ČETRTEK, 15.NOVEMBER 2007 / ŠTEVILKA 732, LETO XV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1 EUR Izdelki za zdravo življenje Kristanov trg 1 - tržnica URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 - 15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 AVTO SOLA BISER Drevored I.Maja 4, Izola www.biser-as.si tel.: 05/ 641 74 48 Mob. 041 685 277 \ Si.mobil -Vodafone v Izoli. Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 POOBLAŠČENI PRODAJALEC | simobil Pošteno in na pol Za pisce bodoče zgodovine povem, da sem direktor marine. Tiste, ki zdaj komunalne pomole gradi, tako da čimprej komercialne dobi. Kako naj namreč svoj pomol zgradimo, če na vsakem koraku na čoln naletimo. Zato vam bomo te pomole zgradili da bi vsaj malo reda naredili. Ker, prav je da si pošteno razdelimo: naš je zaliv, vam pa mandrač pustimo. K+P+3+M je tudi magična formula izolske oblasti Še kakšen mesec nazaj večina Izolanov ni vedela kaj pomeni takšen zapis, danes že osnovnošolci vedo, da je K klet, P pritličje, številke so nadstropja, M pa je mansarda. Ker pa vsako črko lahko določite osebi s fotografije in če upoštevamo glasovanje na seji občinskega sveta smo dobili tudi formulo naše oblasti. (Mef) Samo naivneži so lahko pričakovali vsebinsko razpravo na izredni seji občinskega sveta, ko je ta razpravljal o zapletih pri gradnji neprofitnega bloka v Livadah. Ta zgodba je zdaj v glavnem končana in ne gre se preveč obremenjevati z njo. Zato pa je razmisleka vreden način, kako je do takšnega, skoraj aklamacijskega sprejema ustreznega popravka odloka sploh prišlo. Ce bi namreč bilo v Izoli tako kot je v učbenikih demokracije, potem bi morala pozicija nekaj predlagati, opozicija pa ji oporekati in seveda glasovati proti predlogom pozicije. V Izoli bi to bilo celo moralno, če upoštevamo vse težke besede, skorajda psovke, ki smo jih poslu-žali med in po končanih volitvah in s katerimi so se obmetavali vodilni možje dveh najmočnejših političnih formacij v Izoli - stranke Izola je naša in Socialnih demokratov. Toda, če izvzamemo nekaj uvodnih nagajanj vse poteka v znamenju tolerantnega konsenza. To seveda ni nič nenavadnega če ugotovimo, da nova oblast pač nadaljuje delo prejšnje, le da to počne manj populistično in z manj osebnih zamer. Zato ni bilo prave opozicije v primeru trase hitre ceste, saj so eni in drugi dejansko zagovarjali isti predlog. Tudi v primeru bloka v Livadah je bilo tako in ne gre dvomiti, da bo zelo podobno tudi v večjih projektih, ki šele prihajajo. V politiki pač ni prostora za dolge zamere in tega se akterji novih nenapisanih koalicij tudi zavedajo. To, da so se jim pridružili nekateri manjši je tudi razumljivo, ker mali pač potrebujejo velike. V tem vzdušju miroljubne simbioze lahko pričakujemo sprejetje vrste dokumentov, ki so bili do nedavnega deležni številnih pripomb, toda ob upoštevanju formule, ki v občinskem svetu zagotovi kar dvotretjinsko večino, so predlagatelji lahko brez skrbi. Izola se bo odslej lahko razvijala hitro kot blisk. W. oto: B. Korošec Izola ima evropskega prvaka Na Portugalskem je bilo letošnje evropsko prvenstvo v kickboxingu na katerem so sodelovali tudi izolski borci. V kategoriji mlajših kadetov, nad 47 kg je Jaka HUDALES, član kluba borilnih veščin KiT iz Izole, osvojil naslov evropskega prvaka. Foto: Magic Senzacionalnih deset let Sensation so samorastniki obalne rock scene, svojih prvih 10 let pa so proslavili s koncertom, ki so ga zamudili samo pozabljiveži. Avto Center Jereb, Izola www.o-Jereb.sl li Banka Koper komuna/a izda - isola PONEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU-TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 Pogrebna služba (24 UR) TEL.: 041/ 650 375 Zgodilo sejete dni Župan je ugotovil, da je Izolo treba urediti tudi pod morjem V soboto 10. novembra je bil na carinskem pomolu v Izoli okolju prijazen in zanimiv izobraževalni dogodek - M a reso v dan. Obiskovalcem iz vse Slovenije so pripravili testiranje potapljaške opreme in nato še čistilno akcijo izolskega morskega dna. Poskrbeli so tudi za animacijo mlajših, dobro jedačo in prijetno atmosfero. Glavni namen dogodka je bil predvsem opozoriti in tako v prihodnje razviti odgovorno potapljaško dejavnost na obali, poskrbeti za čisto morsko dno, popestriti dogajanje jesenskih dni v Izoli, obiskovalcem pa zagotoviti aktivno preživljanje prostega časa, v upanju da le-ta postane v občini Izola nekaj tradicionalnega. Dogajanje je potekalo ves dan, in sicer od 10. do 17. ure, ko so lahko obiskovalci na carinskem pomolu pred hotelom Marina brezplačno preizkušali in spoznavali najrazličnejše potapljaške izdelke. Vendar pa so organizatorji v sodelovanju z občino Izola in Slovensko potapljaško zvezo (SPZ) poskrbeli tudi za obilico vzporednega dogajanja. Po jutranji kavi in čaju se je pričelo brezplačno testiranje potapljaške opreme kot so kompenzatorji plovnosti, regulatorji, suhe in mokre obleke ter plavuti. Vsi, ki so s seboj prinesli potapljaške izkaznice, so lahko opremo preizkusili tudi v morju, radovednežem pa je predstavnik podjetja Mares v hotelu Ma- rina opremo tudi podrobneje predstavil. Med drugim so strastnim potapljačem nazorno predstavili tudi novo podvodno puško, ki velja za izvrsten produkt oziroma rezultat slovenskega razvoja in se proizvaja v Sloveniji za podjetje Mares. Kot se za velike ljubitelje narave spodobi, so izvedli tudi čistilno akcijo izolskega morja, ki sta jo podprla tudi njena »botra«, župan občine Izola, dr. Tomislav Klokočovnik, ki je nad potapljanjem tudi osebno navdušen, in predsednik SPZ, doc. dr. Mitja Slavinec. Najbolj atraktivne najdbe (otroško kolo, mobitel, gume...), ki so jih potapljači potegnili iz morja med čistilno akcijo, so tudi razstavili. Izjema je kolo urednika tega tednika, ki ga je pogrešal že nekaj dni, zdaj pa so mu ga potapljači potegnili iz mulja domačega mandrača. Seveda se je potapljačem zahvalil in kolo predal v popravilo. Pridne in lačne potapljače ter ostale obiskovalce je, po končani čistilni akciji v kateri so nabrali lepo količino gum in podobnih nerazgradlji-vih predmetov, na carinskem pomolu pričakalo tudi toplo kosilo, ki ga letos pripravlja restavracija Slorest iz Izole. Popoldanski del druženja je potekal v znamenju varnosti pri potapljanju in s poudarkom na pomembni in obvezni uporabi boj pri samem potopu. S porastjo navtičnega turizma se je namreč povečala tudi možnost poškodb potapljačev pri izplavanju na površje. Na komičen način so tako prikazali prigode potapljačev, ki bi se lahko končale tragično. Podjetje Mares jih je - za promocijo - nekaj tudi podarilo Slovenski potapljaški zvezi (SPZ). Na samem pomolu pa so se medtem dogajale ustvarjalne delavnice za otroke. Celoten dogodek pa je popestrila še ponudba pečenega kostanja ter dobrega vina podjetja Vinakoper. (izola.si) MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1 EURO. Polletna naročnina: 25,45 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Branjevke ne bodo zamujale Odslej imajo namreč tudi one svojo parkovno uro, takšno kot sta že tisti v parku Pietro Coppo in Velikem trgu. Komu točno je namenjena je težko reči, verjetno pa ni odveč vedeti kje smo v določenem trenutku in tudi kot estetski element ura ni posebej moteča. Pravzaprav je bilo še največ težav z njeno montažo, saj na tem delu tržnice ni elektrike pa so jo morali speljati posebej za uro, ki je menda po rodu iz Španije. Tudi jambor je za v smeti Dno je skoraj čisto, na izolskem carinskem pomolu pa je še vedno moč videti tudi ostanke velikega kevlarskega jambora, ki ga je pred dnevi iz morja, skupaj s svojo strgano mrežo, izvlekel izolski ribič, Romi Skočaj. Da bi preprečil podobne “ulove” je jambor privlekel do izolskega pomola, kjer so jadralski mački ugotavljali, da najverjetneje pripada italijanski maksi jadrnici Idea, ki je jambor zlomila pred Barkolano. Za morje je to kolateralna škoda vedno bolj razvitega jadralnega turizma in športa. Trgovine v mestu zapirajo I Tokrat je na vrsti mala trgovina v s Ljubljanski ulici na katero so bili sicer zelo navezani nekateri Izolani, še posebej zaradi simpatične, veseljaške “posadke”, vendar jih je bilo očitno premalo. Vodstvo Merkatorja se je odločilo, da trgovino zapre in to se je zdaj tudi zgodilo. Kje bodo delavke dobile delo ta trenutek še ne vedo, verjetno pa ne bodo čakale na gradnjo novega merkatorjevega marketa, ki naj bi zrasel za pošto, tam, kjer naj bi bila tudi garažna hiša pa poslovni prostori in stanovanja in še kaj. Dotlej pa bosta malo bolje poslovali trgovini ex. Kolonja-le in market na Velikem trgu. Volitve predsednika RS v Izoli V Izoli smo plebiscitarno glasovali za Tiirka in proti lastninjenju Izidi volitev predsednika Republike Slovenije in referendum o lastninjenju zavarovalnice Triglav so v Izoli pokazali vstrajanje na levi in zagotovo dali misliti predstavnikom strank, ki so trenutno v vladni koaliciji. Drugače povedano: Izolski volivci so pokazali, da niso ovce in da znajo še kako pokazati tistim, ki jih podcenjujejo. Po neuradnih, vendar zanesljivih podatkih o volilnih izidih drugega kroga volitev predsednika RS, je zmagovalec in novi predsednik dr. Danilo Turk, ki je prepričljivo premagal Lojzeta Peterleta. Po doslej zbranih podatkih je dr. Danilo Turk zbral 673.350 glasov oziroma 68,23%, medtem ko je Lojze Peterle zbral 313.595 glasov oziroma 31,77%. Podobno razmerje je bilo tudi ob glasovanju na referendumu o lastninjenju zavarovalnice Triglav. Tudi v tem primeru je glasovalo malo manj kot milijon volivcev, proti lastninjenju, kot ga je predlagala vlada, je glasovalo 71,17%, za pa je glasovalo vsega 28,83%. 2 POSTOJNA 3 IZOLA Vpisanih v vol. imenik: 12.711 S potrdilom je glasovalo: O SKUPAJ VOLIVCEV: 12.711 Lojze Peterle Danilo Turk 1.297 5.740 18,43 % 81,57 % 1. DVORANA RDEČEGA KRIŽA Vpisanih v vol. imenik: 1.416 S potrdilom je glasovalo: O SKUPAJ VOLIVCEV: 1.416 Lojze Peterle 123 _______16,14 % ) Turk 639 2. PALAČA MANZIOLI Vpisanih v vol. imenik S potrdilom je glasovalo SKUPAJ VOLIVCEV Lojze Peterle Dar 123 _______1 7,57 % 1.442 O 1.442 lilo Turk 577 82.43 % 3. DRUŠTVO UPOKOJENCEV Vpisanih v vol. imenik: S potrdilom je glasovalo: SKUPAJ VOLIVCEV: Lojze Peterle 74 _______16.02 Danilo Turk 388 2o_ 83,98 % 4. KULTURNI DOM Vpisanih v vol. imenik S potrdilom je glasovalo SKUPAJ VOLIVCEV Lojze Peterle Dar 153 _______17.53 5. KS LIVADE Vpisanih v vol. imenik S potrdilom je glasovalo SKUPAJ VOLIVCEV 1.867 O 1.867 Lojze Peterle 196 18.90 % Danilo Turk 81.10 o, 6. OSNOVNA ŠOLA LIVADE Vpisanih v vol. imenik: 1.f S potrdilom je glasovalo: SKUPAJ VOLIVCEV: 1 .t Lojze Peterle Danilo Turk 135 871 ________13.42 %________86,58 % 7 HOTELI SIM. ZALIV, RECEPCIJA Vpisanih v vol. imenik S potrdilom je glasovalo SKUPAJ VOLIVCEV 1.435 O 1.435 Lojze Peterle 185 _______20.74 % Danilo Turk _____79,26 % 8. KS JAGODJE - DOBRAVA Vpisanih v vol. imenik: 478 S potrdilom je glasovalo: O SKUPAJ VOLIVCEV: 478 Lojze Peterle 52 _______23.01 % lilo Turk 76.99 % 9. BAREDI - STARA ŠOLA Vpisanih v vol. imenik: 106 S potrdilom je glasovalo: O SKUPAJ VOLIVCEV. 106 Lojze Peterle 3 Danilo Turk 94,23 % Glas. volivcev po imeniku: 7.117 Glas. volivcev s potrdili: O SKUPAJ GLASOVALO: 7.117 55,99 Glas. volivcev po imeniku Glas. volivcev s potrdili SKUPAJ GLASOVALO 778 O 778 54,94% Glas. volivcev po imeniku: 714 Glas. volivcev s potrdili: O SKUPAJ GLASOVALO: 714 49.51 % Glas. volivcev po imeniku: Glas. volivcev s potrdili: SKUPAJ GLASOVALO: 464 O 464 55,1 1 % Glas. volivcev po imeniku: Glas. volivcev s potrdili: SKUPAJ GLASOVALO: 876 O 876 59,75% Glas. volivcev po imeniku Glas. volivcev s potrdili SKUPAJ GLASOVALO 1.044 O sl.Sfi Glas. volivcev po imeniku Glas. volivcev s potrdili SKUPAJ GLASOVALO aV2SSL Glas. volivcev po imeniku: Glas. volivcev s potrdili: SKUPAJ GLASOVALO: 903 O 903 62,93% Glas. volivcev po imeniku Glas. volivcev s potrdili SKUPAJ GLASOVALO 230 48J2% Glas. volivcev po imeniku Glas. volivcev s potrdili SKUPAJ GLASOVALO 54 O 50.94% 10. ŠARED Vpisanih v vol. imenik: 458 S potrdilom je glasovalo: O SKUPAJ VOLIVCEV: 458 Lojze Peterle 48 _______19.83 % Danilo Turk 194 80.17 ", 1 1. CETORE - ZADRUŽNI DOM Vpisanih v vol. imenik: 108 S potrdilom je glasovalo: O SKUPAJ VOLIVCEV: 108 Lojze Peterle 15 _______35,71 % Danilo Turk 27 64,29 % 12. MALIJA - GASILSKI DOM Vpisanih v vol. imenik: 430 S potrdilom je glasovalo: O SKUPAJ VOLIVCEV: 430 Lojze Peterle 60 _______25.32 % Danilo Turk 177 74.68 % 13. KORTE - ZADRUŽNI DOM Vpisanih v vol. imenik: 602 S potrdilom je glasovalo: O SKUPAJ VOLIVCEV: 602 Lojze Peterle 106 _______33,44 % Danilo Turk 211 _____66.56 % D1 PREDČASNO GLASOVANJE Vpisanih v vol. imenik: S potrdilom je glasovalo: SKUPAJ VOLIVCEV: Lojze Peterle Danilo Turk 165 87,30 % Največ v Livadah najmanj v Baredih Če odmislimo manjše volišče v Baredih, kjer so od 52 volivcev za Peterleta glasovali vsega trije, je Turk največji odstotek glasov dobil na volišču OŠ Livade, kjer je zanj glasovalo kar 86,58% od 1.015 volivcev. Najmanj glasov je dobil v Kortah in Cetorah, kjer je prejel 64 oziroma 66 odstotkov glasov. Tri četrtine proti lastninjenju Na referendumskem glasovanju pa smo Izolani prav tako bili nadpovprečno proti lastninjenju, kot ga je predlagala vlada. Skupaj je namreč glasovalo 7.139 volivcev od tega jih je za predlog vlade glasovalo 1.624 oziroma 24,62 %, proti pa kar 4.972 oziroma 75,38 % . Za strankarske analitike so gotovo zanimivi rezultati volitev predsednika po posameznih voliščih. Podatke smo zbrali s pomočjo izolske volilne komisije. Tildi v Izoli so potekale vzporedne volitve po naročilu RTV Slovenija V Izoli prepričljivo Turk Še bolj prepričljivo zmago je dr. Danilo Turk odnesel v Izoli, saj je zanj glasovalo 5.740 oziroma 81,57% volivcev, medtem ko je protikandidat Lojze Peterle prejel vsega 1.297 oziroma 18,43%. Glas. volivcev po imeniku: 245 Glas. volivcev s potrdili: O SKUPAJ GLASOVALO: 245 53,49% Glas. volivcev po imeniku: Glas. volivcev s potrdili: SKUPAJ GLASOVALO: 43 O 43 39,81 % Glas. volivcev po imeniku Glas. volivcev s potrdili SKUPAJ GLASOVALO 241 O 241 56,05 % Glas. volivcev po imeniku: 31 8 Glas. volivcev s potrdili: O SKUPAJ GLASOVALO: 318 52,82% Glas. volivcev po imeniku: 192 Glas. volivcev s potrdili: O SKUPAJ GLASOVALO: 192 0.00% Udeležba v Izoli je bila v drugem krogu za 4% višja kot v prvem krogu. Izredna seja občinskega sveta Blok v Livadah in paviljon v parku čakata na žegen Izolski svetniki so podprli popravek Odloka o zazidalnem načrtu Livade zahod in tako dejansko omogočili pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja za neprofitni blok v Livadah. Seveda pa to še ne pomeni, da ga bodo tudi dobili, prav tako se ne ve, ali so s tem zadovoljili pripombe inšpektorja za gradnje. So pa dosegli poenotenje stališč največjih poličnih nasprotnikov, kar je za občino morda celo dobro. Izolski občinski svetniki so na četrtkovi izredni seji izglasovali popravek slovnične napake v odloku o zazidalnem načrtu Livade zahod s katerim so dejansko omogočili gradnjo stanovanj tudi v kletnih prostorih stanovanjskih blokov. Čeprav so vsi v dvorani vedeli, kje je pravzaprav problem, so večinsko sklenili, da najprej popravijo to “slovnično napako”, šele nato pa se lotijo razprave o celotnem zapletu in o odgovornosti posameznikov za gradnjo mimo zazidalnega načrta in gradbenega dovoljenja. To razpravo so ob 19.00 uri prekinili in jo bodo nadaljevali na nadaljevanju te izredne seje, kdaj se bo to zgodilo pa je težko reči, saj si tega pravzaprav zdaj ne želi nihče od tistih, ki bi morda bili česa krivi, imajo pa zelo konkreten vpliv v političnem življenju občine. Pa tudi, če bi se za nadaljevanje odločili, ne gre pričakovati kakšnih drastičnih sklepov, saj se je ob tej problematiki znova oblikovala velika koalicija donedavnih velikih nasprotnikov, svetniških klubov Izola je naša in Socialnih demokratov. Najprej odločitev potem premislek Svetniki UN in SD so, ob sodelovanju svetniških skupin, ki so že tradicionalno vedno ob tistih na oblasti, zlahka preglasovali tistih nekaj občinskih svetnikov, ki so opozarjali, da je odkrivanje in popravljanje slovničnih napak navadna farsa in da bo iskanje morebitnih odgovornih za “črnograditeljstvo” zbledelo v običajnih frazah. Zamenjava dnevnega reda seje s katero so najprej popravili omenjeno slovnično napako in na drugo mesto postavili razpravo o celotni problematiki je, po mnenju enega od svetnikov, spominjala na primer, ko obsojenega usmrtijo, nato pa začnejo razpravo o ukinjanju smrtne kazni. Da v zvezi s slovnično napako res ni vse najbolj jasno pa priča tudi preverjanje italijanskega prevoda originalnega teksta. Če je v slovenskem delu še mogoče podvomiti v to ali je gradnja stanovanj v kletni etaži mogoča, potem italijanski prevod jasno kaže na to, da kaj takega ni mogoče. Občinski svetniki so včeraj “popravili” slovenski del Odloka, tako da je zdaj takšna gradnja mogoča, italijanskega besedila pa zaenkrat še ne. Seveda pa obstaja tudi tolmačenje po katerem velja sklep kot je bil sprejet v slovenskem jeziku, italijanski tekst pa ima pač le funkcijo prevoda in je odvisen od kvalitete in natančnosti le tega. A o tem raje ne gre izgubljati besed. Zakaj pa ne 300 nadstropij? Občinski svetnik LDS, Robert Mulec je že v uvodu k razpravi o dnevnem redu predlagal, da se popravek odloka, ki je potreben zaradi očitne napake, spremeni tako, da se v členu o etažnosti gradenj na je bila jasno izražena skupna podpora gradnji novih neprofitnih stanovanj ter napovedana možnost nadzidave že zgrajene garaže ob sedanjem bloku, saj bi bilo škoda prostora zgolj za nev-kopano garažo. Kakorkoli že, gradbinci so v Izoli še enkrat dosegli, da se je politika uklonila njihovim interesom in območje Livad postaja vse bolj kraj nesrečnega imena. Saj veste, to je tam, kjer naj bi, po napovedih in obljubah investitorjev izpred desetih in več let, najprej bili zgrajeni bazeni in vodni park, nato hotel, potem poslovni prostori pa apart hoteli in šele na koncu tudi nekaj stanovanj. Kakšen je bil resnični vrstni red pa itak vsi vemo. D.M. tem območju dodata dve ničli, kar bi pomenilo, da se tam lahko gradi do etažnosti K+P+300+M. “Tudi to je lahko popravek očitne napake, tako kot popravek z veznikom ter, ki ga vi predlagate” je nagovoril predsedujočega Darka Grada, ki je vodil sejo v odsotnosti župana dr. Tomislava Klokočovnika. Svetniki in novinarji so predlog seveda pospremili s smehom, čeprav vsebinsko ni bil brez temeljev, čeprav v praksi nerealen. Svetnik je pač želel opozoriti na to, da se odlokov ne da kar tako, po svoje interpretirati in nato slovnično popravljati, ter da bi o tem morali imeti ustrezno pravno mnenje ali vsaj mnenje statutarno pravne komisije, ki pa ga na seji občinskega sveta niso predstavili. Proti poimenskemu glasovanju Da bo problem razrešen s preprostim a prepričljivim preglasovanjem je bilo jasno že takrat, ko je poslanka Breda Pečan predlagala zamenjavo vrstnega reda točk dnevnega reda in sicer tako, da razpravo o zapletih pri gradnji (in morebitno iskanje odgovornih) opravijo potem, ko se občinski svet opredeli do predlaganega popravka odloka. V luči novonastale projektne koalicije je bil ta sklep seveda sprejet, z enako večino kot je bil zavrnjen predlog svetnika LDS, da bi opravili glasovanje poimensko. Nato je bil celoten predlog sklepa o popravku potrjen s 15 glasovi za, 5-imi proti in dvema, ki nista glasovala. Seveda tudi ob obravnavi te točke ni manjkalo različnih pripomb o Izolanih, ki čakajo na stanovanja pa o škodi, ki bi nastala, če gradnje ne bi nadaljevali ,s čimer so soglašali vsi svetniki. Slišati je bilo tudi razmišljanje o tem, kako je prav, da so v istem stolpiču stanovanja za bogate (tista na vrhu) in za revnejše (verjetno tista v kleti), saj se na ta način otroci različnih statusnih ravni med seboj družijo in ne oblikujemo getov revežev in sosesk bogatašev. Očitno so se nekateri s takšno ureditvijo družbe že povsem sprijaznili. Seveda pa je bilo slišati tudi dobre pripombe, med katerimi Nadaljuje se saga imenovana volitve v državni svet RS, ki jo je zakuhal koprski občinski svet oziroma Stranka Koper je naš, ki je zamudila z imenovanjem elektorjev in kandidata, potem pa spremenila odlok tako, da je omogočila ta opravila v kasnejšem roku. Kot je znano sta se na tako odločitev pritožili koprska SD in Oljka, Višje sodišče je njuni pritožbi ugodilo, vendar je volilna komisija odločitev sodišča tolmačila tako, da naj bi ostalo vse po starem. Pritožniki so se seveda ponovno pritožili in Vrhovno sodišče je še enkrat naložilo volilni komisiji naj upošteva njegovo odločitev. Toda tudi tokrat se velina komisija ni odzvala tako kot so pritožniki in sodišče pričakovali. Mediji smo prejeli naslednje obvestilo: Volilna komisija razume po svoje Volilna komisija 2. volilne enote s sedežem v Postojni je 13. novembra na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča RS z dne 9.11.2007 sestavila popravljen seznam potrjenih predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov -elektorjev. Kot izhaja iz vročene vloge, ki so jo skupaj s prilogami in vabilom na volilni zbor prevzeli v Mestni občini Koper, popravljen seznam elektorjev obsega deset imen. Na njem so Marco Apollonio, Jani Bačič, Peter Bolčič, Karin Felicijan, Igor Hrvatin, Nataša Likar, Slobodan Popovič, Alfred Stefančič, Miroslav Tozon in Narcizo Urbanaz. Ob tem so poslali tudi seznam potrjenih kandidatur za državnega svetnika v 18. volilni enoti, na katerem so Boris Popovič, Marijan Tončič in Darko Grad. Na podlagi poziva volilne komisije iz Postojne so v Mestni občini Koper vabila in seznam elektorjev ter potrjenih kandidatur osebno vročili desetim elektorjem in predstavniku kandidata za državni svet. “Odločba volilne komisije je v posmeh sami sebi” Seveda smo še isti dan prejeli dopis pritožnikov, predsednik Oljke pa je povedal, da so Ministrstvu za pravosodje poslali dopis v katerem ga opozarjajo na omalovaževanje sklepov sodišča s strani volilne komisije. Medijem pa so zapisali: Koprski Socialni demokrati in Oljka smo presenečeni na neizmerno mero fantazije, kreativnosti in brezobraznosti pri odločitvi volilne komisije, da kljub drugemu jasnemu izreku vrhovnega sodišča potrdi Borisa Popoviča za kandidata za državni svet Koprski Socialni demokrati in Oljka bomo na odločitev volilne komisije v Postojni morali ponovno vložiti pritožbo, saj ima slednja očitno velike težave pri razumevanju vsebine odločitve vrhovnega sodišča, ki je jasno in nedvoumno povedalo, da sta Popovičeva kandidatura in izvolitev elektorjev iz vrst Koper je naš nezakoniti in neveljavni ter jih odpravila. Presenečeni smo nad brezobraznostjo in pristranskostjo postojnske volilne komisije in njenega predsednika Danila Ukmarja, ki je očitno pripravljen tvegati vso svojo kredibilnost za to, da bi ustregel Borisu Popoviču in njegovemu hlastanju po oblasti in še bolj imuniteti. Zanimiva je še ugotovitev, da tako neverjetne odločitve ni pričakoval niti Popovičev odvetnik Franc Matoz, ki je včeraj napovedal ustavno pritožbo, saj je bila očitno tudi zanj zadeva končana in je iz odločitve vrhovnega sodišča sklepal enako, kot mi, torej da Popovič ne more biti kandidat, ker je koprski občinski svet nezakonito uporabil spremenjena pravila, (ur) Nikoli ne bomo vsega vedeli Marina gradi pomole za občino, privezov na pomolu B pa ne da Enrico Calassi je posloven človek, že več kot deset let vodi izolsko marino tudi kot njen solastnik, v tem obdobju pa je previharil že kar nekaj sprememb zakonodaje in občinskih odlokov, imel boljše in slabše odnose z lokalno oblastjo, vsekakor pa je zdaj že v veliki meri Izolan. Pravi, da sem ni prišel zato, da bi pobral dobiček in odšel, ampak zato, ker tukaj želi poslovati. Povod za pogovor z njim pa je bilo seveda dogajanje v zvezi s plavajočimi pomoli za takoimenovane komunalne priveze, ki jih zdaj postavljajo ob Sončnem nabrežju in v zvezi s katerimi je neznank zares veliko. Tudi sestanek zainteresiranih občanov z direktorjem Komunale in podžupanom Bojanom Zadelom ni dal vseh odgovorov ampak je celo odprl nekaj novih vprašanj, zato smo želeli izvedeti kaj več tudi od tistega, ki je pomole kupil in jih zdaj montira. - Mi smo pomole kupili in jih postavljamo na določena mesta zato, ker je bil to dogovor med občino in investitorji ob začetku gradnje marine. Ocenili smo, da je zdaj čas, da izpolnimo to našo obvezo, saj je v odnosih z občino zavel nov veter in verjamem, da bomo zdaj lažje delali v interesu vseh. - Pripombe so, da delate na pamet, brez načrtov, le po prospektih proizvajalca pomolov. - To seveda ni res. Načrti za te pomole obstajajo že zelo dolgo in so na vpogled vsem. Na njih je zapisana letnica 1989 in zdaj dejansko le uresničujemo tisto, kar je tam napisano in narisano. Zato tudi kakšnih posebnih projektov ni treba delati, saj že obstajajo in so bili sprejeti pred skoraj dvajsetimi leti. - Čigavi bodo potem ti pomoli? - Mi jih bomo le postavili in predali občini. Občina pa se bo odločila, komu jih bo dala v upravljanje. Najverjetneje bo to Komunala, ki že ima organizirano tovrstno službo. Zato me tudi čudijo izjave nekaterih odgovornih, da nimajo dovolj informacij. Saj je bilo vse napisano, narisano in sprejeto že pred leti in mi se bomo dogovora držali. - Nekateri, ki so bili pri stvari takrat, ko je marina nastajala, pravijo, da sta bila še dva pogoja: dokončanje valobrana in plato za popravilo malih čolnov. - Teh stvari ni v takšni obliki, da bi bile za nas obvezujoče. Valobran bomo seveda dokončali, saj je to tudi v našem interesu. Upam, da se bo to zgodilo že v naslednjem letu oziroma hkrati z gradnjo pomola B. Glede platoja za čiščenje in popravilo malih čolnov pa moram povedati, da kaj takega seveda niti ni naša obveznost niti tega ne bi dovolili znotraj območja marine, a vemo, kakšne so danes zahteve ekologov in tudi sami želimo imeti čisto in urejeno marino. Verjetno bo morala za takšna dela občina iskati drugo lokacijo, ki bo manj ekološko občutljiva. - Omenili ste pomol B. Z Njim so očitno same težave. - Po moje jih niti ni toliko. Pravzaprav jih ustvarjajo le nekateri. V prejšnjem obdobju se je vse zapletlo takrat, ko je lokalna oblast želela sama graditi ta pomol, ki pa je v resnici del projekta marina, kjer smo mi investitorji in to se je, po nekajletnem zastoju, ko se ni dogajalo čisto nič, končno tudi potrdilo. Zdaj je jasno, da smo mi investitorji v ta pomol in verjamemo, da bomo z deli lahko začeli že naslednje leto ter da bomo na ta način dobili še kakšnih 300 privezov in tako skupno zaokrožili marino na približno 900 privezov, kar nas bo uvrstilo med največje marine severnega Jadrana. To seveda pomeni nov priliv kapitala, ne le za marino ampak tudi za celo Izolo, saj z veliki jahtami prihajajo ljudje, ki znajo trošiti denar v lokalih in trgovinah. - Nekateri Izolani pravijo, da bi moral biti, po dogovoru iz osemdesetih let, severni del pomola B namenjen komunalnim privezom, južni pa vašim, komercialnim. - To seveda ne drži in imamo dokumente, ki to potrjujejo. Celotno območje pomola B je namreč v območju komercialne luke, komunalnim privezom pa je namenjeno območje ob Sončnem nabrežju, v mandraču in ob velikem pomolu. V potrditev tega imamo tudi notarsko overjen dokument, ki je bil sprejet na občinskem svetu leta 1998 in kjer se jasno vidi območje komercialne luke oziroma marine. Ta dokument je bil tudi eden odločilnih v dokazovanju prejšnji občinski oblasti, kdo ima pravico do gradnje pomola B. - Seveda pa gradnja ni mogoča brez ustreznih soglasij, ki jih zdaj daje tudi država. - Verjamem, da bomo v najkrajšem času dobili odgovor na naše vloge in da bomo lahko nadaljevali tam, kjer smo morali ustaviti investicije pred slabimi desetimi leti. - Ali to pomeni, da bodo tisti Izolani, ki imajo malo večja plovila, ostali brez komunalnih privezov? - Mislim, da ne. Vsekakor bomo skušali, skupaj z občino, iskati nekatere praktične rešitve. Ena teh je, da jih začasno premestimo v marino, dokler ne postavimo še naslednjih štirih plavajočih pomolov, potem pa bo treba iskati trajnejšo rešitev zanje. Ali bo treba postaviti še en plavajoči pomol na Sončnem nabrežju, bolj proti severu, ali pa najti kakšno rešitev na severni strani pomola B, kjer bodo sicer dnevni privezi. Vendar o slednjem zaenkrat ne razmišljamo. Predvsem pa upamo, da bo upravljalec luke dobro prevetril spisek resničnih upravičencev do komunalnih privezov, saj bomo morali zaradi gradnje pomola odmakniti vse čolne, ki so zdaj privezani ob Lonki in verjamem, da se bo pokazalo, da nekateri med njimi nimajo nobene pravice do izolskega priveza za občane. - Obeta se vam koncesija, ki naj bi jo podelila država. - Zaenkrat še ne vemo, kako bo s tem, zato tudi ugibanje o tem, koliko bo od koncesije dobila država, koliko pa občina, še ni na mestu. Mi vsekakor želimo delati v skladu z zakonodajo, vendar tudi nenehno dokazujemo, da država ali občina ne moreta vplivati na poslovne odločitve tako, da nenehno spreminjata že sprejete odloke in zakone, potem ko se je investitor odločil na podlagi nekega drugega, takrat veljavnega zakona. - Kaj marini, poleg teh privezov, še manjka? - Te priveze potrebujemo zaradi novih plovil in posebej zato, ker pričakujemo večje jahte, saj za kaj takega imamo možnost, ki jo seveda moramo izkoristiti. Pod nujno pa moramo zgraditi sanitarije, saj sedanje, v kontejnerju, res niso na nivoju. Uredili naj bi dvoje, ene v bližini recepcije, druge pa bližje pomolu B. - Kaj se bo zgodilo z obema veslaškima kluboma? - Eden je v prostorih, ki razpadajo in niso marini v ponos, drugi pa je v naših, novih prostorih, vendar brez kakšne pogodbe. Upam, da se bosta kluba dogovorila in se združila pod isto streho. To bi bilo najbolje. - Občane, ki plovil nimajo pa najbolj zanima, kako bo s prehodnostjo luke. - Jaz sem pristaš odrtih marin in zato soglašam s tem, da se ljudje lahko sprehajajo ob morju vse od enega konca Izole do drugega. Tudi v bodoče bo tako, saj s sprehajalci doslej res še nismo imeli nobene slabe izkušnje, z izjemo ene prometne nesreče, ki pa bi se lahko zgodila kjerkoli. D.M. Reagiranja V Delu in Mandraču smo prebrali dva članka na temo gradnje komunalnih pomolov v Izoli in sestanka, ki smo ga zainteresirani lastniki plovil in nekateri sodelavci iz časa nastajanja marine, sklicali pred dobrim tednom dni. Tam smo ponovili stališča oziroma sklepe, ki so bili v posebni komisiji in nato na občinski ravni sprejeti ob pričetku gradnje marine. Takrat smo rekli, da se marina gradi na prostoru, ki je last občine Izola, investitor pa kot nadomestilo zgradi valobran, ki bo ščitil celoten akvatorij ter pomole za 400 do 500 manjših plovil v lasti domačinov, ki jih da v upravljanje občini. Poleg tega naj investitor uredi tudi plato za popravilo malih čolnov, ki ga opremi z dvigalom, ki zdaj nekje rjavi, potem, ko so ga odstranili s pomola ob mandraču. Ce aktualna občinska oblast ne najde dokumentov, ki bi potrjevali navedeno, bomo očitno morali organizirati nov sestanek oziroma “protestni shod”, kot nas je imenoval novinar Dela. Na tem sestanku J bomo takratni člani ustrezne komisije in ! odgovorni občinski možje: Grahek, Bolje, Pečan, Čotar, Pivac in še kdo, ponovili kaj je bilo takrat dogovorjeno in sklenjeno. Z vso odgovornostjo trdim, da je sramotno, da investitor v marino (Marinvest ali kdorkoli v tej kolobociji že je) ni izpolnil svojih obveznosti do občine Izola. Verjamem, da je na to precej vplivala neizgrad-nja pomola B (bodoči pomol s korenom pri hladilnici Ribe). Tudi v zvezi s tem pomolom so bila stališča takrat jasna: Pomol B je objekt, ki fizično razdeli marino s komercialnimi privezi in mestno luko s komunalnimi privezi. Na Sončnem nabrežju so pred dnevi postavili prvega od menda petih plavajočih ; pomolov za komunalne priveze. Moram reči, da sem pričakoval rešitev podobno tisti v Miljah s piloti in plavajočimi pomoli, to kar nam postavlja upravljalec marine pa je najpreprostejša in verjetno tudi najcenejša rešitev. In če drži, da gre za začasne objekte za katere se ne potrebu-| je gradbenega dovoljenja oziroma kakšne druge dokumentacije, potem me seveda zanima, kakšne bodo dokončne rešitve. V časniku Delo je bilo naše srečanje predstavljeno kot nekakšen protestni shod. Tudi podžupan Bojan Zadel, ki je bil prisoten, lahko potrdi, da je šlo za umirjeno in kulturno izmenjavo informacij in mnenj. Res pa je, da bomo verjetno morali sklicati še en sestanek na katerem bomo dobili jasne odgovore glede razmejitve komunalnih in komercialnih privezov ter zagotavljanja javnega dobra tudi na morju. Za konec pa še vprašanje. Kot občana Izole me zanima, koliko let je še ostalo lastnikom marine do konca obdobja, ko naj bi, po poplačilu svojih vložkov, izročili marino občini Izola. Seveda imajo do tega vso pravico, vseeno pa me zanima, če kdo ve, koliko let jim je še ostalo. Ivan Pivac, univ. dipl. ing 0 TEM SE GOVORI Razstava jaslic, ki jih starsi niso kupili v kitajski trgovini v Trstu Mestna knjižnica Izola vabi k ogledu razstave jaslic iz papirja, celuloida, keramike, lesa, mavca... iz zbirke starin koprskega zbiratelja Janeza Janežiča. Razstava bo na ogled do svetih Treh kraljev leta 2008, vsak dan, ko ima knjižnica odprta svoja vrata. V-:, " fv* „ „ ' % a» z ** L ' ' * - Zbirka obsega več sto starih predmetov, ki se navezujejo na ljudski običaj postavljanja domačih jaslic ob božičnih praznikih. Jaslice so bile pri nas na Slovenskem predvsem kotne, kasneje pa tudi namizne. Na razstavi so prikazane na karton tiskane in barvane jaslice, ki so jih izdelovali v tovarni igrač Loton v Ljubljani, jaslice iz pobarvane lepenke, ki so jih priložili časopisom, ljudje pa so jih doma izrezali iz šablon in postavili na z mahom prekrito podlago v kot pod križem ali na predalnik, ter kartonske premične večdimenzionalne jaslice v barvah. Figurice za svetopisemske osebe iz božične noči so izdelovali tudi iz keramike, porcelana in celuloida. Razstavljene keramične figurice so iz začetka 20. stoletja, nekatere celo iz 19. stoletja. Med njimi je posebno zanimivih 16 beneških keramičnih figuric, izdelanih zelo natančno in z občutkom, ki predstavljajo različna kmečka opravila, obrti in poklice: ribiča, pastirja, krušarico, vinarja, peka, kuharico, nabiralko dračja. Celuloidne jaslice Figurice iz celuloida so izdelovali med obema vojnama. Tu so še mavčne figurice in leseni kalupi za odlivanje mavčne mase, pa lesene, ročno rezljane jaslice iz začetka 19. stoletja. Razstavljeni so še kalupi iz mavca in kavčuka. Poleg različnih oblik hlevčkov, nad katerimi bdijo angeli in zvezde repatice in kažejo pastirjem pot, so razstavljene tudi različne hiške, vodnjaki, mostički... Kamele svetih treh kraljev se družijo z ovcami, vsi pa so skupaj s pastirji namenjeni na obisk k novorojenemu Detetu... Dragocene so Lampičeve in Zajčeve jaslice. Duhovnik Lampič je bil odličen slikar, ki je veliko potoval in v prostem času izdeloval jaslice. Tine Zajc pa je bil kipar, ki se je, da bi kaj zaslužil za preživetje, lotil tudi oblikovanja jasličnih figuric. Razstavljene so še prve žarnice, ki so v 20. stoletju krasile jaslice, izdelovali pa so jih v tovarnah Osram, Royal in Hasag. Za zbirko je značilno tudi to, da so vsi predmeti v njej še uporabni, tako tudi žarnice v obliki svečk, ki še vedno gorijo... Jaslice in družine Zbiratelj Janez Janežič rad poudarja vzgojni in poučni pomen jaslic, pričakovanje, navdušenje in veselje, ki je takrat vladalo v družini in posebno med otroki. Ob postavljanju jaslic se je družina še posebej povezala, saj so priprave na praznike trajale tudi do dva meseca. Otroci so nabirali mah, odrasli so ponekod iz lesa ali mavca jaslične figurice izdelovali tudi sami. Posebej zahtevno in dolgotrajno je bilo postavljanje jaslih po cerkvah. Vsi so se veselili praznikov tudi zato, ker so vedeli, da bo takrat gospodinja spekla boljši kruh ali da bo na mizi celo potica. Ob postavljanju jaslic so otroci od starejših spoznavali svetopisemske zgodbe, veliko so peli in se pogovarjali. Ko se spomnimo na svoj dom in ure, ko smo staršem pomagali delati jaslice, smo še danes ponosni in veseli. Del tega veselja smo želeli posredovati našim bralcem in drugim uporabnikom Mestne knjižnice Izola tudi s postavitvijo božične razstave. Špela Pahor Ponovno ponujamo 20 minut brezplačnega svetovanja in nege obraza V sredo 21. 11. 2007 bo z nami v Reviti svetovalka in specialistka za kozmetiko obraza. Na razpolago nam bo s svojim bogatim znanjem in izkušnjami. Naročenim strankam bo strokovno pregledala kožo, svetovala najustreznejši način za njeno čiščenje, zaščito in kozmetiko ter opravila tudi mini nego obraza. Če želite svojih brezplačnih 20 minut, se čimprej oglasite pri nas ali nas pokličite in si rezervirajte termin. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Kristanov trg 1 ■ tržnica • Tel.: 64 ■ 040 ■ 64 V sredo, 7. novembra je v kavarni hotela Delfin potekal 79. literarni večer. Predstavile so se Mira Deželak iz Celja, Dorina Beržan in Marjetka Popovsa, obe iz Izole. Večer so posvetile ženski poeziji. Prepletala so se močna ženska čustva in osebne izpovedi vseh treh nastopajočih ob glasbeni spremljavi kitare. Ta doživetja in odkritost so med publiko, v polni kavarni Delfina, vzbudila izredno pozornost. Ves čas je prostor obvladovala posebna energija, ki je vela iz glasbe in močnih čustev. Vse to, pa je izžarevala tudi publika. Javni zavod ZDRAVSTVENI DOM IZOLA CENTER ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG Vabimo vas, da se udeležite predavanj v sklopu aktivnosti meseca preventive za področje prepovedanih drog Ponedeljek 19.11.2007: Predstavitev problematike rekreativnih drog (Ekstazi). Ponedeljek 26.11.2007: Predstavitev problematike infekcijskih bolezni in uporabe drog. Ponedeljek 03.12.2007: Problematike zastrupitev in uporabe drog. Ponedeljek 10.12.2007: Predstavitev problematike uporabe kanabisa (marihuane). Vsa navedena srečanja se bodo pričela ob 10:00 v sejni sobi Zdravstvenega doma Izola. Po uvodnem predavanju bo sledila razprava z možnostjo postavljanja vprašanj strokovnjakom. Udeležba na predstavitvah je brezplačna. Vljudno vabljeni vsi, ki jih problematika zanima. ^ ČlMBERLI Na Šaredu je zmagala Malvazija... Izola je bila od nekdaj znana po dobri Malvaziji. Po zlatorumeni kapljici so segali žejni Rimljani, za njimi pa vsi, ki so stopali in živeli v teh krajih. Po dveh tisočletjih ima Izola štiri velike vinske kleti. Tokrat smo obiskali Kantino Ivančič na Šaredu. Pa ne brez razloga. Na ocenjevanju vin v Marezigah so Ivančičev! odnesli prvo mesto in vsaj za leto dni bodo na Šaredu kralji malvazije-tudi uradno. V kraljestvu malvazije na Šaredu sva se v zgodnjem popoldnevu znašla tudi Mandračeva agenta. Sprejel nas je Mirjan Ivančič in takoj smo prešli k stvari-Malvaziji in Kantini. In čeprav naj bi šlo za kratek obisk, je čas v prijetni družbi lepo zloženih steklenic in lesenih sodov postal postranska stvar. Najprej smo Mirjana pobarali okrog zadnje nagrade, ki jo je prejel na tradicionalnem ocenjevanju mladih vin v Marezigah. Dejal je , da so nagrade zelo pomembne kot potrditev, da si na pravi poti, pa tudi potrošniki radi vejo, da si med boljšimi, čeprav se jih mnogo na priznanja ne ozira. Ivančičevim se nagrad s takih in drugačnih ocenjevanj ne manjka in prav vse počasi polnijo stene novo opremljene in okrašene kleti. Seveda pa Malvazija v klet ne pride z neba. Ivančičev! obdelujejo 5 hektarjev vinogradov od tega je več kot polovico refoška, pa še malvazijo in nekaj trt cabernet sau-vignona. Nekdaj intenzivno pridelavo zadnja leta pospešeno klestijo v korist kvalitetnega pridelka. Tako se že štiri leta ukvarjajo z integrirano pridelavo grozdja, ki ga pridelujejo na okolju prijazen način, z malo gnojenja in škropljenja. Pri tem jim pomaga tudi dejstvo, da imajo vse vinograde pod Šaredom vse v enem kosu. Večino vina prodajo okoliškim gostincem, med večjimi odjemalci je npr. Izolska gostilna Sidro, stekleničiti pa so pričeli leta 1996, natanko 100 let zatem, ko je prano-no Matiija Ivančič posadil prvo trto. Čeprav veliko večino vina prodajo odprtega, pa za potrebe same kleti in obiskovalcev vedno več stekleničijo. Ravno v predstavitev vina so zadnja leta vložili veliko. Imajo lep degustacijski prostor, pripravljajo tudi manjši prodajni prostor, tako da bodo ljudje poleg vina kupili tudi kakšne žgane pijače in likerje. Kantina Ivančič pa poleg malvazije prideluje tudi refošk z znakom Konzorcija vin Slovenske istre. Za tovrstno steklenico stoji strokovna komisija in veliko truda, ki se začne pri vinogradu, nakar se kvaliteti sledi vse do steklenice. Take buteljke pa imajo pri pridelovalcu priporočeno ceno najmanj 6 evrov. Kljub velikim sodom, kleti in obilici dela pa družini Ivančič uspe vse opraviti v popoldanskem času, saj Mirjanu, ki skrbi za klet, pomagata še oče in brat, ob večji gneči pa nasploh vsa družina. In ko smo jih na koncu vprašali, če jih kot novopečene “evropske” vinarje kaj skrbijo evropski vinski viški, so nam povedali, da jih bolj skrbi, če bo dovolj vina za vse, ki so ga letos naročili. Tekst: D.G-Kalagan foto: Birgi&Margi Brez harmonike Martinja ne prime Tako so rekli člani Športno kulturnega društva Šared in se pridružili praznovanju v zlati kantini Ivančičevih. Seveda so najprej poskušali zmagovalno malvazijo, potem pa so na plan že privlekli harmonike, našpičili glasove in kmalu zatem še pete, tako da se je plesalo, pelo in igralo pozno v noč. Malvazijka je bila, po zagotavljanju vseh, odlična a tudi refošk ni bil od muh. Šaredinski harmonikarji pa postajajo že pravi zaščitni znak zabav na hribu in prav malo potrebu-jejoz da se zberejo in povlečejo meh. Na Šaredu pravijo, da so vedno boljši in da so vsakotedenske vaje v kontejnerju, ki služi kot šaredinski kulturni dom, zelo koristne. Turizem išče dobre ideje Na spletni strani občine Izola smo prebrali zanimiv, čeprav nekoliko nedorečen poziv za zbiranje predlogov v okviru delovnega programa za vzpodbujanje razvoja turizma, kulture in športa v občini Izola za leto 2008 S pozivom se občina obrača na vladne in nevladne kulturne organizacije, posameznike in društva iz različnih sektorjev, zavode in druge in jih vabi naj po svoji presoji soustvarjajo in aktivno sooblikujejo zasnovo programa predlogov, akcij, dogodkov in prireditev za leto 2008 v Občini Izola. Na osnovi prejetih predlogov bodo v občini oblikovali enotni katalog programov prireditev za leto 2008. Na začetku leta 2008 bodo, kot vsako leto, razpisali natečaj za podelitev sredstev v podporo in sofinanciranje programov 2008 iz občinskega proračuna. Vse, ki nameravajo sodelovati in se že pripravljajo za prijavo na te razpise, vabijo naj napišejo načrtovani datum, tematski sklop prireditve, lokacijo, naziv organizatorja, kontaktno osebo za informacije in drugo ter o svojih načrtih obvestijo giz za turizem Občine Izola. Seveda tu ne gre le za kulturne prireditve ampak si želijo organizatorji nekaj več. Pričakujejo, da bodo na njihov naslov prišli: a) predlogi, akcije, dogodki in prireditve za spodbujanje turizma; b) predlogi, akcije, dogodki in prireditev za razvijanje aktivnosti na področju športa in zdravja c) predlogi, akcije, dogodki, prireditve na področju naravovarstvenih, socialnih, humanitarnih, etničnih, verskih, političnih dogajanj (združevanje v različnosti, leto enakih možnosti in pravic, etno-žur ipd) d) predlogi, akcije, dogodki, in prireditve iz področja zabave in prosto časovnih dejavnosti (Istrski humor, šege običaji, zabavnost kot zrcalo krajev in ljudi) e) predlogi, akcije, dogodki in prireditve v kulturi za oživljanje starih predelov mesta (na osnovi določb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo Uradni list RS št, 96/02m 7/07, 53/07); Pričakujejo tudi odprtost za mednarodno sodelovanje in internacionalizacijo kulture v Občini Izola (izmenjave umetnikov, sodelovanje v sklopu tradicionalne mednarodne prireditve, dogodka ipd.). Največji problem tega poziva so seveda podatki o tem, kdo poziva, kdo je odgovorna oseba za dodatna pojasnila, do kdaj je treba kaj oddati ali se prijaviti in komu vse to poslati. Kot nam je povedal direktor združenja za turizem, Alesander Frantar želijo s tem pozivom predvsem opozoriti organizatorje najrazličnejših prireditev, od športnih in kulturnih do zabavnih, etnoloških ali kakšnih drugih, naj jih čim-prej obvestijo o svojih načrtih za leto 2008, tako da bi lahko opravili potrebna časovna in prostorska usklajevanja ter čimprej oblikovali program dogodkov in prireditev v Izoli, ki je seveda tudi del turistične promocije našega kraja. Zato bo najbolje, če svoje predloge (ne tako detaljne kot ob prijavi na razpis) pošljete na izolski TIC (Sončno nabrežje 6, tel. 640 10 50, elektronski naslov: tic.izola@izola.si) s pripisom: poziv za prireditve. KAPUČINO 5WSJM~ Juventus je že na izolskem stadionu Nogomet 2. SNL “Izolska” Bonifika je jesenski prvak Bela krajina: Bonifika 1:5 (0:3) Črnomelj, stadion v aRC Loka, gledalcev 400, sodnik Drečnik (Zagorje). Strelci - 0:1 Kojič (11), 0:2 Radujko (22), 0:3 Perčič (41), 1:3 Penica (46), 1:4 Kojič (55), 1:5 Iličič (89). Bonifika: Rupnik, Pepelko, Skr-bina, FantiniC, Stopar, Persie, Ras-toder (od 70. Colombani), Raduj*ko, BrajiC (od 85. Ramie), S. Ja-komin, Kojič (od 78. Ilittc) : Trener: Edi Pobega. Bonifika je tekmo silovito začela in si že v prvem polčasu priigrala neulovljivo prednost. Rdeči so namreč drugega vratarja Bele krajine, ki je imela tokrat velike težave s sestavo mootva, Peljhana kar trikrat premagali z udarci izven ka zenskega prostora. Ponovno se je z lepim zadet kom izkazal Dalibor Radujko. Velja omeniti tudi besedni dvoboj med izkuoenim éeljkom Mitrakovičem in trenerjem gostov, ki ga je nekdanji novogoriški igralec razjezil z izjavo: “Mi igramo, oni zadevajo.” Na začetku drugega polčasa so domačini znižali rezultat preko nekdanjega mladega reprezentanta Penice. Nato je Kojič v slogu Filippa Inzaghija zbežal nedovoljenemu položaju in rutinirano premagal Radakoviča, ki je v drugem polčasu zamenjal Peljhana. "Pohvalil bi vso napadalno vrsto, saj je tudi Saoa Jakomin veliko pomagal v obrambi, kjer je tokrat kraljeval Vasja Fantinič” je oe dodal Pobega. PB 3. SNL - zahod Izola Argeta - Kalcer Vod.Radomlje 5:0 (1:0) IZOLA, Mestni stadion, gledalcev 100, sodnik Podgoršek (Kranj). Strelci: 1:0 Bogatinov (25), 2:0 Božič (50), 3:0 Pahor (81), 4:0 Božič - llm (87), 5:0 Hadžimuratovič (89). Izola Argeta: Žunič, Valenčič, Zupan, Čatič, Me-hič, Božič, Radovac, Pahor (od 85. Karič), Baša-novič (od 85. Hadžimuratovič), Ostojič, Bogatinov. Pomočnik trenerja: Oliver Bogatinov. Izolski navijači so v zadnjem jesenskem krogu vendarle učakali prvo domačo zmago svojega moštva. Ta je bila rekordna, čeprav bi bil izid lahko še višji. Gostje so bili namreč tokrat v povsem podrejeni vlogi, tako da domača obramba ni imela veliko dela. Nezanimiva igra v prvem delu sicer ni obetala takšnega razpleta. Vendar je v nadaljevanju belo-modra enajsterica še bolj zagospodarila na igrišču in z visoko zmago poskrbela za večji optimizem v ekipi in dobro izhodišče za drugi del prvenstva. BV Sodelovanje z Juventusom steklo V Mandraču smo že pisali o začetku sodelovanja MNK Izola ter Juventusa. Pred kratkim sta klub obiskala dva predstavnika Juventusove akademije, katera skrbi za vzgojo in šolanje mladih nogometašev po modelu torinskega nogometnega velikana. Ob tem sta se seznanila z razmerami in pogoji, v katerih deluje MNK Izola ter izrazila zadovoljstvo z delom mladih selekcij. Sodelovanje poleg izobraževanja trenerjev zajema tudi pet vodenih treningov v Izoli. Prvi bo že v ponedeljek, 26. novembra. Sicer pa bomo o tem več pisali v prihodnje. BV Adria : Avtoplus 1:1 (0:1) MIREN, gledalcev 100, sodnik Horvat. Strelca: 0:1 Sukalo (1), 1:1 Šibernik (51). Avtoplus Korte: Horvat, Kleva,. A. Begič, Del giusto, Močnik, Gregorič, Pirc, Sukalo, Kapun Buneta (D. Begič), D. Peršič, trener: H. Omer-čehajič Že v prvi minuti je Sukalo pobegnil domači obrambi in zadel. Sledile so napete minute. Buneta in Darjan Simovič sta morala z igrišča zaradi poškodb glave, Gorjan in Gregorič pa za radi rdečih kartonov. Nato se je tekma umirila V nadaljevanju je Adria le izenačila Futsal Derbi z grenkim priokusom TOMI PRESS BRONX : KMN IZOLA 7:3 (3:2) Odigrano na Škofijah, dne 09.11.2007 ob 20.30. Športna dvorana Burja. Gledalcev 650. Sodnika: VIVOD NIKO (glavni), KOVAČIČ GREGOR (asistent), delegat: BEZJAK DUŠAN. Strelci: 0:1 Meš (2), 1:1 Brus (6), 2:1 Vajič (8), 2:2 Komprej (10), 3:2 Todič (17), 3:3 Meš (30), 4:3 Mirkovič (33), 5:3 Vajič (35), 6:3 Todič 39, 7:3 Vajič (40). Rumeni kartoni: Mirkovič, Brus, Šajn, Vajič (Bronx). Štampfer, Vujič, Komprej, Lakoseljac (Izola)/ Rdeči kartoni: Šajn (Bronx). Vujič, Deško (Izola) / Akumulirani prekrški: 1 polčas 4:4,2 polčas: 5:3 KMN IZOLA: Štampfer, Janjič, Hrvatin, Štajner, Martinelli, Nadal, Vujič, Meš, Komprej, Lakoseljac, Deško, Šarkanj. Dvorana na Škofijah je po in pred prvim sodnikovim žvižgom bila praktično tista izolska, tista, kjer se navijači gnetejo v “gužvi” in vročekrvno navijajo. Že v prvem konkretnem napadu je Lakoseljac sprožil strel proti vratom domačega vratarja, a se je žoga po sreči Izolanov odbila od Dragana Meša in prešla gotovo črto. A kmalu je “eksplodirala” tudi stran domačih “navijačev”, ko je mladi up slovenske futsal scene Tine Brus izvajal prosti strel in žogo poslal tik pod prečko vratarja Stampferja. Kmalu pa sta sodnika stopila na sceno. Zaradi očitnega pristranskega sojenja v prid domačinov, sta sodnika le še stopnjevala pritisk Ribarov in klopi njihovih privržencev. Prvič je počilo, ko je gostujoči igralec padel zaradi prekrška enega izmed domačinov, a je sodnik namesto prekrška v prid Izolanov dosodil žogo Bramai. “Žrtev” je nerazumljivo prejela rumeni karton, zaradi ugovarjanja pa je bil izključen trener Izolanov - Mirko Italo. To je bil prvi hladen tuš za izolsko moštvo. Kmalu so Škof joti prvič povedli iz protinapada, ko je bil po dvojni podaji uspešen Nebojša Vajič - v 8 minuti je tako bito 2:1, a ne dolgo, saj je kmalu izenačil njihov nekdanji igralec, Aljoša Komprej. Izdani so si po tem ustvarili še celo kopico priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti, kar velja tudi za domačine. Začetek 2. polčasa je bil skorajda identičen prvemu. Izdani so prvi zadeli in sicer v 30. minuti, ko je Draga Meš bil drugič uspešen, tokrat iz prostega strela. Naj omenimo še “svežino” na gostujočem golu. Zaradi že omenjene poškodbe je vratarja Stampferja zamenjal rezervni vratar, Tilen Deško in tako tudi debitiral v L ligi in tudi večkrat preprečil žogi pot v mrežo. Sledil je protinapad igralcev Bronza, Deško pa se je vrgel pod noge Nebojše Vajiča. Sodnik je pokazal še 2. rdeči karton na tekmi, Izdani pa so od tu dalje ostali brez vratarja in bili prisiljeni igrati z igralcem na golu skoraj 15 minut. Naj omenimo tudi, da so Izdani že v 5. minuti drugega pol- časa imeli 5 prekrškov, sodniki pa od tu naprej niso dosodili niti enega več, čeprav jih je bilo celo vrsto dvomljivih in dejanskih. Konec vseh upov je bilo v 35. minuti, ko je Vajič ponovno izkoristil napako “plavo-belih”. Izdani pa kot v L delu. Pripravili so si vsaj 3 smrtne priložnosti, a je vratar Bronza Bajc bil vselej na mestu. V preostalih 5 miuntah pa sta Todič in Vajič postavila piko na i, ko sta zadela nebranjena vrata in postavila končni izid srečanja, 7:3. Po koncu tekme je bito vroče na tribunah kjer so prevladovali Ribari. Imeli so več kot dovolj razlogov za nezadovoljstvo, predvsem pa (na žalost) zaradi sodnikov, ki sta bila preveč v ospredju in Izolane vsaj 3x pošteno oškodovala. Če pa smo pošteni, so igralci Izole svoje priložnosti zapravili. MM - Izola Rokomet 1. A SRL - ženske Mercator Tenzor - Izola 50:26 (26:8) Varovanke Borisa Čuka so v zadnji tekme jesenskega dela doživele hud poraz. O tokratnem gostovanju Izolank že visoka zmaga Ptuja nazorno priča o dogajanju na igrišču. Gostiteljice so zmagovalca dvoboja določile že v prvem delu, ko so nadigrale Izolanke, pri katerih je pomanjkanje izkušenj tokrat še posebej prišlo do izraza. Igralke Izole so sicer v drugem polčasu izboljšale svoj učinek v napadu. S tem so le uspele znižati nedosegljivo prednost Ptujčank, saj je bil visok poraz neizogiben. Izolanke zasedajo predzadnje mesto pred škofijsko Burjo.BV l.B SRL moški Krško-Izola 38:29 (19:12) Krško je bilo kot fizično ter izkustveno močnejša ekipa favorit tega srečanja. Kljub temu so Izdani vse do zadnjih minut prvega dela držali korak z domačini. Žaostanek gostov do tedaj ni bil velik, a so slednji nepričakovano popustili in omogočili gostiteljem povišanje prednosti. V nadaljevanju so sicer zaigrali bolje, vendar kljub dobri igri v obrambi niso uspeli zmanjšati zaostanka. Največ zadetkov sta dosegla Čosič (8) in Redžič (7), ob odsotnosti Slamnika pa je Klobas dobro opravil svoje delo. BV Rokometaši in rokometašice Vabimo Vas na praznovanje 50. obletnice igranja rokometa v Izoli. Srečanje bo v restavraciji hotela Simonov zaliv, v soboto 1. decembra 2007, ob 19. uri Prispevek za srečanje je 10 ero po osebi. Ker vseh pisno ne moremo povabiti, prosimo, da se medsebojno obveščate.Rezervacije prejemamo v klubski pisarni in na tel. 040 206 996 Pripravljalni odbor POGjLED S STRANI piše: Žarko Kovačič Martin tokrat ni bil po godu rokometašem. Tako doma kot na tujem se je našim ekipam slabo pisalo. Pa ne od slabega vina, slabo so igrali. Po porazu v evropski ligi na Islandiji je padla glava trenerja Kamenice, Kri-movke pa so se le nekako izvlekle iz »velike sramote«. Vsem našim klubom še ostaja teorija, vendar bodo morali pomagati tudi drugi. Pozitivno oceno si zaslužijo samo Velenjčani, kateri kljub vsem težavam le ohranjajo največ možnosti za napredovanje. V domačem prvenstvu so Koprčani imeli trojni obračun s Štajerci.l:2, torkova zmaga proti Ormožu, poraza pa proti Celjanom in Velenjčanom. Bistvenih sprememb na lestvici ni, žal pa tudi po devetem kolu ni uspelo zmagati Goričanom. Tudi trener Maček se je »naveličal« porazov, tako da uprava išče novega trenerja. Koprčani se to soboto podajajo v Evropo, nasprotnik pa je portugalska Braga. V napovedih so previdni, saj so Portugalci že nekaj časa udeleženci različnih evropskih tekmovanj. V l.B ligi Izdani počasi tonejo proti dnu lestvice. Proti ekipi Krškega so visoko izgubili, prvo zmago pa so zabeležili Ajdovci. Žal pa vse tri primorske ekipe mešajo štrene na dnu lestvice. Veliko boljših časov se žal ne moremo nadejati, saj delnice primorskih klubov slabo kotirajo. Podobna slika je pri ženskem rokometu. Vlaganja so minimalna, o nakupih pa se ne sme razmišljati, niti potihoma. Zakaj ženski rokomet ni zanimiv za »strice«? Vsakdo pričakuje hitra vračila, poti pa so dolge in počasne. So pa nakupi prava loterija in brez sreče tudi ne gre. Lep primer so prav naše prvakinje. Nikakor ne želijo zaupati slovenskim igralkam. Normalno, da dobra imena imajo ceno in nakupi v »veleblagovnicah« So kratkoročni. Tako postanejo razprave o domačih ekipah večplastne in tudi navijanje za svoje je vprašljivo. Prav navijači zadnje čase izstopajo v ospredje. Vse kar vidimo je daleč od navijanja. Preveč bojevitosti na tribunah, klubi se sicer distancirajo od takih dogodkov, vendar pa se stvari dogajajo zaradi njih. Vmes so res tudi tisti »črni«, vendar se zaradi njih ne gre na tekmo. AVTOCENTER Sermin 7c, Koper Tel: 05/66-31-060 GSM: 031/667-792 www.bajc.si Novo v KOPRU CHEVROLET AMT TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Kickboxing Naslov evropskega prvaka Novi evropski prvak v kickboxingu, v kategoriji mlajših kadetov, nad 47 kg je Izolan Jaka HUDA-LES, član kluba borilnih veščin KiT iz Izole. V dneh od 06. do 11.11.2007 se je na Portugalskem, v kraju Castro Marim (Vila Real de Santo António) v organizaciji portugalske Kickboxing & Muay Thai federacije in svetovne kickboxing organizacije WAKO odvijalo letošnje evropsko prvenstvo za mlajše starostne kategorije, v vseh disciplinah, na katerem je poleg 723 tekmovalcev iz 21 držav sodelovala tudi reprezentanca Kickboxing zveze Slovenije. V kategoriji mlajših kadetov, nad 47 kg, v disciplini semi contact je Slovenijo zastopal Izolan Jaka HUDALES. V prvem krogu mu je žreb namenil za nasprotnika italijanskega tekmovalca Davida Scuberija. Po dokaj izenačeni prvi rundi je v drugi iniciativo v svoje roke (in noge) prevzel Hudales in tako zmagal z rezultatom 11 proti 8. V drugem kolu sta si tako stala nasproti Hudales in Marcel Nemeth iz Madžarske. Tudi v tej borbi je Hudales pokazal, da si srčno želi zmage in nastopa v finalnem obračunu, tako je svojega nasprotnika premagal z rezultatom 14 proti 9. Na drugi strani pa se je uspešno približeval finalnemu delu tekmovanja britanec Jordan Simmons. V velikem finalu sta se tako srečala Jaka HUDALES in Jordan Simmons. Prva runda, v začetku vodstvo Hudalesa, izmenično glasno navijanje slovenskega in britanskega dela publike, izenačenje rezultata, britanec povede, takoj sledi hladen tuš za britance, Hudales se ne da, izenači in nato takoj povede s točko prednosti, rezultat 5 proti 4. Odmor. Druga runda, britanec napada, skuša izenačiti rezultat, vendar prepozno, Hudales s svojo superiorno nožno tehniko prevzame pobudo in nadaljuje s svojim zmagovitim pohodom na vrh Evrope. Gong, konec borbe, rezultat 13 proti 8, novi evropski prvak je Jaka HUDALES. Manj sreče sta imela v svojem nastopu njegova klubska kolega Tomi PEČAR, ki je ravno tako nastopil v semi contactu, dočim je Andrej ŠKERGAT nastopil v disciplini light contact. Oba sta morala že v L kolu priznati premoč svojih nasprotnikov, vendar pa je to šteti delno tudi za uspeh, saj sta se vsaj v prvem delu odvijanja borbe, enakovredno kosala s svojima nasprotnikoma, ter šele v drugem delu zadnje runde popustila in tako dovolila svojima nasprotnikoma, da napredujeta v naslednji krog tekmovanja. Uspešni tudi na DP Neopažen pa ni šel mimo tudi nastop ostalih t ekmovalcev kluba borilnih veščin KiT Izola, ki so uspešno nastopili na letošnjem 24. mednarodnem odprtem prvenstvu Slovenije v kickboxingu, ki je potekalo preteklo soboto v Zagorju. Med približno 400 tekmovalcev iz 53 klubov iz 6 držav je v članski kategoriji nad 89 kg, v light contactu, Raniš SMAJLOVIČ ponovno potrdil svoj primat v tej disciplini in osvojil l.mesto. Do finala se je v kategoriji semi contacta, do 79 kg, z zmagami prebil Andrej VINDIŠ. V finalnem delu pa je le moral priznati premoč madžarskega tekmovalca in tako osvojil končno 2.mesto. V semi contactu do 57 kg je 1. mesto osvojil Dušan LAMUT, sicer član kluba Mirage iz Novega mesta, kateri trenira skupaj s člani KiT v Izoli. Omenjeni je še nastopil v light contactu, ravno tako do 57 kg, kjer pa je osvojil 2. mesto in tako uspešno zaokrožil nastop v Zagorju. Namizni tenis I.SNTL-članice Kajuh:Arrigoni 5:4 V 6. krogu so članice igrale v gosteh pri ekipi Kajuha iz Ljubljane. Igralke Arrigonija so skozi ves dvoboj lovile dve točki zaostanka ter naposled uspele izenačiti na 4:4, nato pa dvoboj izgubile 4:5. To je bil že tretji najtesnejši poraz v letošnjem prvenstvu ter še ena zapravljena priložnost zaradi pomanjkanja izkušenj. Po dve zmagi sta ekipi prispevali Kristin Fatorič in Alenka Ačimovič. Brez zmage pa je ostala Maja Grizelj. Veslanje MIGUEL FRUMEN OSVOJIL KINDERSKIFF Veslači veslaškega kluba “IZOLA” Izola smo se ta vikend udeležili 16.maraton regate v Torinu (10.-ll.novembra) na reki Pad. Regata je dvodnevna, prvi dan nastopajo mlajši veslači in ve-slačice starosti do 14 let. Imenuje se Kinderski-ff, nastopa pa se na progi v dolžini 4 km. Drugi dan nastopajo veslači vseh ostalih kategorij od lS.Ieta pa do 99.1eta starosti. Regata se imenuje Silverskiff, nastopa pa se na progi dolžine 11 km. Na regati Kinderskiff je od Izolanov v pionirski kategoriji nastopil - Miguel FRUMEN. Miguel je na tekmi zmagal. Progo v dolžini 4km je preve-slal v času 19 minut in 8 sekund in ciljno črto presekal za 2,2 sekundi pred Italijanom Josephom ROMAGNOLO. Zadnji km sta se veslača izmenjavala v vodstvu do zadnjih 150 m, ko je Miguel našel še zadnje atome moči in zmagal s silovitim finišem. V nedeljo pa se je odvijala regata 16. maraton Silverskiff, z udeležbo 389 veslačev in veslačic iz petih kontinentov. Zmagal je aktualni svetovni prvak Mahe DRYSDALE iz Nove Zelandije s časom 40 minut 18 sekund, kar je tudi novi rekord proge. Najboljši slovenski veslač Iztok ČOP je zasedel 6. mesto s časom 41 minut in 36 sekund. Izolani smo nastopili z mlajšo članico Moniko SAJINČIČ. S časom 48 minut 38 sekund je osvojila odlično 5. mesto v svoji kategoriji, skupno pa je med dekleti zasedla 12. mesto. Mlajši mladinec Tadej JAPELJ je v svoji kategoriji osvojil 15. mesto s časom 47 minut 43 sekund pred klubskima kolegoma Matejem KRULČIČem (16. mesto) in Marko-m BOLHO (IZmesto). Med mlajšimi mladinci pa je zmagal Miloš VASIC (Srbija) s časom 44 minut 7 sekund. Izolan! se te regate udeležujemo že peto sezono zapovrstjo in z njo zaključimo tekmovalno sezono. Letošnja sezona je bila za naš klub ena izmed najuspešnejših. Na državnem prvenstvu smo osvojili kar 5 naslovov v različnih kategorijah. Sodelovali smo na 3 svetovnih prvenstvih in sicer je Dejan SANDIČ na mladinskem SP osvojil_v dvojnem dvojcu 5. mesto, Monika SAJINČIČ je na SP za mlajše članice osvojila v lahkem enojcu 5. mesto, Bine PIŠLAR je na absolutnem članskem SP osvojil 8. mesto v lahkem enojcu, Majda JERMAN je prav tako nastopila na absolutnem članskem SP a se je morala zaradi poškodbe zadovoljiti s C finalom, kjer pa žal ni nastopila. Na koncu naj omenimo še naše veterane, ki so z nakupom osmerca začeli z novim preporodom in se že uspešno kosajo s svojo konkurenco. Ta vikend so nastopili na regati Kaki-07 v Strunjanu, kjer so morali priznati le premoč kolegov iz puljske Istre. Drugi teden že pričnemo s testiranji za novo sezono. Predstavniki inštituta za šport iz ljubljanske fakultete za šport bodo na simulatorjih veslanja preverjali trenutno pripravljenost najboljših obalnih veslačev. Vlado Krulčič Teden starejših občanov Jadranje Martinova regata Regata, ki je bila sprva zamišljena kot boljši jesenski trening, je v Izolo privabila kar 157 jadralk in jadralcev iz osmih držav (Slovenije, Hrvaške, Srbije, Italije, Avstrije, Madžarske, Češke in Rusije). Največ je bilo optimistov (104), med katerimi je bil najuspešnejši Ludovico Pittani iz Barkovelj. Drugo mesto in prvo v dekliški konkurenci si je v petih preizkušnjah prijadrala Kim Pletikos (Burja), tretja pa je bila Carlotta Omari, tudi iz Barkovelj. Tretji v fantovski konkurenci ter drugi med slovenskimi tekmovalci je bil Žanluka Željko (ŠJK). Med kadeti se je najbolje odrezal mladi madžarski tekmovalec Lórànt Péch, drugi je bil tržačan Davide Cerratu, tretji pa tudi iz vrst madžarskih jadralcev Jonatan Vadnài. V razredu laser 4.7 je bilo prijavljenih 25 tekmovalk in tekmovalcev. Najbolje je z regato sestavljeno iz šestih jadranj opravil domači tekmovalec Jakob Božič (Burja), ki je le za točko prehitel Mateja Valiča (Jadro), na tretjo stopničko pa je stopil Simon Laganis (Olimpie). Med dekleti je bila najhitrejša Elizabeta Macchini iz Milj, druga je bila Urška Košir (Burja), tretja pa Katja Bačko (Olimpie). V razredu laser radiai, se je najbolje izšlo češkemu jadralcu Mareku Hodačku, pred Urošem Judežem (Ranca) ter Marušo Kraševac (ŠJK). Druga med dekleti, katerim je to olimpijski razred, je bila njena klubska sojadralka Nuša Veber. Temu razredu so se na štartih pridružili še Pietro Cerni iz Barkovelj ter domača jadralca Nik Pletikos in Vito Batistič (oba Burja), ki sta se ob tej priložnosti preizkusila z jadri olimpijskega laser standard. V zapisanem zaporedju so tudi končali prvo Martinovo regato. V olimpijskem dvosedu 470 so se slovenskim in italianskim posadkam pridružile kar štiri posadke iz Rusije. Zmagala sta Berezkin-Igna-tenko, ki sta imela dve točki naskoka pred posadko Sheremetyev- Sheremetyev (obe RUS), tretja pa sta bila Cherin-Noe iz barkoveljskega kluba Barcola Grignano. Prvi med slovenskimi posadkami sta bili piratki Teja in Alja Černe, le dve točki za njima sta regato končala nadebudna mladinca iz Burje, Mikulin-Prinčič, katerima pa sta se na dve točki pribljižala še Hrvatin in Kobal (Jadro). V počastitev tedna starejših občanov smo tudi sekcija balinarjev pri Društvu upokojencev Ja-godje-Dobrava in Društvu invalidov Izola organizirali balinarski turnir.Prvi se je odvijal v sredo, drugi pa v soboto. Na sredo smo se dobili bivši in sedanji balinarji ter invalidi in odigrali občinski turnir. Kljub obvestilom in vabilom se nam je pridružila samo ena bodoča balinarka.Še vedno pogrešamo nove upokojenke in upokojence, ki bi se nam pridružili, tako pri ženski kot pri moški ekipi.Ponov-no vabim vse, ki bi se nam radi pridružili, da to lahko storijo vsak ponedeljek, sredo in petek na balinišču v parku Arrigoni od 8.ure dalje do približno 10. ure. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem dobrotnikom, ki so nam z hrano in denarno pomočjo pomagali, da smo turnir pripravili. V soboto pa je Društvo invalidov Izola organiziralo balinarski turnir, ki so se ga udeležila invalidska društva južnoprimorske regije. Vseh je bilo preko 70 udeležencev. Ženske smo igrale na balinišču v Arrigoniju, moški pa na balinišču v Jagodju. Po kosilu v restavraciji v Jagodju smo imeli skupni zaključek na balinišču v Jagodju. Ženske domače ekipe so osvojile 1. in 3. mesto, moški pa so zasedli 2.mesto. VABILO INVALIDOV Društvo invalidov Izola, vabi svoje člane in članice na pohod Jagodje Srunjan, v soboto, L decembra , z odhodom ob 9. uri. Zbrali se bomo pri marketu Merkator v Jagodju. Pohod bo potekal skozi predor v Jagodju po stari železnici oz. Parencani proti Strunjanu, ob povratku pa bo postanek v Gostilni Jasna. Vljudno vabljeni Predsednik D.I Izola, Zmago Višnjevec ŠPORTNI VIKEND Futsal: Izola - Sevnica (sobota ob 17.00) LB DRL: IP Izola - Grosuplje (sobota ob 20.00) Vsi smo malo mladi O tem, kako je Adriano Celentano postal uspešen slikar samouk Ni treba posebej poudarjati, a vsi vemo, da je Izola, glede na svojo velikost ali majhnost, neverjetno polna posebnih, svojevrstnih ljudi. Eden takšnih je Stojan Pečar, član Arrigoni zlate generacije, “fai da te” slikar in še bi lahko naštevali. Stojan, oziroma, kot ga vsi v Izoli poznajo, Mariano, bo te dni vstopil v svoje šesto desetletje in izgovor za kratek pogovor je bil na dlani.. - Vas nihče ne pozna po imenu Stojan, temveč Mariano. Kako je do tega prišlo? - To je še od časov, ko smo bili mladi in smo si vsi dali nadimke. Moj je bil Mariano, ker mi je bilo to pač všeč, in še danes me vsi tako poznajo. Edino na slikah se podpisujem kot S. Pečar. - Torej še od časov zlate Arrigoni generacije? - Ja, res je bila zlata. Sam sem bil tudi predsednik mladinskega kluba Hali-etum, ki je organiziral plese, tudi na odprtem, v parku pred Arrigonijem. Časi so bili drugačni, in naši plesi so bili vedno izjemno obiskani. Prihajalo je tudi po 1000 ljudi, in to ne le iz obale, temveč iz Ljubljane, Trsta... To je bilo v obdobju, ko so na sceno prišli Kameleoni, leta ‘66. V bistvu je bila super kombinacija, saj smo lepo sodelovali. Verjetno tudi zato, ker je eden “naših” , Vanja Valič, sošolec in prijatelj, začel igrati s Kameleoni. - Se pravi, da je njihov začetek močno povezan tudi z vašim delom? - V Arrigoniju smo uredili staro gostilno Bržan, vse sami. Sam sem tudi prispeval nekaj slik, saj me je že takrat slikanje posebej veselilo. - Do kdaj pa je trajalo obdobje zlate generacije? - Na žalost le nekaj let. Kmalu sem moral v vojsko, in nekaj naših ostalih, Miki, Renato, Rizzo, so ravno tako morali nehati z aktivnostjo, ni pa bilo nobenega, ki bi mladinski klub prevzel v roke. - Poleg tega, da vas vsi poznajo kot Mariano, mi je prišlo na uho, da ste poznan tudi kot Adriano. - (smeh) Res je. To je še od časov, ko je v izolskem Kulturnem Domu Vlado Ostrouška, ki še vedno dela na televiziji, organiziral oddajo Pokaži kaj znaš. In jaz sem od vedno lepo interpretiral Adriana Celentana. Tako sem tam nastopil z ‘Tl ragazzo della via Gluck”, in bil tako prepričljiv, da sem nastopil celo dvakrat, saj je publika zahtevala bis! No, tudi ta Pokaži kaj znaš je trajal le nekaj let, in kot vse ostale stvari se hitro izgubil v pozabo. - Kako pa je s slikarstvom? Postal ste slikar bolj po naključju? - No, slikarstvo je zame še vedno le hobi. A me je od vedno veselilo slikati. Še v osnovni šoli je bila moja edina “petka” ravno pri likovni vzgoji. Najprej sem narisal nekaj slik za naš mladinski klub v Arrigonju, potem pa sem nekaj let slikal v intervalih. Resno sem se tega lotil pred kakšnimi 25-imi leti. In v zadovoljstvo mi je, da se lahko moje slike vidi povsod po Evropi. - In to brez ene same razstave?!. - Eno sem sicer imel, pred 25-imi leti v Slovenj Gradcu, ko so me povabili člani Obrtne Zbornice na Sejem umetne obrti, saj sem takrat slikal večinoma na steklu in takšnih nas je bilo res malo, saj je slikanje na steklu kar zahtevna reč. Potrebno je namreč slikati povsem obratno od navadnega slikanja. Sliko moraš naslikati obrnjeno “kontra”, začneš pri detajlih, šele nato se lahko poslika ozadje. Skratka, obratno kot pri slikanju na platno. - Kako to, da ste se sploh odločili za slikanje na steklu? Sploh kot amaterski slikar. - Od slikarjev me je od nekdaj navduševal Ivan Generalič, eden boljših naivnih slikarjev v bivši republiki. Bil sem tudi na razstavi njegovih slik v Ljubljani, slikal pa je večinoma na steklo. No, zadnje čase pa morem reči, da slikam večinoma na platno. Dvakrat se mi je namreč zgodilo, da se mi je med slikanjem steklo razbilo, in to je res moreče. Platno se ne razbije. - Kako pa vam je uspelo prodati slike v Evropo brez promocije na razstavah? - Kaj pa vem. Verjetno se je pač dobro govorilo o meni. Kar nekaj mojih slik lahko najdete v raznih izolskih gostilnah, recimo v gostilni Sidro, pa pri Dorotu. Ena je tudi v marketu Vanja. Večinoma sem slikal Izolo, predvsem izolski mandrač, ki je tako značilen za to naše mesto. No, lahko s ponosom povem, da v celi Evropi, le na Nizozemskem in v Belgiji ni moje slike. Ostale države sem uspešno pokril. - In to brez akademskega naslova. Živite od slikarstva? - Ne , od slikarstva ne bi mogel živeti. Imam sicer nekaj naročil in nič slik “na zalogo”, toda imel sem “normalno” službo, kot šofer. Celo v Iraku sem služboval v vročih osemdesetih. Zaradi poškodbe kolena pa sem moral nehati z vožnjami in sem se nekoliko bolj posvetil slikanju. A žal le v hladnih mesecih, saj me poleti čaka ogromno dela okoli hiše, ki sem jo sam postavil. Ja, dela nikoli ne zmanjka. - Po vseh teh letih pa bi bilo vendarle na mestu postavitev “retrospektivne” razstave, saj ste Izolo vendarle slikali celih 40 let. Vaše slike vsekakor predstavljajo zgodbo našega mesta. - Prej bi jih morali najti (smeh). Mnogo sem jih naslikal kot naročilo za darilo, in težko bi jih bilo iskati. Sem pa že razmišljal o temu, in se celo pogovarjal, da bi to priredili v prostorih italijanske skupnosti. Upam, da bo do tega enkrat le prišlo. - Kako pa kaj novi izzivi v slikarstvu. - (smeh) Novi izzivi me privlačijo. Najprej sem slikal Izolo in istrske motive, nato tihožitja, zdaj me pa veseli abstraktno slikanje in sem se v njem celo preizkusil. Začel sem slikati abstraktno! Tu so predvsem pomembne barve.. In vse takšne slike sem celo prodal, tako da doma nimam nobene. To je res dober občutek. Aljoša Mislej Martin je obiskal Karpa V četrtek so v galeriji Alga odprli razstavo “domačina” iz Ljubljanske ulice, Milana Obradoviča Karpa. Zdaj ga seveda že vsi poznamo po teh njegovih barvitih svojstvenih naivno abstraktnih platnih z izrazito izolsko tematiko, da bi vse bilo še bolj domače pa je poskrbel tudi sv. Martin, ki si je prišel ogledati razstavo. Po neuradnih informacijah je bil Martin oziroma Dare Brezavšček z razstavljenim na razstavi zadovoljen, pa tudi zapel je tisto znano o vinu, ki fgre v grlo pa v brente in tako naprej. Razstava je vredna ogleda in tudi kupci slik menda kažejo kar nekaj zanimanja. Kulturniški smerokazi Četrtek, 15. november 2007 Kulturni dom Izola - od 9.00 do 19.30 NE-ODVISEN.SI, IMC, lutkovna predstava, predavanje zamladostnike, strokovni posvet za starše Kino Odeon Ob 18.30 LAK ZA LASE - Hairspray Režija: Adam Shankman ob 20.30 GA. HENDERSON PREDSTAVLJA R. in s.: Stephen Frears Petek, 16. november 2007 Kulturni dom Izola - ob 20.00 Zavod Zofka in Mestno gledališče Ljubljana KURA NIMA JA J C politična satira režija Kim Komljanec, igrajo : Tamau :Marko Djukič, Davkoplačevalka : Lea Menard, Tastarejši : Miha Lampič, Lastnica : Maša Kagao Knez, Kokoš : Aja Kobe, Evropa : Clavdia Horvat Do vključno četrtka, 15. novembra so vstopnice še v predprodaji v galeriji Alga v Izoli, v petek uro pred predstavo na blagajni Kulturnega doma Kino Odeon Ob 18.30 LAK ZA LASE - Hairspray Režija: Adam Shankman ob 20.30 GA. HENDERSON PREDSTAVLJA R. in s.: Stephen Frears Sobota, 17. november 2007 KulturnLdom Izola ob 20.00 koncert MePZ MAESTRAL iz Kopra, ki ga vodi Danijel Puklavec ob 60-obletnici priključitve Primorske k matični domovini Uvodni govor: Vlasta Beltram SHOTO KLUB - ob 22.00 ZmelkOOW (Koper/Slovenija) Koncert »ŽIGA ŽAGA POJE ŽABA ROMPOMPOM PECIVO« bo vseboval edinstven presek komadov, ki jih bodo Žmelkoow izključno žagali in pompomali. Med starimi in novimi komadi bo kar nekaj takšnih, ki bodo premierno predstavljeni v live verziji. Posebej za to priložnost so Žare, Goga & Koščak Tejotu zažgali klaviaturo, tako da bo fant moral igrati kitaro ali pa tamburin, če se kitare ne bo pravočasno naučil. / Bekvokalistke po s.ex-shopih že iščejo primerno garderobo, da se bodo čim bolje vklopile v nov koncept. Komaj čakamo generalko, da jih vidimo. Kino Odeon Ob 18.30 GA. HENDERSON PREDSTAVLJA - R. in s.: Stephen Frears Ob 20.30 LAK ZA LASE - Hairspray Režija: Adam Shankman_ Nedelja, 18. november 2007 Kino Odeon Ob 18.30 LAK ZA LASE - Hairspray Režija: Adam Shankman Ob 20.30 NEKAJ DNI V SEPTEMBRU - Quelques jours en septembre R. in s.: Santiago Amigorena Ponedeljek, 19. november 2007 Kino Odeon Ob 18.30 LAK ZA LASE - Hairspray Režija: Adam Shankman Ob 20.30 NEKAJ DNI V SEPTEMBRU - Quelques jours en septembre R. in s.: Santiago Amigorena Torek, 20. november 2007 Kino Odeon Ob 18.30 NEKAJ DNI V SEPTEMBRU - R. in s. Santiago Amigorena Ob 20.30 »KINO V ŽIVO«: OTROCI S PETRIČKA Režija in scenarij: Miran Zupanič Film obravnava usodo otrok, ki so bili skupaj s starši zaprti v taborišču Teharje pri Celju. Otroke so odpeljali v otroško taborišče Petriček. Otrokom so z različnimi prevzgojnimi ukrepi poskušali iztrgati staro identiteto in jim s silo privzgojiti novo. Dokumentarni film »Otroci s Petrička« je prvič v zgodovini FSF-a prejel nagrado Vesna za najboljši film. Film je prejel tudi nagrado za najboljšo montažo in najboljšo glasbo, 2007. Gosta večera, ki bosta predstavila film sta: MIRAN ZUPANIČ, režiser in scenarist in FRANCI ZAJC, producent filma Sreda, 21. november 2007 Kino Odeon Ob 18.30 NEKAJ DNI V SEPTEMBRU - R. in s.: Santiago Amigorena Ob 20.30 ZAJTRK NA PLUTONU - Režija in scenarij: Neil Jordan Četrtek, 22. november 2007 Kino Odeon Ob 18.30 SLUTNJA - Premonition Režija: Mennan Yapo Ob 20.30 ZAJTRK NA PLUTONU - Režija in scenarij: Neil Jordan Sončna dvorana Giordano Bruno, Izola ( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra ) Vabimo vas na otvoritev razstave »BARVE SAMI« Zdenke Petek, ki bo v četrtek, 15. novembra 2007, ob 19.00 uri v Sončni dvorani, ulica Giordana Bruna 6 v Izoli. ( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra ) Razstava bo na ogled do 10. decembra vsak ponedeljek, sredo in petek Galerija Alg9 / Kristanov trg 1 Vabimo vas na ogled razstave “Življenje je lepo “ MILAN OBRADOVIC - KARP Palača Manzioli 0b 210. obletnici konca Republike Svetega Marka vljudno vabljeni na ogled razstave BISERI IN ČIPKE-VČERAJ IN DANES Enrica in Sandra Perulli - Paola Zoppolato Vesco Razstava bo na ogled do 16 novembra 2007, od 10 -12 in od 17 - 20 Galerija Meduza 2 rjoaino T noa Fructus ignis - Delo mesecaLlLtT . 8. 11. 2007- 13. 12. 2007 v galerija INSULA SMREKARJEVA20izola,tel.05/6415303 20 let GALERIJE INSULA MAJDASKRINAR v Galeriji Insula v Izoli. Razstava bo na ogled do 23. novembra 2007. Overstep 3 Vojko Tominc Razstava bo na ogled do 21. novembra. Galerija Salsa Verde in Studio Zelenko veliki trgi, izoia SEVERJUG Jurergen Karwelata - FOTOGRAFIJE in Leonida Bernetič Zelenko - KERAMIKA urnik: torek, sreda in četrtek od 10.00 do 13.00 / ponedeljek, torek, sreda, petek in sobota od 17.00 do 19.00 MESTNA KNJIŽNICA IZOLA prisrčno vas vabimo k ogledu razstave uporabnih in okrasnih izdelkov v tehniki krpanke, ki jih je sešila naša pridna šivilja Nataša Fafangei. Razstava bo v vitrini ustvarjalnosti na ogled do konca meseca novembra, v času odprtosti knjižnice, vsak dan od 9h do 18.30 ter ob sobotah od 8h do 13h. ter na ogled slikarske in kiparske razstave umetnice Nevine Pečarič, ki bo v knjižnici do konca meseca novembra, vsak dan od 9h do 18.30 ter ob sobotah od 8h do 13h. Študijski krožek »Skozi druge kulture spoznavamo sebe« Vljudno vas vabimo na potopisni večer z naslovom MED OTROKI TIBETA, ki se bo odvijal v čitalnici Mestne knjižnice Izola, Ulica Osvobodilne fronte 15, v četrtek, 15. novembra 2007 ob 19. uri. Predavatelj Matjaž Trontelj, predsednik Društva za podporo Tibetu, nam po predstavil šečensko dobrodelno šolo za sirote, ki je lani ob podpori Slovencev postala dom za petdeset zapuščenih otrok in ponuja odgovor na vprašanje, kako ohraniti tradicionalne vrednote v Tibetu ter se hkrati modernizirati. ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO prisrčno vabi otroke od četrtega leta dalje na ure pravljic, ki so vsak torek in vsako sredo od 17h do 18h v stekleni pravljični sobi. Ljudske in druge pravljice vam bosta pripovedovali pravljičarki Nives Kaligarič in Spela Pahor. Uram pravljic sledijo likovne ustvarjalnice. Pridite, zabavno bo! In nikar ne pozabite copatk! OTI \kU £8£l£dd:l9l || Hi ,A331 ■ Mestna knjižnica Izola I dodaja svoji ponudbi Borze znanja 1 brezplačne tečaje ESPERANTA. ■Tečaj bo potekal ob petkih Pzačenjši 23. novembra ob 17. uri. | Več informacij dobite v prostorih Borze znanja in Središča za samostojno učenje. NEPRORAČUNSKA KULTURA - Gledališče ki ni monodrama čeprav monad ne manjka Stand up komedija je pravzaprav človeška razvada, saj nadomešča tisto, kar bi pravzaprav morali početi sami, oziroma v družbi. Ampak očitno je v življenju pač tako, da z razvojem izgubljamo smisel za zabavo v večjih ali manjših skupinah in potem jo iščemo pri tistih, ki jo lahko delijo naokrog. V Ameriki imajo že stoletje in več nekakšne poligralce, ki z odra v lokalu stresajo šale in zabavajo tiste, ki ne vedo, kaj bi sami s sabo. V Shotu je bilo podobno, a vendar čisto drugače. Pred kar lepo napolnjeno koncertno dvorano Shoto kluba so nastopili sami preverjeni mački: Klemen Bučan, Marko Murch, Tin Vodopivec in Klemen Mauhler. Čeprav so nekateri med njimi nastopili v Shoto klubu pred nekaj meseci so se potrudili z novim programom in novimi domislicami, le eden je ostal pri starem, ki pa je zdaj že tako naštudiran, da bi ga bilo škoda zavreči. Prvi je pred dokaj zahtevno občinstvo stopil Klemen Murch iz Šoštanja in se pošalil predvsem na račun svojega domačega kraja. Kot nam je jasno hotel povedati, že samo to, da je nekdo iz Šoštanja, je lahko razlog za smeh. Naslednji je oder zavzel Klemen Bučan, sicer slovenski javnosti bolj poznan kot Buda iz filma Tu pa Tam. Klemen Bučan je v Shoto klubu nastopil že letošnjega aprila in se je takoj opravičil tistim, ki so njegov nastop videli že prvič, saj repertoarja šal takorekoč ni spremenil. Tega pa ne moremo očitati naslednjemu nastopajočemu, Tinu Vodopivcu, ki se je ponovno izkazal za gonilno silo ekipe komediantov, saj kljub temu, da je aprila že nastopil v Izoli s Klemnom Bučanom, je popolnoma prenovil svoj že tako zelo prepričljiv nastop, ki se opira predvsem na samoironijo in karika- turizacijo povprečnega slovenskega moškega. Kot zadnji je na oder stopil Klemen Mauhler, sicer poklicni igralec in do solz nasmejal prisotno, smeha željno občinstvo. Nasploh so bili komedianti zelo pozitivno presenečeni nad odzivom obalnega občinstva, in kako le ne bi bili, saj so s strani publike slišati le glasen in nič kaj zadržan smeh. Deset let iskanja in garanja izolsko lucijskih Sensation V Shoto klubu je zadnje čase zelo živahno. Skoraj ni tedna, ki bi minil brez glasbeno kulturnega dogodka. V soboto so tako svoj trenutek dočakali Sensation s praznovanjem desetletnice obstoja. In seveda so si za kraj praznovanja izbrali ravno Shoto klub, ki je bil v teh nekaj letih priča njihovemu vzponu po undergound obalni lestvici, njihovim norim koncertom in njihovemu zrelostnemu izpitu, v obliki promocijskega koncerta ob izidu prvenca. No, konec koncev, Sensation so Shoto klub tudi izbrali kot kreativno središče, oziroma po domače “vadnico”, in nenazadnje, so svoj krstni nastop, v zasedbi Viktor, Primož, Simon in Martin, pred desetimi leti izpeljali prav pod Belvederjem, ko je tam bil še lokal in je bila pot do nastanka Shoto kluba še zelo dolga. Normalno je bilo torej pričakovati, da se bo v soboto Shoto klub napolnil do zadnjega kotička. No, kakšen kotiček se je še našel, čeprav je bil klub prav zavidljivo napolnjen. A zanimivo, prisotna publika je bila več ali manj tista, ki Sensation spremlja zadnje desetletje obstoja in delovanja. Nekoliko nenavadno je bilo opaziti obraze, ki smo jih bili od vedno vajeni na njihovih koncertih povsod po Obali. In mogoče tudi ravno zato, so morali fantje na odru kar fino garati, da so podkurili podplatom prisotnih, ter jih spravili v ples. A ta odsotnost rosno mladih seveda ni pokvarila prazničnega vzdušja in pozitivnih vibraciji, ki tvorijo gonilno silo aktivistov Shoto kluba, da se sploh še ukvarjamo s to našo prostovoljno dejavnostjo, saj so nas našli “bivši “dijaki in študentje Ker ja, zanimivo je, da otročajev skoraj ni več opaziti na koncertih. Mogoče jih klubski večeri ne zanimajo, mogoče so za najnovejšo generacijo študentarije in dijakov zanimive le free-entry masovke s harmonikami in v dekolte slečenimi govedarskimi blondinkami, ali pa se odgovor skriva kje drugje. Pred časom je neko dekle, ki je sedelo pred klubom in poslušalo koncert skupine, ki ji je vidno ugajala, na vprašanje, zakaj ne vstopi, odgovorila preprosto: “Jaz notri ne grem iz principa”. Tako je. Pincip je princip. Pa naj bo še tako meglen. Chupa Sobota, 17. november Zmelkoow Koncert »ŽIGA ŽAGA POJE ŽABA ROMPOMPOM PECIVO« bo vseboval edinstven presek komadov, ki jih bodo Žmelkoovv izključno žagali in pompomali. Med starimi in novimi komadi bo kar nekaj takšnih, ki bodo premierno predstavljeni v live verziji. Posebej za to priložnost so Žare, Goga & Koščak Tejotu zažgali klaviaturo, tako da bo fant moral igrati kitaro ali pa tamburin, če se kitare ne bo pravočasno naučil. Bekvokalistke po sex-shopih že iščejo primerno garderobo, da se bodo čim bolje vklopile v nov koncept. Komaj čakamo generalko, da jih vidimo. Shotoklub, sobota 17. 11. ob 22:00 Prispevek za bend: 6Eur Maja Lovko v Duki Maja Lovko se je rodila leta 1983 v Sarajevu, sicer pa živi v Postojni. Trenutno je absolventka Visoke strokovne šole za risanje in slikanje v Ljubljani. Poleg slikarstva in kiparstva se ukvarja z animacijo, računalniško grafiko, videom ter analogno in digitalno fotografijo. Dvanajst razstavljenih slik mlade postojnske slikarke Maje Lovko, je nastalo nemensko za pričujočo predstavitev. Gre za cikel, ki ga avtorica zastavlja v maniri lastne vi-zalne raziskave, kjer je racionalni delež precej v ospredju. Zanimiva perspektivična odpiranja likovnega ekrana, ki ustvarjajo vtis trodimenzionalnega prostora tematiko širijo v razmišljanja splošnega karakterja, kjer se povezujeta časovnost in prostor oziroma zgodovina in sodobnost... Mlada avtorica, ki je na začetku svoje ustvarjalne poti, nas vsekakor sugestivno vodi v razmišljanja in doživetja, ki jih odpira sodobna družbena realnost. Galerija Duka, sobota, 17.11. ob 19.00 Dejan Mehmedovič Kdo se je potapljal v Izoli Na spletni strani mandrac.si sem prebrala, da je bila v soboto “potapljaška sobota” v Izoli..V članku vam je celo uspelo ugotoviti, da je šlo za propagandno akcijo družbe Mares......no pa da se je potapljal g. župan.... Vse lepo in prav, če ne bi vmes spet bilo en kup kažina. Postavila bom par vprašanj, ki jih vi v članku niste postavili. Pa jih je vendarle postavila novinarka Primorskih novic in to upravičeno, vi kot “Izolan” bi pa moral malo bolje poskrbeti, da se izpostavlja Izolane in ne Ljubljančane ali pa Koprčane ali pa Pirančane. Zakaj vam to pravim. Le v razmislek g. urednik, z naslednjimi retoričnimi vprašanji. 1. Kako je sploh možno organizirati komercialno dejavnost na carinskem pomolu ob pomoči in celo financiranju občine. Priznati je treba, da je dobra poteza, organizirati komercialno dejavnost s pretvezo čiščenja morskega dna. Zakaj mislite, da ni bilo napovedanega predsednika potapljaške zveze Slovenije? 2. Ali vam je znano, da je družba Mares ena mnogih firm, ki proizvajajo to opremo, niti ne ena najboljših. Že miljski Sepa-diver je bolj kvaliteten...pa čeprav prodaja večinoma amatersko opremo. 3. Kako lahko organiziraš prikazno - čistilno - reševalno potapljaško vajo v Izoli da “zlobiraš” celoten ustroj tega foha v Izoli. Kje je bil izolski Manta Club? Že zdavnaj je bilo povedano, da je Manta Club Izola državna reševalna enota vključena v Podvodno reševalno službo Slovenije in je obenem del sistema zaščite in reševanja Občine Izola in mora, ponavljam, mora biti zraven ko gre za take akcije. 4. zanima me ali ste se pozanimali kako so prišli do te prireditve. V soboto ni bilo videti nobenega označenega reševalca iz vode ali reševalca potapljača iz Izole. Če jih ne bi bilo je logično, da se organizator znajde, vendar so. Očitno gre vsem v nos, da se je lahko eno “ubogo društvece” iz IZOLE prebilo do Slovenskega vrha in ga je treba potlačiti v gnoj in to s pomočjo občine. In če pomislim, da podžupan (eden od prisotnih v soboto) ni niti vedel, da ima Izola potapljaško društvo. 5. Ali si upate javno v Mandraču napisati oziroma vprašati, zakaj na prireditvi ni bilo Manta Cluba? 6. Ali se vam zdi primerno, da organizator kliče tri dni pred dogodkom in zahteva, da se izolski reševalci vendarle “pripopajo” zraven. 7. Ali je Martinova regata imela kaj veze s potapljači? Res je, vse skupaj je dalo mestu morski pridih. Ja. že že, ampak Izdani od tega niso imeli nič. Torej, jasno je, da sem potapljačica in to domača, in ko pride “forešt” na tvoj teren...mi kot stari usekani Istrijani....moramo svoje povedati. Prav je tako, saj ne more prav vsak delati loleke iz nas. Pa kakšno bolj kritično napiši kdaj pa kdaj na račun takih in podobnih stvari. Lep uredniški dan še naprej.... anonimus subaqueius... Ribari so proti nasilju Te dni v sosednji Italiji takorekoč vsi, od preprostih ljudi, ljubiteljev športa, do športnih organizacij, medijev in politike, razpravljajo o fenomenu nasilja športnih navijačev, še posebej nogometnih. In vsi ugotavljajo, da krivca ne morejo iskati zgolj na strani navijačev, saj so ti le del pojava, ki ga imenujemo športni dogodek. Seveda tudi pri nas ta pojav ni neznan in nekatere navijaške skupine so v preteklosti in še danes znale pokvariti marsikatero tekmo ali športno prireditev. Izolski Ribari gotovo nismo bili med njimi in v petnajstih letih bi lahko na prste ene roke prešteli dogodke, ko so člani Društva športnih navijačev Ribari povzročili kakšen incident ali celo povzročili kakšno škodo. Res pa je, da smo več kot 15 letih delovanja bili dobro oragnizirana, atraktivna in svojevrstna navijaška skupina, ki tudi ni nikoli bila pod patronatom kakšnega športnega kolektiva. Ribari smo bili vedno samostojni in smo tudi sami poskrbeli za materialno plat našega delovanja. Ribari kot navijaška skupina delujemo že od leta 1990, šest let kasneje pa sem dal pobudo za ustanovitev društva navijačev, ki smo mu dali ime Društvo navijačev Ribari Izola - Club tifosi Ribari dTsola. Poglavitni namen takšne organiziranosti je bil uokvirjenje našega delovanja v normalne družbene okvirje, saj smo se zavedali pomembne vzgojno izobraževalne vloge takšnega društva, ki lahko veliko stori za angažiranje mladih ljudi, ki bi jih sicer la- hko vzgajala le ulica. Pri tem svojem delu smo imeli ves čas podporo občine Izola, ki nam je pomagala tudi z dodelitvijo prostorov v Gregorčičevi ulici, kjer smo si uredili prijetno zbirališče članov društva in kraj, kjer se na sestankih dogovarjamo o vseh naših akcijah. Z veliko dobre volje in sodelovanjem večine članov smo uredili prostore, kupili nekaj osnovnih sredstev in izdelali šest vrst navijaških šalov, ki jih je skupaj več kot 1.500 zato jih je po Izoli moč videti na vsakem koraku. S preusmeritvijo zanimanja mladih in naših članov na takšne oblike delovanja smo mesto tudi očistili različnih napisov in drugih izrazov pripadnosti klubu ali navijaški skupini. Društvo ima aktivnih 50 članov, skupaj pa zberemo do 600 navijačev, kar predstavlja eno največjih navijaških skupin v Sloveniji. Dokaz temu je tudi naša množična podpora malonogometnemu klubu Izola, ki ga podpiramo na vseh tekmah v 1. fut-sal ligi in dejansko polnimo vse dvorane v katerih nastopa izolska malonogometna ekipa. Tako je bilo tudi v Škofijah na derbiju z ekipo Bronx. Ker se zavedamo, da navijaško vzdušje ni odvisno le od nas navijačev ampak tudi od igralcev in sodnikov ter redarjev smo že mesec dni pred derbijem, skupaj s KMN Izola vodstvu tekmovanja 1. slovenske futsal lige poslali predlog, da za to tekmo ne delegira sodnika Niko Vivoda iz Velenja, saj je ta sodnik že nekajkrat pokazal svojo nenaklonjenost do izolske ekipe oziroma je sodil tako, da je prihajalo do jeze na igrišču in na tribunah. Žal nas komisija za delegiranje in predsednik Združenja malonogometnih ekip, Patrik Peroša, nista poslušala in sta za tekmo delegirala prav tega sodnika, kar je že vnaprej obetalo slabo voljo pri Izolanih na igrišču in na tribunah. Tudi zato sem se, kot predsednik društva, pred tekmo pogovoril in dogovoril z redarji v dvorani, da bomo Ribari spoštovali red in da bomo zagotovo zagotovili varno odigravanje tekme tudi s preprečevanjem skokov čez ograjo, ki v Škofijah res ni kakšna prepreka. Dogovor smo tudi spoštovali in kljub veliki jezi navijačev nihče ni zapustil navijaškega mesta, zgodila sta se vsega dva neljuba dogodka, ko je po koncu tekme na igrišče priletela steklenica in ko je med odhajanjem sodnika v slačilnico eden od naj-vijačev udaril enega od redarjev. Za oba dogodka se domačinom, v imenu izolskih navijačev, iskreno opravičujem. Hkrati pa se moram zahvaliti Ribarom, da so vendarle znali obdržati trezno glavo in niso povzročili večjega incidenta, saj bi 300 navijačev, kolikor nas je na Škofije prišlo z medmestnim avtobusom in osebnimi avtomobili, res lahko povzročilo velik nered in škodo. Toda, to se ni zgodilo in tudi prisotni policisti dejansko niso imeli nobenega dela z nami ali drugimi navijači. Dejstvo je namreč, da se z domačini poznamo in na njihovo ravnanje ali obnašanje igralcev na igrišču ni bilo nobenih pripomb. Družili smo se pred in po tekmi. Da nismo skupina mladoletnikov, ki hodi na tekme zgolj zaradi sproščanja energije pa da ve- deti že pogled na tribnuno ki jo zasedamo, saj so med nami tudi cele družine, otroci in nenazadnje je povprečna starost naših članov več kot 20 let. Naša jeza ob derbiju na Škofijah in npo-sredno po koncu tekme je bila usmerjena predvsem na sodnika Vivodo in seveda tudi na tiste odgovorne v Nogometni zvezi Slovenije in Futsal zvezi, ki niso prisluhnili naši prošnji, da na takšno tekmo pač delegirajo drugega sodnika in na ta način zmanjšajo tenzije že pred samim derbijem. Izdani se zavedamo, da nekaterim v zvezi ne ustreza sodelovanje KNM Izola v prvoligaškem tekmovanju, kaj šele uvrščanje v zgornjo polovico prvenstvene lestvice. Tudi zato verjetno do sedem dni pred začetkom prvenstva nismo uradno izvedeli ali smo prvoligaši ali nismo, ves čas prvenstva pa nas spremljajo številne izključitve in takšne sodniške odločitve, ki tej organizaciji zagotovo niso v ponos. Zavedamo se tudi, da KMN Izola ni bogat klub, da ne more organizirati seminarjev za sodnike kot kakšen drugi prvoligaš in tudi tega ne bi počel, saj menimo, da mora prvenstvo biti predvsem športno tekmovanje kjer je fair play na visoki ravni. Igralci in navijači vseh ekip to vseskozi potrjujejo, sodniki pa jim očitno ne znajo slediti. Zato naj za konec še enkrat zatrdim, da Ribari nismo pokvarili derbija na Škofijah, nismo povzročili nobenega hudega incidenta ne pred ne med niti po tekmi, z izjemo dveh že omenjenih dogodkov, in da bomo tako ravnali tudi v bodoče. Ribari smo predvsem navijači in smo na to še kako ponosni. Zato smo tudi užaljeni zaradi takšnega deljenja pravice na malonogometnih igriščih in popolne odsotnosti kritičnega ocenjevanja kvalitete sojenja. Sodniško komisijo ter vodstvo Futsal zveze Slovenije z g. Partikom Perošo na čelu, pozivamo, naj si v interesu razvoja malega nogometa v Sloveniji in poštenega odnosa do vseh ekip, udeleženk tega tekmovanja, ogledajo posnetek tekme med Bronx-i in KMN Izola ter ugotovijo ali je bilo sojenje res nepristransko ter pošteno. Ker je, po našem mnenju, sodnik s svojimi odločitvami neposredno vplival na končni rezultat tekme predlagamo, da sodniška komisija njegovo sojenje oceni kot nezadostno in predlaga ponovitev tekme, seveda z drugim delilcem pravice. Na ta način bi komisija in zveza storili pravi korak k preprečevanju nepotrebnih neredov in morda celo nasilja v odnosu do sodnika g. Vivode. Kot predsednik društva namreč opažam, da nekateri posamezniki ne morejo kar tako požreti krivice, ki je bila storjena izolskim malonogometašem in celo grozijo z maščevanjem sodniku, česar seveda ne toleriramo, vendar pa zdaj vse težje preprečujemo. V izogib takšni morebitnim dogodkom vas ponovno pozivamo, da sprejmete takšne ukrepe, ki bodo zagotovili pošteno odigravanje prvenstvenih tekem in zadovoljstvo igralcev ter nas, zvestih navijačev. Mitja Cergol, predsednik Društva navijačev Ribari Izola OBVESTILO IN VABILO Lokal PERGOLA, ob sprehajalni poti v marini, bomo 21. novembra zaprli (v ddffll zimskih dneh), zato vse njegove goste HOTEL Z D U S in obiskovalce vabimo v - pizzerio Vila Raineri, odprta vsak dan od 9. do 23. ure v večernih urah v domači ambient KANTINE, odprta od 18. do 24. ure, razen v ponedeljkih. Rezervacije za skupine in ostale informacije dobite v času obratovanja na tel. št. 05 6607 426 ali 05 6607 423. Vljudno vabljeni! I"A a Drevo življenja - drugače V Mandraču št. 731 z dne 8. novembra 2007 sem zasledil dokaj izčrpen članek o terapevtski skupnosti Drevo življenja na Medljanu, v katerem pa sem znova, tako kot pred tem v “slovenskem tedniku” - v resnici gre za slovenski dnevnik, ki pa je pozneje objavil popravek članka - naletel na celo vrsto netočnosti. Prepričan sem, da je novinarska praksa zbiranja informacij samo na eni strani, medtem ko druge (ponavadi napačno predstavljene) strani nihče ne povpraša o drugi plati, zgrešena in zato sem prisiljen sam povedati nekaj tudi o tem. Najprej nekaj številk: Občina Izola je skupaj s komunalnim prispevkom vložila v gradnjo bivalnega in gospodarskega objekta, dveh rastlinjakov ter v nakup opreme za kuhinjo v letih 2003 do 2006 skupaj 98.000.000 tolarjev ali cca 409.000 evrov. Vrednost investicije pa je seveda bistveno večja, saj je društvo Drevo življenja zbralo zelo veliko donacij tako v materialu ko v denarju. Niti Vlada RS in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), niti Ministrstvo za zdravje (MZ) po mojih informacijah nikoli ne sodelujejo pri investicijah v objekte, v katerih se izvaja zdravljenje bivših odvisnikov. To je pač naloga različnih nevladnih organizacij, donatorjev in lokalnih skupnosti, v kolikor zlasti slednje ocenijo, da je problem odvisnosti od trdih drog v njihovem okolju tako velik, da je nujno povzeti ukrepe za njegovo zmanjšanje. Zato pa tako MDDSZ kot MZ sofinancirata dejavnost različnih terapevtskih skupnosti, tako verskih (komune don Pierina) kot tudi laičnih (n.pr. terapevtska skupnost Projekt Človek, naša terapevtska skupnost in druge). Tako je v letu 2006 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sofinanciralo strokovno delo v okviru socialno varstvenega programa (zdravnik, 2 psihologa, psihiater, 2 terapevta in supervizor) v višini 4.800.000 SIT, FIMO pa 1.500.000 SIT. Tako MDDSZ kot FIHO sta izvedla revizijo pravilnosti porabe dodeljenih sredstev in nista ugotovila kršitev. V letu 2007 je MDDSZ za ta program namenilo 34.000 Eur. V terapevtski skupnosti sodelujejo tudi prostovoljci, ki pomagajo uporabnikom pri uvajanju v posamezna kmečka in druga dela, ki jih je treba opraviti na kmetiji in v sami terapevtski skupnosti. Dvomi in trditve o tem, da “je jasno dokazano, da zdravljenje odvisnosti tako rekoč na domu nikjer ni bilo uspešno”, seveda nimajo nobene strokovne podlage. Kje je pisec te trditve dobil te "jasne dokaze”, za katerimi tako suvereno stoji? Dejstvo je, da je na žalost uspešnost zdravljenja odvisnosti od trdih drog na splošno sorazmerno majhna. Ne glede na oddaljenost od doma, se zdravljeni odvisniki po vrnitvi v domače okolje v zelo velikem deležu ponovno predajo omami. Eden od zelo žalostnih podatkov je, da je ozdravljenih odvisnikov, ki končajo terapijo v raznih komunah in terapevtskih skupnostih daleč po svetu ali kjerkoli drugje, ki traja dve do tri leta, in se ne vrnejo v odvisnost, komaj do dvajset odstotkov! In kaj misli avtor prej omenjene trditve o odločitvi MDDSZ in FIHO, da kljub “dokazom o neuspešnosti takega zdravljenja” program vseeno sofinancira? Videti je, da je avtor kar prepisoval članek iz na začetku omenjenega dnevnika, saj mu je pobegnilo, da je sam najprej napisal, da je občina vložila v gradnjo terapevtske skupnosti 100 milijonov tolarjev, potem pa kar naenkrat ugotovi, da ta znesek Kako neodvisni smo predstavlja 90% od 1.180.041 Eur ocenjene vrednosti celotne investicije. Najprej je treba povedati, da se je cenitev nanašala samo na stanovanjski objekt, torej je del sredstev, ki jih je občina vložila v gradnjo gospodarskega poslopja in rastlinjak iz te cenitve izvzet. Dejanski vložek občine res znaša približno 98 milijonov tolarjev, kar predstavlja okoli 409 tisoč Eur, torej kvečjemu slabih 35% vrednosti stanovanjske stavbe, seveda pa sta potem gospodarsko poslopje in rastlinjak izvzeta in v celoti pripadata društvu Drevo življenja! A tu pravzaprav sploh ne gre za to, čigava last so stavbe, v katerih se sedaj poskuša ponovno vključiti v normalno življenje 8 zdravljenih odvisnikov in odvisnic in je s tem terapevtska skupnost v Cetorah druga največja v Sloveniji. Trenutno tudi ni mogoče sprejeti večjega števila oskrbovancev, saj društvo nima dovolj sredstev. Bolj pomembno je, ali drži, da na občini res ne vedo, kdo upravlja z objekti (ne z objektom!) in ali se v objektih izvajajo kakršnekoli dejavnosti? Toda tolikšnega sprenevedanja ni mogoče kar brez besed prepustiti ljudskemu glasu, ki ima sicer v Izoli izjemno moč. Sam sem kar nekajkrat skupaj s predsednikom društva gospodom dr. Petrom Bossma-nom poskusil vzpostaviti dialog z novim občinskim vodstvom, a žal brez uspeha. Razen enega samega razgovora na občini z županom, ki ni dal nobenih rezultatov, nas uradno ni nihče nič vprašal. Kasneje sta vendarle našla čas za obisk podžupan gospod Grad z gospodom Žlogarjem, za njima pa so si prišli terapevtsko skupnost ogledat župan s svojim bratom in svetnikom dr. Vitezico, torej nikakor ne more biti res, da ne vedo, kakšna dejavnost se tam izvaja in kdo jo izvaja. Ali so imeli namen preveriti delo na Medljanu ali pa so v resnici prišli na oglede, kako spremeniti prostore, zgrajene za zdravljenje odvisnikov, v dom za starejše občane, kot se sliši ljudski glas v Izoli, pa je že drugo vprašanje. Morda je odgovor nanj obisk pravnega zastopnika občine gospoda Kljajič Oliverja, ki ga razen premoženjsko pravnih zadev naša dejavnost ni prav nič zanimala. Zanimivo je, da je avtor članka našel čas, da je poiskal izolske odvisnike in zbral njihova mnenja o terapevtski skupnosti, medtem ko je vse druge informacije o njej pridobil iz drugih revij in časnikov. In glej ga zlomka: izolskim odvisnikom, ki so “o njej le nekaj brali” (namreč o terapevtski skupnosti) niti na pamet ne pade, da bi šli tja na zdravljenje, ki “ga je menda treba tudi drago plačati”. Zanimivo je, da ne vedo kaj dosti o terapevtski skupnosti, vedo pa, da je treba veliko plačati - le od kod jim taka informacija? Stroški zdravljenja seveda še zdaleč niso majhni, a oskrbovanci plačajo toliko, kolikor znaša socialna pomoč kot edini vir preživljanja, to pa je danes nekaj več kot 200 Eur mesečno. Ali so stroški za nabavo potrebnih količin droge aktivnih odvisnikov mesečno nižji od tega zneska? In nazadnje: od kod avtorju primerjava zavetišča za odvisnike pod bolnišnico v Izoli s terapevtsko skupnostjo v Cetorah? Omenjeno zavetišče ima popolnoma drugačno vlogo od katerekoli komune ali terapevtske skupnosti, saj nudi zatočišče, vsaj kolikor je meni znano, aktivnim odvisnikom in se ne ukvarja z odvajanjem od odvisnosti. Pristopi do različnih skupin odvisnikov so lahko zelo različni in če se že lotimo pisanja o takih temah, si je vendarle potrebno vzeti nekaj več časa in se v problematiko poglobiti ter jo razumeti. Milan Štuva X OBČINA IZOLA V BOJ PROTI ODVISNOSTI V četrtek 15. novembra 2007 bo v občini Izola potekala predstavitev kampanje za ozaveščanje o posledicah odvisnosti na območju Primorske z naslovom »Ne-odvisen.si«, s katero želijo člani projektne skupine pod vodstvom gospoda Miloša Grilanca ter gospe Nataše Travar podati znanje, izkušnje ter obenem razviti sposobnost ciljne skupine za odgovoren odnos do različnih vrst odvisnosti. Ob tem dogodku bo po mestu krožil tudi starodobni reklamni avtobus, v središču mesta - na prizorišču Lonka - pa bo nameščeno tudi poškodovano vozilo, obdano s plakati, ki bo opozarjalo na problematiko in posledice uporabe alkohola in prepovedanih drog v prometu. Tam bo prav tako postavljena informacijska točka, kjer bodo policisti javnost seznanjali s policijskimi postopki v prometu ter ji predstavili preizkus alkoholiziranosti. Dogajanje za predšolske otroke, učence in starše se bo tako odvijalo v Kulturnem domu Izola ves dan. Kulturni program se bo pričel že ob 10. uri z lutkovno predstavo namenjeno predšolskim otrokom starejšim od 3 let in učencem prve triade. Ob 11. uri bo predvajan poučni namenski 30-minutni film »Prekleto-tanka linija«, sledila pa bo diskusija na temo odvisnosti za otroke druge in tretje triade. Celotno dopoldansko dogajanje pa bo s svojim glasbenim nastopom popestril znani Izolan, Rudi Bučar. Ob 18. uri, bo za zaključek organizirano strokovno predavanje za starše, kateri bodo ob tej priložnosti prejeli tudi koristen priročnik “Govori z otrokom”. Tedaj jih bo tudi nagovoril župan občine Izola, dr. Tomislav Klokočovnik, ki je hkrati tudi pokrovitelj tega pomembnega srečanja. Poleg tega bodo udeležencem na vprašanja odgovarjali strokovnjaki s področja klinične psihologije, socialne psihologije, zavarovalništva, policije, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in avtošol. Vljudno vabljeni! V spomin Bruno Degrassi Pa se je zgodilo. Vedno nas prizadene če se zgodi kaj tragičnega in žalostnega. Zlasti ko slišimo da je smrt pobrala osamljenega in od vseh pozabljenega človeka, kakšnih je kar precej tudi pri nas v Izoli. Zato bi bilo prav in človeško, da se ne (samo na papirju) sprevržemo v resnično socijalno družbo, ki bi skrbela za takšne ljudi. Ravno te dni smo pokopali človeka, ki je že kot mladenič delal v mehanotehniki in vse do upokojitve ni vedel kaj je to bolezen. Po upokojitvi je nastala kriza, ko ni vedel kaj bi počel brez družbe, brez dela in prijateljev. Vse to je zamenjala neredna prehrana in pijača do noči ko je obležal v stanovanju, kjer so ga dobili mrtvega. In hvala tistemu ki je obvestil odgovorne službe, da ga pogreša dan ali dva. Na kar so zato odgovorne službe prišle v stanovanje. Ta naš izolan, in to izolan z pedigrejem je Degrassi Bruno. Poznali smo ga kot pridnega, poštenega in dobrosrčnega človeka. Hvala Bruno naj ti bo lahka rodna zemlja. Upam, da se te bo spomnila tudi Italijanska skupnost v Izoli, ki si ji vedno pripadal. Gojko Predzadnja KRIMINALNE Šola brez računalnikov Neznani storilec je iz Srednje gostinske in turistične šole ukradel več računalniške opreme, vredne nekaj tisoč Eur. Pogrešali so ga Sosedje so policiste obvestili, da že nekaj dni niso videli svojega starejšega soseda, ki je živel sam. Policisti so ob obisku ugotovili, da je stanovanje zaklenjeno na pozive pa se ni nihče odzval. Zaradi suma, da je s stanovalcem nekaj narobe so policisti vstopili v stanovanje, kjer so našli stanovalca mrtvega. Zdravnik je potrdil, da je umrl naravne smrti. Morda se je cepil proti gripi Zaradi suma, da ima v lasti prepovedano drogo so policisti Izolanu zasegli injekcijsko brizgo v kateri je bila raztopina. Glede na ugotovitve analize sledi ukrep. Baker ima še vedno ceno Neznani storilec je ukradel nekaj sto kilogramov bakrenih izdelkov v vrednosti 7000 Eur. Odpadi bodo odkrili, komu ni do rudarjenja ampak ima raje končne izdelke. Mali je zbežal Na Rexu je prišlo do prometne nesreče s pobegom. Policisti zdaj iščejo manjši osebni avto temne barve, najverjetneje A-3 črne barve. Rad ima stvari za punčke Prodajalke so v trgovini zalotile moškega, ki je ukradel nekaj pribora za manikiranje. Odgovorna oseba je odstopila od pregona KD. Kot v Beogradu Mlajša ženska je na parkirišču ob izolski ladjedelnici, sedla v svoj osebni avto in na sopotnikov sedež odložila torbico. Takrat je neznani moški, visok 175 cm, oblečen v črno jakno z belo kapuco in temno trenerko, na sopotnikovi strani odprl vrata avtomobila ter vpričo oškodovanke, ki je v vozilu telefonirala, iz sprednjega desnega sedeža ukradel torbico v kateri je imela dokumente in nekaj denarja. Papirje rabi Neznani storilec je vlomil v dva parkirana osebna avtomobila. Iz enega je ukradel dokumente iz drugega pa menda nič. Kaj o nesrečah pravi statistika Kriza je kriza Med 21.00 in 22.15 uro je neznanec prišel do avtomobila, ki je bil parkiran na Kraški ulici v Izoli, malo pogledal naokrog in nato vlomil v avtomobil ter ukradel avtoradio. Ne čisto evropski evri Policiste so obvestili o dveh bankovcih, ki sta po ugotovitvah bančnih uslužbenk ponarejena. Enega so našli na izolskem območju, drugega pa v Kopru. Oba bankovca so policisti zasegli in ju bodo poslali na strokovno ekspertizo. Po prejetih strokovnih ugotovitvah se bo mogoče odločati o ukrepu. Ko ni olj pa streha Na Baredih je 27 letni možakar delal na strehi. Pri sestopu mu je zdrsnilo z lestve, padel je približno 2,5 m v globino. Ob pristanku se je podrsal in potolkel, zato so mu pomagali reševalci. V bolnišnici so ga po nudeni pomoči pustili domov, saj je bil le lažje poškodovan. Izolan padel z motorjem Prejšnji četrtek so policiste obvestili, da se je na cesti Dekani - Rižana pripetila huda prometna nesreča z udeležbo motorista. Na kraj so takoj odhiteli reševalci in policisti, ki so ugotovili, da je 32-letni Izolan vozil lastno motorno kolo Yamaha FZ1-S od Rižane proti Dekanom in v desnem ovinku pri Sv. Nedelji, najverjetneje zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na nasprotno smerno vozišče, kjer je trčil v pravilno nasproti vozeči VW -Golf, ki ga je vozila 57-letna Koprčanka. Motorist je padel po vozišču, nakar je bil s hudimi poškodbami odpeljan na zdravljenje v bolnišnico Izola. Promet je bil nekaj časa zaprt v obe smeri, nato pa vse do 16.00 ure potekal izmenično enosmerno. Pridni za Martina Manj kot 10 odstotkov neprevidnih Na območju policijske uprave Koper so ponoči policisti sodelovali v preventivni akciji “promil”. Pri zaustavljenih voznikih so odredili 131 preizkusov alkoholiziranosti, prekoračena meja dovoljenega zaužitega alkohola pa se je pokazala v devetih primerih. Največ so namerili enemu izmed voznikov, ki je napihal kar 1,34 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Hujših nesreč pa za Martina pri nas ni bilo. MALI OGLASI Nepremičnine - Stanovanje v Izoli - 57m2, oddam za daljše obdobje. Vseljivo od 20.11, opremljeno, tel 040 794 054 ali 641 5666 - V Izoli oddamo enosobno stanovanje v starem delu mesta eni, ali dvema dekletoma, tel 041 743 891 - Mlad in urejen par (brez otrok) NUJNO išče primerno veliko stanovanje na mirni lokaciji. 041 717 489 (popoldan) ali 041 760 964 - Resni osebi nudim brezplačno bivanje in hrano, ki je pripravljena skrbeti za starejšega v Kopru tel 040 626 986 po 16. uri - V Izoli ali okolici kupim ali zamenjam (Ljubljana) garsonjero ali manjše stanovanje z teraso ali balkonom. tel 041 759 947 - Starejši par išče stanovanje v Izoli ali okolici za daljše obdobje. Tel.: 041 254 886 - Iščem dvosobno stanovanje za najem v bloku ali hiši. tel 041 275 217 • V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108 • Zamenjam enosobno stanovanje (40 m2) Ljubljana - Vič, za enako ali garsonjero v Izoli. Tel.: 051 341 727 • Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 488 346 • Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. Tel.: 031/598 633 Vozila • Prodam OA Fiat Tempra 1.6 SX. Registrirana do 2.7.2008 Inf.: 040 523 010 • Motor “chopper” Kimko 125, prevoženih 15.000 km, zelo dobro ohranjen, nove pnevmatike, črne barve, prodam za 1.000 Eur. Ogled je možen v Izoli po dogovoru. Informacije: 041 584 056 Delo - Nudim 24 urno pomoč starejšim in bolnim pri osebni negi in gospodinjskih opravilih. 031 631 188 - Nudim varstvo otrok v Izoli, tel 040 354 048 - Iščemo delavko za čiščenje poslovnih prostorov (ob ponedeljkih) tel.: 041 512 783 - Ponovno bi rada prijela v roke svojo prečno flavto, zato iščem potrpežljivega učitelja/ico, ki bi me spet popeljala po tipkah tega instrumenta. Jana: 031 708 116 - Dnevni bar v Izoli išče delavko za delo v strežbi z možnostjo stalne zaposlitve, tel: 041 400 404 Verjetnost, da se nam zgodi prometna nesreča, je večja v naselju z uličnim sistemom, v oktobru, na petek in ob 15. uri. V obdobju od leta 2003 do 2006 se je največ cestnih nesreč zgodilo v naseljih z uličnim sistemom, največ nesreč s smrtnim izidom pa je bilo na turističnih regionalnih cestah L, IL, in III. reda, na katerih je potovalna hitrost večja. Največ nesreč v tem obdobju se je zgodilo v mesecu oktobru (staro slovensko ime za ta mesec je vinotok). Nesreče s smrtnim izidom pa so bile v tem obdobju najštevilnejše v poletnih mesecih, julija in avgusta. Za nevarna dneva v tednu v tem obdobju sta se izkazala petek - na ta dan se je zgodilo največ vseh nesreč - in sobota - na ta dan pa je bilo največ vseh nesreč s smrtnim izidom. Kot nevarna ura dneva na naših cestah se je izkazala 15. ura - ob tej uri se je namreč pri nas v tem obdobju zgodilo največ cestnoprometnih nesreč (kaže, da imamo v Sloveniji »rush hour«, prometno konico, še vedno ob 15. uri). Usodni pa sta bili 17. in 18. ura dneva. • Ponujamo delo za pomožna dela v knjigovodskem servisu v Izoli. Za informacije po 17 uri na tel.: 041/778606 • Ponujam delo v strežbi in pomoč v pizzeriji za daljše obdobje. 041 827 039 • Pizzeria na obali zaposli izkušenega picopeka. Tel.: 041 566 751 • Nudim inštrukcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425 • Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683 • Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855 • Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451 • Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211 • Starejšim obolelim ter drugim, nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108 Razno - Prodam satelitsko anteno, tel. 041 448 678 - Prodam stare in antične predmete, tel 041 711 529 od 12. - do 13. ure vsak dan - 21. aprila letos mi je nekdo sredi Izole, blizu Trga padlih, iz (nepopolno zaprtega) kombija izmaknil torbo. Morda je kdo naletel na, ne ravno novo, a še kar uporabno naramno rjavo torbo, velikosti A4 formata, ki jo je verjetno nepridiprav, ko je ugotovil, da se ni prav nič okoristil z njo, nekam odvrgel ali odložil. Torba me sicer veliko ne briga. Za rokovnik, ki je bil v njej pa bi rad poštenemu (ali “poštenemu”) najditelju podaril 100 Eurov. Pokliče naj na Tel.: 62 73 237 - Prodam 80 litrski bojler ARISTON za 70 Eur. Tel.041/955 603 - Prodam kmečko tehtnico do 200kg (tehtna površina 50cm x 70cm) za 200 eur. tel. 041/828 605 - Novo žensko kolo prodam, tel 040 794 054 - Prodam: Terrestrial astronomocal telescope 25/50X40MM; pipo za vodo - novo; kompletni set za učenje angleščine - zraven pride translator - prevajalec za Zjezikov; GSM Nokia, kamera, bliskavica, nočno snemanje, 2.0 mega pixel - Aljoša 051 823 559 - Če več ne potrebujete otroške ali mladinske sobe v svetlih barvah in rastegljivega kavča vas prosimo, da nam ju odstopite. Podarimo pa dva jogija 200X100cm. tel 040 551 491 - Nujno prodam povsem NOV HIŠNI TELEFON Bakken (60 Eur) in nov likanik ROWENTA. Tel. 031 809 817 - Prodam otroško kolo montain bike, lepo ohranjen, za 35 eur. tel. 041/828 605 - Prodam rabljen motorni mlin za grozdje in plastični kad za kmetijo 300 litrski, za 140 eur. tel 041/828 605. Letošnja Martinja je v slovenski Istri minila v znamenju spremenjenega odnosa do vina in do pitja. Vsesplošno pijančevanje vse pogosteje zamenjujejo prireditve na katerih se obiskovalci res posvetijo vinski kapljici in šele v poznejših urah popustijo pred vabljivimi lovkami tega opojnega zvarka. Tako je bilo to soboto tudi marsikje na izolskem podeželju, posebej veselo pa je bilo v kleti Ivančičevih na Šaredu, saj so na ocenjevanju mladih vin v Marezigah prejeli tretjo nagrado za svojo malvazijo. Glede na to, da so ocenjevali kar 68 vzorcev refoška in 37 vzorcev malvazije je priznanje zagoto lep dosežek za to, razmeroma mlado šaredinsko vinsko klet. Na sobotni Martinji so povabili na pokušino mladega vina, natočili so kozarec konzorcijskega refoška in ostalih vin letnika 2006 s prenovljenimi etiketami, da vse skupaj ne bi bilo preveč akademsko so poskrbeli člani ŠKD Šared, ki so vinu dodali še obilo pesmi in plesa do jutranjih ur. 51 VIDEL... 4M0 ŽE DOBIL! NOVE PMV3LE... - ...VIDEL... 5AM6 NE VEM. AL! % NEKBMUKALN!... A NEKOMERCIALNI... r Razgiban teden nič starih občanov l V sklopu Tedna starejših občanov je Društvo upokojencev Jagodje Dobrava organiziralo turnir za nekdanje balinarje in balinarke, Društvo invalidov Izola pa je organiziralo balinarski turnir, ki so se ga udeležila invalidska društva južnoprimorske regije z več kot 70 udeleženci. Ženske so igrale na balinišču v Arrigoniju in Izolan-ke so osvojile 1. in 3. mesto, moški pa so bili na balinišču v Jagodju drugi. » tel' NOVO NOVO NOVO HXLO GU ŠT 041/650 33 KO MESTO ZADIŠI PO NAJBOLJŠI PIZZI! pVEtt testenine riiote mesne jedi solate sladice KP-GUSM r-T ------- --------:• y ' V —■;------■ • . dostava pizz in ostale hrane na dom 041/ 650 333 rezervacija m« mi/ 675953