriterije pri zasnovi tega programa, je bil sprejet pravilnik, ki pred-videva vrstni red tudi z vidika angažiranja do-polnil nepovratnih sredstev (samoudeležba kra-janov kot samoprispevek, sredstva OVS, sred-stva OZD na področju KS ...). Po posameznih področjih je predlog plana opredeljen s prvo in drugo prioriteto, kar pomeni, da so sredstva za investicije in dela iz prve prioritete trdno zago-tovljena, vendar pa je moč realizirati tudi kaj iz druge prioritete. če iz kakršnega koli razloga pogoji za izvedbo programa iz prve niso uresni-
čem. To je kvalitetna kakovost pri planiranju saj je moč sredstva koristiti takoj, če so pogoji seveda dani. Povečana pa je investicijska vsota za področje vodovodnega in kanalizacijskega sistema v KS od 1 na 1,3 milijona.
Finančna konstrukcija za gradnjo centralnc čistilne naprave v Zalogu je za letošnjo etapo ovrednotena v višini 1.92 milijona, pojavljajo pa se težave okrog mikrolokacije. Pri programu mestnega in obmestnega potniškega prometa pri predlogu nastopa sprememba, saj se kot vir ne predvidcva angažiranja sredstev prispevka 0,65 od osnove BOD iz čistega dbhodka in sredstev nadomestila za stavbno zemljišče. ki jih KSLO prenaša na Sklad. Investicijska vrednost V etape sanitarrte deponije Barje se je povečala za 100 odstotkov, vendar bo z angažiranjem sredstev OVS in kreditov moč zagotoviti reali-zacijo te naloge, da bo že letos možno deponira-ti odpadke na 12 ha novih površin. Za razširitev Zal so sredstva zagotovljena v višini plačila izde-lave investicijsko-tehnične dokumentacije in ureditve novih grobnih površin.
V predlogu plana pa niso zajete naloge kot so: pokrivanjc izrednih stroškov za izvajanje zimske službe za leto 1987, pokrivanje stroškov po 60. členu zakona o cestah in odprava izrednih po-škodb na cestah in mostovih. Za to bi dodatno potrebovali 2153 milijonov, ki jih redni viri ni-kakor ne morejo zagotovjti. KSLO je zatorej sprožila pobudo. da skupščina mesta Ljubljane uvede poseben interventni odlok. O njem bodo odločali delegati SML 2. aprila.
Delegati KSLO odločitev ne bodo lahko spre-jemali, saj vsakodnevno življenje narekuje več kot zmoremo. Vsak dodatni predlog za razširi-tcv programa namreč pomeni odreči se nečemu iz predloga. Kaj je najnujncjše. pomembnejše in potrebnejše je tcžko presoditi, še težje pa je zadovoljiti željam oziroma potrebam vseh.
Nedvomno pa drži, da smo pri zahtevah upor-nejši kot pri odločitvah kot je naprimer podpi-sovanje SAS o tcmeljih plana KSLO. Večje število pjdpisnikov in s lem večje šlevilo ob»ez-nikov financiranja pa /agotovo pomeni večjo materialno osnovo za izpolnjevanje programot pa (udi boljše zadovoljevanje perečih komunal-nih potreb.                 i                           .       -¦..-¦:.- '- -. ¦:¦  •