PoSFnfn* tVfflSanS t eoTovfn!. Leto XIV., štev. 155 Ljubljana, torek 13. junija 1933 Cena 1- Dir opiavuiaivo. ujuuijttiia., .»oiaijjeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 8123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, VVien št. 105 241. lsaxoC.nlna znaša aiesecuc um «>.-Za tnozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 6t_ 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon it. 2440. Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglasi Manifestacija vsenemštva Vsenemška borbena manifestacija, ki se je pripravljala za letošnje binkošti v Celovcu, je zaradi politične napetosti med Nemčijo in Avsuijo morala iskati strehe izven avstrijskih mej in je zaradi tega dobita nekoliko spremenjen značaj. Velik del bojevite agresivnosti, ki je bila pripravljena na naslov tistega VDA inozemstva, za čigar nemštvo razvija ( Verein fiir das Deutschtum im Auslan-do) svojo delavnost, tedaj po nameravanem kraju letošnjega zborovanja, na Jugoslavijo, se je izživel v ogorčenju proti Dollfussovi Avstriji, ki se stavlja veiiikonemškemu uedinjenju kot ovira na pot. Nič torej ni pomagala popustljivost Dunaja, ki je končno že bil privolil v zborovanje, kljub temu da se je moral zavedati, da se bodo propagirale tendence, avstrijskemu stremljenju po samoohranitvi diametralno nasprotne; zbrani nacionalisti so vseeno posvetili vse ogorčenje Avstriji, češ, da le njo zadene vsa krivda na bratomornem boju, in so popolnoma puščali v nemar dejstvo, da je rarao Hitler z uvedbo takse 1000 mark zaprl zborovanju pot na avstrijska tla. Za inozemsko javnost pa je koristno, da je VDA zboroval na nemških tleh, ker je na ta načir bilo mogoče, da so se misli govornikov in zborovalcev razvijale bolj svobodno in brez onih ozirov, ki bi ttli v današnjih razmerah v Celovcu vendarle nalagali gotove omejitve. Tako pa se je razgrnila pred očmi javnosti jasna in verna slika stremljenja te največje in. najpomembnejše vse-nemške organizacije in njenih ciljev, ki »se imajo zasledovati povsod, kjer se govori nemški jezik, in pred vsem tam, kjer bivajo Nemci na teritoriju inozemstva'!:, torej tam, kjer živijo kot manjšina v tujerodnih državah. V tem pogledu je važno, da se je na zborovanju ob navdušenem soglasju vseh naglašalo, da se vsenemštvo, ki ga VDA propagira i.n dejansko izvaja, popolnoma krije z idejno smerjo obnovljene Nemčije, ki jo reprezentira Hhler, in da so strem1 jen ja politične Nemčije in stremljenja društva samega popolnoma istovetna. Predsednik društva dr. Stein-acher je povdarial, da za VDA ni bilo t~eba nobene »Gleichschaltung«, ker se je Hitlerjeva nemška revolucija sama prilagodila idejam in ciljem, ki so za društvo vodilni, odkar obstoja. Če pogledamo zgodovino zadnjih desetletij, lahko ugotovimo, da je bilo društvo za inozemsko nemštvo vedno prednja straža političnega vsenemštva in da mu je pripadala že v predvojni Nemčiji važna politična funkcija, čeprav je organizacija poudarjala na zunaj, da vrši le kulturne naloge. Bila je to organizacija onega vsenemškega duha, ki je iskal potov na vzhod m na jug in ki je skrbela, da ne usahnejo korenine nem-štva v nobeni zemlji, v katero so bile enkrat zasajene. Pripravljale so se postojanke in temelji bodoči zgradbi svetovnega gospodacva. Toda če so državniki Bismarckovih tradicij in celo politiki viljemovske ere še jemali ozare na meddržavna odnošaje, ti oziri v današnji Nemčiji oči vidno ne veljajo več. To zveni razločno tudi iz pozdravnih besed zastopnika nemške vlade, bavarskega namestnika Eppa, ki je govoril o skorajšnjem uresničenju velikonemškega /.e-dinjenega naroda, ki bo končno ostal zmagovalec nad vsemi nasprotniki in ovirami. Tudi profesor dr. Penck je govoril o nemškem pohodu in samozavestno poudarjal, da je kljub porazu Nemčije in Avstrije v svetovni vojni danes nemštvo močnejše kakor je kdaj bilo. Prorokoval je združenie vseh 80 nemških milijonov Nemcev, ki žive v srednji in severni Evropi. Tudi druga izvajanja, ki so se cula na vsenemškem zborovanju, kažejo v vsakem oziru isto miselnost, kakršna vlada v narodno socialističnem gibanju, ki se ne ustavlja ob državnih mejah. »Nemška vlada in narodno socialistična stranka,« je dejal na zboru bavarski minister Seheemm, »se bosta borili za vsakega posameznega nemškega človeka in bosta z brezobzirno brutalnostjo zlomili vsak poskus, preprečiti nemško zedinje-nje. Z vso pravico je tedaj smel voditelj društva koroški Nemec v. Steinacher na-glasiti, da se od sedaj naprej začenja za inozemstvo povsem nova doba, kajti odslej je tudi vsak inozemski Nemec polnapraven član in sodelavec bodočega velikonemškega naroda. Misli, ki so našle na passavskem zboru izraza, niso povsem nove, nov pa je poudarek, ki so ga dobile s tem, da so se oficielni politični predstavniki današnje Nemčije z vsenemštvom v vsej formi solidarizirali in so dali že obstoječi ideologiji konkretno in praktično vsebino. Nimamo več opraviti s sanjami neodgovornih fantastov, temveč s programom, ki si ga osvaiaio državniki ene najmočnejših evropskih sil, predstavite-l.ji države, ki po najnovejši politični konstelaciji prišla v položaj, da enako- ZAKON 0 GASILCIH SPREJET Gasilstvo Je dosedaj najlepše razvito v Sloveniji — Novi zakon, ki je bil v Narodni skupščini sprejet soglasno, naj ga razširi na vso državo Beograd, 12. junija, p. Narodna skupščina je danes opoldne ob 16.30 nadaljevala svoje zasedanje. Najprej sta bila pre-čitana zapisnik zadnje seje in ukaz Nj. Vel. kralja, s katerim se minister dr. Albert Kramer imenuje za zastopnika zunanjega ministra dr. Boška Jevtiča, dokler se mudi v inozemstvu. Nato je bila sporočena zahteva poljedelskega ministra dr. Tomašiča, da se načrtu zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev prizna nujnost. K besedi se je takoj oglasil sam minister, ki je s kratkim govorom utemeljil svojo zahtevo. Poudarjal je, da se je uveljavila agrarna reforma že takoj po kraljevem manifestu 1. 1919. Izvaja se skoraj že 15 let, pa vendar še n: zaključena. Skrajna potreb", je, da se to vprašanje že enkrat dokončno uredi. Na njegovo rešitev čaka nad 209.000 interesentov, to je skupno z družinami cel milijon naših državljanov, ki žive zaradi tega že leta in leta v negotovosti. Minister je končno prosil Narodno skupščino, naj prizna zakonskemu račrtu nujnost. Po ministrovem govoru je bilo prečitanih še nekaj interpelacij, nakar je Narodna skupščina prešla na dnevni red, to je k razpravi gasilskega zakona. Referat posl. Cererja O zakonskem načrtu je v imenu skupščinskega odbora poročal narodni poslanec g. Anton Cerer. V svojem poročilu je omenil, da je bil od skupščinskega odbora sprejet načrt v taki obliki, v kakršni je bil predložen, le da so se izvršile nekatere manj važne stilistične spremembe. Zakonski načrt predstavlja osnovo za enotno in sistematično organizacijo gasilstva v naši državi ter je sestavljen po najmodernejših načelih in pa izkušnjah v drugih državah. Zakon ie bil za organizacijo našega gasilstva potreben. Moderna načela in široke organizacijske osnove, ki so zapopadene v tem zakonu, bodo dale možnost, da si gasilstvo preskrbi tudi potrebna sredstva za izvajanje svojih nalog, predvsem pa možnost, da se ta kulturna in dobrodelna organizacija razširi po vsej naši državi. Prizadeta ministrstva so že pristala na vse mogoče olajšave, tako glede pošte, železnic, carine, trošarine, taks itd., tako da bo moglo gasilstvo, podprto od države, v mnogo večji meri postati organ javne varnosti. Zakon se ravna po načelu prostovoljnega sodelovanja, ozira pa se tudi na primere poklicnega in obveznega gasilstva v krajih. kjer je to potrebno ali ni mogoče ustanoviti prostovoljnih organizacij. Zakonski načrt ima namen, da postavi gasilstvo po vsej državi na enotno osnovo vzajemnosti. V zakonu je ohranjeno načelo svobodnega opredeljevanja. Gasilstvo bo ostalo v rokah prostovoljnih organizacij, katerim bodo podrejene tudi industrijske, poklicne in obvezne čete. Zlasti gasilske organizacije v dravski banovini dokazujejo, da je tam doseglo gasilstvo tako visoko stopnjo v prvi vrsti, ker se je očuval princip pro-stovoljstva in da so se na tej osnovi dosegli tudi tako veliki rezultati v izvajanju dobrih del. slonečih na ljubezni do bližnjega. Na žalost v drugih delih naše države gasilstvo ni naletelo pa tako veliko zanimanje pri narodu. Poročevalec je navedel nato zanimive statistične podatke, ki kažejo med drugim: V dravski banovini je 760 gasilskih čet s 24.253 organiziranimi fasilci. v dunavski banovini 1 SO čet in 6427 gasilcev, v savski banovini 105 čet in 21.893 članov, v vrba-ski banovini 11 čet in 27^ članov, v primorski banovini 6 čet in 24š gasilcev, v mo-ravski banovini 1 četa z 48 člani, v drinski banovini 18 čet s 4S6 gasilci, v zetski banovini sta 2 četi s 47 č'ani, v vardarski banovini 2 četi s 23 člani. Skupno v vsej državi je 1720 čet z 62.700 gasilci. Iz te statistike izhaja, da ie gasilstvo daleč najbolj razvito v dravski banovini, nato v savski in v dunavski banovini, da ga pa v drugih banovinah skoraj da sploh ni. Zato je potrebno, da se z zakonom da primerna iniciativa, da se gasilstvo organizira tudi po vseh ostalih delih naše države. Poroi levalec je nadalje naglašni veliko važnost gasilstva za nacionalno gospodarstvo ter dokazal s statističnimi podatki ogromno škodo, ki jo prizadevajo požari leto za letom narodnemu gospodarstvu zlasti v krajih, kjer ni gasilcev. Po vseh drugih d ržavah priznavajo zato gasilstvu izredno veliko pomen. Vzorno je organizirano na Poljskem, kjer deluje 11.000 čet in 500.000 aktivnih gasilcev. Na Češkoslovaškem je 9000 gasilskih čet s 400.000 člani. Prav tako je gasilstvo vzorno urejeno v Franciji. Belgiji. Avstriji, na Madžarskem pravno soodloča o usodi Evrope. Nemška javnost je pomen passavskega velikonemškega zbora pravilno ocenila in ne sme se razumevati kot priložnostna časnikarska fraza, če berlinski tisk poudarja, da pomeni manifestacija v Pas-sauu začetek nove ere vsenemštva in nemškega imperializma, in to v času, ko je bil ravnokar parafiran pakt š'irih velesil, ki nosi tudi podpis Hitlerjeve Nemčije. Slovanske države bodo imele kljub vsem zagotovilom in garancijam mnogo povoda, da vzamejo v vednost od nemške vladne <=trani potrjene in podčrtane enunciaeiie borbenega p^ngerma-nizma in ohranijo svojo čuiečo pozornost. da se varujejo morebitnih presenečenj. in celo v Bolgariji, Rumuniji in Grčiji. V naši državi pa je doslej primnajkovalo sistematičnega dela, enotnosti v pogledu discipline, povelj, krojev, organov itd. Vsa ta vprašnaja bodo sedaj urejena po novem zakonu v zakonskem načrtu. Ob zaključku svojega govora je poročevalec prosil Narodno skupščino, naj načrt v celoti sprejme. Govor ministra Kanžeka Za poslancem Cererjem se je oglasil k besedi minister za telesno vzgojo dr. Han-žek. Tudi on je podčrtaval veliki pomen zakonskega načrta ter njegova načela glede prostovoljnega sodelovanja. Zakonski načrt stremi za tem, da se organizirajo naše narodne sile v vsej državi v zaščito imetja in življenja našega prebivalstva ter za borbo proti naravnim elementom in drugim nevarnostim. Svoja kratka izvajanja je g. minister zaključil s pripombo, da mu spričo izčrpnega poročila poročevalca Cererja ni treba še posebej razpravljati o osnovnih določbah zakonskega načrta. Poudaril je še. da se razvija gasilstvo v dveh smereh, na eni strani kot profesionalna organizacija, na drugi strani pa kot prostovoljna organizacija, ki se posveča svojemu delu brez sleherne odškodnine. Naloge prostovoljnega gasilstva so spričo tega še posebno visoke, ker se posveča celokupnemu narodu in njegovi varnosti iz docela idealnih nagibov. Nazadnje je minister še pohvalil organizacijo gasilstva v naših zapadnih in severnih krajih in pozval Narod- no skupščino, naj »prejme važni načrt novega zakona ter tako podpre razvoj tega splošnega, narodu koristnega delovanja. Dvojna mera visoke duhovščine V debati je nar. posl. g. Dobrovoljac najprej govoril o zgodovini gasilstva. Nato je pozdravil zakonski načrt, ki bo prinesel državi mnogo koristi, posebej pa je poudaril, da bo ta zakon učinkoval tudi v pogledu konsolidacije naše nacionalne skupnosti. Edino, česar se boji, je, da ne bi zaradi tega zakona zadela naše gasilstvo enaka usoda, kakor jo je doživelo Sokolstvo. Zgodi se lahko, da bodo gospodje škofje odrekli blagoslov gasilskim brizgalnam in zastavam, kakor so ga odrekli sokolskim organizacijam. Pri tem je govornik omenil značilno paralelo iz zadnjih dni. Pred kratkim so v Italiji proslavljali 10 letnico požiga slovenskega narodnega doma v Trstu. Podivjana fašistična druhal tedaj n? nikomur dovolila niti tega. da bi reševal ljudi, ki so v sili poskakali iz tretjega in drugega gorečega poslopja ter našli smrt vpričo fašistov in njihovega voditelia Francesca Giunte. Ravno ko so slavili 10 letnico njegovega »junaštva«, se je Giunta v Rimu poročil, njegov zakon pa je blagoslovil sam kardinal Vanutelli. Pri pogrebu velikega narodnega katoliškega duhovnika Spinčiča, ki se ga ie udeležil ves narod, pa ni bilo nikogar od velikih predstavnikov cerkve. Govornik se je končno zavzel za zakonski načrt in izrazil željo, da bi rodil velika dela državljanske in človeške ljubezni. Narodna skupščina je nato sprejela zakonski načrt soglasno v načelu in takoj nato še v podrobnostih. S tem je bil izčrpan dnevni red današnje seje; prihodnja bo jutri dopoldne ob 9. Na dnevnem redu so konvencije med našo državo in Rumu-nijo, zakon o zobotehnikih in specialistih za ustne in zobne bolezni ter zakon o prenosu nekega imetja na beograjsko sokoisko društvo. Seja se je zaključila ob IS. uri. Agrarna reforma Beograd, 12. junija, p. Skupšč; iski odbor za zakonski načrt o likvidaciji agrarnih odnošajev je zasedal v soboto, včeraj ves dan ter danes dopoldne. Na današnji seji je definitivno sprejel zakonski načrt o likvidaciji agrarnih odnošajev v severnih krajih in predložil Narodni skupščini tozadevno poročilo. Tudi manjšina je skupščini predložila poročilo, v katerem zahteva, naj se zakonski načrt odkloni. V zakonskem načrtu so bile izvršene nekatere važne izpremembe zlasti glede zemljišč. Skupščin-ki odbor se je odločil, da zniža cene zemljišč, ki so bile po prvotnem načrtu določene na 140 odnosno 120 dinarjev za oral zemlje, na 120 odnosno 100 Din. Finančni odbor Beograd, 12. junija p. Finančni odbor Narodne skupščine je sklenil, da bo pričel zasedati 14. t. m. Na dnevnem redu bo razprava o zakonskem načrtu narodnega poslanca Zeljkoviča glede znižanja sodnih taks. Sklicanje senata Beograd, 12. junija p. V sredo se bo sestal senat. Na prvi seji bo določil dnevni red razprav na nadaljnjih sejah. V Avstriji govore bombe in revolverji Atentat na haimverovskega voditelja dr. Steidleja — štajerskemu deželnemu glavarju namenjen peklenski stroj — Smrtne žrtve bomb na Dunaju Dunaj, 12. junija, g. Dopoldne je neznanec vrgel bombo v neko židovsko dragu-Ijarno v Meidlingu, znanem dunajskem predmestju. Lastnik frgovine je bil takoj ubit, na rešilni postaji pa je še neki ranjeni pasant podlegel poškodbam. Ranjenih je bilo 8 ljudi, izmed katerih bodo trije oslepeli. Lastnik trgovine Buttenveiss se je ravnokar pogajal z nekim kupcem zaradi nakupa draguljev, ko je nenadoma priletel v trgovino v papir zavit predmet. Butter\veiss je hotel ta predmet, iz katerega se je dvigal dim, vreči na cesto, pri tem pa je prišlo do eksplozije, ki je trgovca strašno raz-mesarila. Glavo mu je popolnoma razbilo, obe roki pa odtrgalo od trupla. Smrt je nastopila takoj. Najmanje ranjena je bila prodajalka, hudo ranjeni pa so bili nekateri pasanti, ki so slučajno šli mimo trgovine. O storilcih manjka še vsaka sled. Delo narodno-socialistične teroristične akcije je bržkone tudi atentat, ki je bil dopoldne poizkušen v kavarni borze za poljedelske produkte. V kavarno, ki se nahaja ob Taborstrasse, sta po 11. prišla dva mladeniča, ki sta ostala v njej le nekaj časa. Po njunem odhodu so našli v kavarni kov-čeg, ki pa mu niso posvečali posebne pozornosti. Šele, ko so opazili, da je na tleh pri kovčegu več zgorelih vžigalic in da je na pokrovu kovčega luknja, iz katere se je videla vrvica, so postali pozorni. Policija je kovčeg zelo oprezno odstranila ter ugotovila, da je bil v njem eksplozijski predmet iste izdelave kakor bomba, ki je eksplodirala v Meidlingu. Peklenski stroj, ki so ga našli v kavarni produktne borze, je bil zelo strokovnjaško izdelan in izredno spretno skonstruiran. Samo slučaj je bil. da ni prišlo do eksplozije. O storilcih manjka doslej vsaka sled. V popoldanskih urah je dobila policija zaupno poročilo, da nameravajo gotove narodno-socialistične teroristične skupine pognati v zrak nekatera javna poslopja. Policija je zato odredila obširne ukrepe za varstvo dunajskega kanalskega omrežja. Vhodi in prehodi kanalov so zastraženi od policije. Steidle ranjen Inomost, 12. jiunija. d. Ko se je snoči vrnil iz okolice v Inomost znani vodja »Heirmvehra« dr. Steidle. je bil pred njegovo hišo izvršen nanj atentat. Pred h'ša je stal avtomobil, v njem ie sedel poleg šoferja št en človek. Ko se je avtomobil dr. Steidiie.a ustavil pred hišo ter je dr. Steidle izstopil, je biilo oddanih iz čakajočega avtomobila proti njemu iz revolverja osem do deset strelov. Šofer dr. Ste:d(leia je ustrelil s svojim revolverjem dvakrat proti avtomobilu atentatorja, ki ie takoj nato od-brzel, ki ga pa bržkone stre'a nista zadela. Na streljanje so prihiteli v bližino policisti in drugi Voidje. ki so pričeli zasledovati avtomobil napada'eev. vendar pa ga n>so mogli več dohiteti. Obveščene so bile telefonsko vse obmejne postaje, da bi se prepreči pobeg avton:ob'a preko rne;e. Dr. Steidle ie bil zadet od klogle v laktu desne roke ter se ie takoj odpeljal s svo-iim avtomobdom v bolnišnico. Vest o atentatu na dir. Steidleja. ki se :e k-iraVu raznesla po mestu, ie povzročila veVko razbur-ienie. A^rnnrana je bila vsa policija in žaii-darmeriia. da bi izsledili napadalca, vendar pa dosedaj nista imeli še nobenega uspeha. Kakor sklepajo, so atentat vsekakor vprizorili narodnj socialisti. Danes je oddelek pomožne policlle zasedel narodno-socfalistični dom ter aretiral vse osebe v njem. Prav tako sta orožništvo In vojaštvo obkoHli glavni stan narodnib socialistov v Inomostu, neko gostilno, pri čemer so aretirali vse narodne socialiste, kj so jih našli v njem. Pričakujejo, da bodo že jutri aretirani vsi voditelji tirolskih narodnih socialistov. Poskus atentata na dr. Rintelena Gradec, 12. junija, d. V soboto ponoč' sta eksplodirali na cesti tik Kirchdorfa pri Bru-oku dve prirnktivn] bombi, kii sta razrušila nad 10 m daleč obcestno ogiraio ter izruvalj tudi njene betonske stebre. Z eksploziciio je bila poškodovana tudi telefonska napeljava na ces-ti. Skkpajo, da sta bih bombi namenjeni štajerskemu deželnemu glavarju dr. Rintelenu, ki se je vračal z nekega zborovanja iz Brueha ob Muri v Gradec in ki je uše! atemtatu le po naključju, ker se je moral njegov avtomobil par sto metrov prej ustaviti na cest} zaradi nekega voza, zaradi česar se je zakasnil. Ako bi se to ne zgodilo, bi se dr. Rintelen pripeljal minuto kasneje na mesto atentat? ter bi bržkone rostal njegova žrtev. Napadalcev še niso izsledili, vendar ni dvoma, da so bili iz vrst narodnih socialistov. Izjava ministra za varnost Dunaj, 12. junjia. s. Varnostmi minister Fey je danes podal izjavo, v kateri se ie bavdl v eksplozijo v Kirchdorfu pri Brucku, ki je ogražala življenje deželnega glavarja RititeJena, in o atentatu na dr. Steidileja. Minister Fey je izjavil, da so že našli sled za atentatorji, ki jih bodo kmalu aretirali. Vlada bo z vso energijo i.n brezobzirnostjo poskrbela. da se ne bodo vdomačili taki običaji. Izjavljam, ie dejal Fey, da bomo radikalno napravili j red ter vsem nemirnežem onemogočili njihovo dtlovanje. Napoved obsednega stanja Glasilo Heimwehra »Oesterreichisches Abendblatt«, ki ima tesne zveze z vlado. javlja: Prepoved narodno-socialistične stranke ln razpust vseh njenih organizacij in forma cij se bo izvedla še danes ali jutri. Obenem z objavo te prepovedi se bo po vsej Avstriji proglasilo obsedno stanje, toda le za čas razpustitvene akcije. Popoldne so se sestali k seji podkancelar \Vinkler, ki zastopa v Londonu odsotnega zveznega kancelarja. vojni minister Vaugoin in varnostni minister Fev. Vlada je sklenila, da se zatvorijo Rjave hiše v Avstriji in da jih zasede policija. Člani kabineta, ki se nahajajo izven Dunaja, so bili nujno pozvani na Dunai. Izgredi na univerzah Dunaj, 12. junija. AA Dopoldne so se pripetili novi izgredi pred univerzo, magistratom in parlamentom. Policija je morala streljati. Kakor poročajo, je bilo več ljudi ranjenih. Policija je izvršila precejšnje število aretacij. Tudi v Gradcu so narod-no-socialistični dijaki priredili demonstracije proti vladi. Policija je več dijakov aretirala. Dijaki so se uprli proti temu, da bi profesorji prisegli zvestobo avstrijski republiki. Razobesili so hitlerjevsko zastavo na univerzo, zaklenili katoliške dijake v predavalnice in napravili pred vhodom r univerzo barikade, da policiji onemogočijo dostop v poslopje. Spopadi med hajmverovci in hitlerjevci Dunaj, 12. junija, d. Sinoči so se člani Heirmvehra vračali z neke proslave v Kremsu. Ko so peljali skozi NVilhelmburg mimo tamošnjega delavskega doma, se je nenadoma začul močan pok, ki ga je bržkone povzročil z žabico kak narodno-soci-alistični provokater, pomešan med delavci pred domom. Heimwehrovci so mislili, da je bil proti njim odan strel, zaradi česar so izstopili iz avtomobilov in napadli s kamenjem in palicami ljudi pred delavskim domom. Pri tem so pobili tudi šipe na domu in uničili gostilniško opremo v njem. Huje ranjen je bil eden izmed socialnih demokratov, lažje pa več drugih oseb. Ko so heinrvvehrovci ugotovili, da iz delavskega doma niso streljali, so zopet zasedli avtomobile in se odpeljali dalje. O izzivanjih narodnih socialistov poročajo iz raznih krajev na Nižjem Avstrijskem. Tako je prišlo v Herzogenburgu do spopada med heirmvehrovci in narodnimi socialisti, izmed katerih so bili 4 ranjeni. Blizu Kufsteina na Tirolskem so nemški narodni socialisti napadli člana heimweh-rovske pomožne policije in ga s kamenji nevarno pobili. V Niensenbachu so se spopadli narodni socialisti in komunisti. Neki hitlerjevec je bil ubit. Hitlerjevske domove na Dunaju je zasedla policija Dunaj, 12. junija g. V smislu odredbe varnostnega ministra je j»olicija fla/nes preiskala, zaprla in zapečatila glavno >rjavo< hišo in vse ostale rjave hiše v dunajskih okrajih. Pri tem je zaplenila nekaj unifomm in mnogo spisov. V teku današnjega dme je bilo aretiranih več nemških agitatorjev, ki bodo ji? tri izigmani v Nem-"čijo. Proti temu izgonu rekurz nI mogoč. 'Pozno zvečer je bilo aretiranih več pristašev narodno-soclallstifine stranke, ker rnpajo, da bodo med njimi izsledili povzročitelje atentata v Merdlingu. Ministrski •komite pod predsedstvom podkancelarja Winklerja, se je danes bavil z obširnimi varnostnimi ukrepi, ki se pa v interesu stvari še niso objavili. V Inomostu Je policija odkrila delavnico narodnih socialistov, ki je izdelovala ročne granate. Vlada je razpustila avstridsko narodno-eocialistično udruženje vojakov. Trgovinska pogajanja z Avstrijo Beograd, 12. junija AA. Jutri se prič.io razgovori o reviziji jugoslovensko-avstrij-ske trgovinske pogodbe. Pogajanja se bodo vršila v Beogradu v zunanjem ministrstvu. Predsednik avstrijske delegacije je Her-mann v. Ploennies, avstrijski poslanik v Beogradu, člana delegacije sta pa dr. Robert Verober, svetnik trgovinskega in prometnega ministrstva in dr. Aleksander Reichmann, svetnik kmetijskega ministrstva. — Predsednik jugoslovenske delega cije je dr. Milan Todorovič, profesor beo grajske univerze, člani delegacije pa so dr Milan Lazarevič, načelnik v trgovinskem ministrstvu, dr. Sava Ulmanski, profesor kmetijsko-gozdarske fakultete v Zagrebu Radmilo Bujdič, svetnik finančnega mini strstva in dr. Milutin Petrovič, šef urada za kontrolo izvoza živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Tajnika de legacije sta gg. dr. Josip Macani, tajnik zu nanjega ministrstva, in Milan Antula, tajnik ministrstva za trgovino in industrijo. NAJVEČJI PARLAMENT VSEH ČASOV I Onemogočen katoliški kongres v Monakovem Angleški kralj ie včeraj svečano otvoril svetovno gospodarsko kon-Serenco — Posvetovanja se bodo začela danes Zaradi spopadov s hitlerjevci je bil kongres katoliških rokodelskih pomočnikov odpovedan — Neprijeten položaj podkancelarja Papena London, 12. Junij-a sg. Že od 11. dopoldnp Je vladalo živahno vrvenje v veliki 'dvorani teološkega muzeja, kjer so delali zadnje priprave za otvoritev gospodarske konference Pred vhodom v iauih sta ga spiejeia predsednik konference Macdooald in novi generalni tajnik Društva narodov Avenol ter ga odvedla v veliko dvorano, kjer so ga vsi navzoči sprejeli stoje. Kralj je zavzel prostor v naslanjaču za predsednikovo mizo. Po par minutah je kralj vstal, obenem so s« dvignili vsi 'delegati. Nagovor kralja Jurija V svojem otvoritvenem govoru je kralj Jurij začel angleško: »V času splošne gospodarske bede vas pozdravljam v tej deželi • čustvom globoke odgovornost!. Menim, da je prvič v zgodovini, ko suveren predseduje otvoritvi konference vseh narodov sveta. Pozdravljam zastopnike držav, članic Društva narodov. Vedno sem t največjo pozornostjo in nai-večjim interesom zasledoval delo Društva narodov. Dvomim, ali bi se mogel vršiti ta veliki zbor brez Društva narodov ali brez idealov Društva narodov«. Kralj je nato nadaljeval r francoskem jeziku: >Svet se nahaja v nemirnem stanju in za vas gospodje, je naloga težka. Ta oaloga se ne bo mogla Izvesti brez dobre volje In brez odkritosrčnega sodelovanja. Mudim vam roke ter vam želim iz vsega srca, da bi vaša stremljeneja in prizadevanja dovedla do ugodnega rezultata, ki ga nestrpno pričakujejo narodi sveta.« V angleškem jeziku je nato zaključil: >Vsa mednarodna trpljenja, zvišanje števila brezposelnih, so bila v zadnjem času stalno predmet moje skrbi, kakor so bila tudi predmot vsakogar izmed vas, na katerih leži odgovornost vladanja. Zaradi krize, kj jo vai priznavajo, vas pozivam, sodelujte v korist vsega sveta. Velikanski viri sveta se niso zmanjšali in brez dvoma je človek spcsoben izkoristiti jih v «vrho napredka in civilizacije. Baš nasprotno so iznajdbe, odkritja in organizacije izpopolnile možnosti v taki meri, da je prebitek produkcije sam ustvaril nove probleme. Obenem pa je prišlo do novega priznanja medsebojne odvisnosti narodov ° na idejo dela. Ta konferenca se n? sestala zato. da bi raznravliala o vprašan'"u dolgov, toda vzlio temu je potrebno, da drž^e tudi to vprašan le brez odloga na*no in d* s<» lausannsko d°'o dokonča. Pričujoča konferenca bo nadlaieva-'a lausanrtslco d^'o in bo marala naplaviti konec ffosoo^arst-^rn nfrtnns>''zrnorn. Vi sicer začasno in utegne io položai prirode*«; držav«* n'ana na druSi stran« samo «r»1o?n! ?astol svp-'•'»vno tfcfov'"«1 "*i lr«»t»«» r*n:4e!'e r°">da. V^alra 0o$r>ods>rc-i"» r^IHika. ki je z(Jo' 5 na-"on^^a. ie ki po e"? str?ni o"'-rr^mei?; pomfl« nartnslod oa mora o1vi1t>75j+; tudi tists^i. k! ?o izva ia. mkai nol^en r^^nr? ^» fn^t-p „ neskončnost h^dti-f«t? na ?!rr>r10 dr"<*:V "7ntn Kn veolr-! im»1a ^rrt ve* lr«'*«t5. č!m bol' ap n**TO posrečilo nnnraviH iz sveta gospodarsko ka'+f mednarp^nn sod"'ov"n "e ^'boljše sredstvo za dosego narodne obnove * Macdonald je nato opozoril, da so ra dn evnem redu konference samo vr>~ašnnja gocnodarsl-eof zna^aia in 'e nadali^val; N»ša pr>radevania homo koncentriral' na tn. kar bistveno zadeva nris+omost vlad i»!<»de vraiemne akei'e. n»+o pa bodo morale n«*»fnezne vlade načeti t<» nroblf>me v «vo5f notrann politiki s sn^ ploven fem mednarodnega nrada za delo. kadar bo to sorMovanle mo^tio aM pa potrebno. Naposled je Macdonald naglasih da konferenca mora usneti. zakai naloge, ki jih nalaga sed<»n'i čas. so ve1eni'a bi se gospodarsko ravnotežje fin stabilnost valut porušili, ker sta zahtevali preveč hudih žrtev in potrpežljivega prizadevanja. »Petit Parfsiem« j« precej optimističen glede uspeha konference. Nespametno bi bilo, piše, pričakovati, da bo konferenca napravila čudeže, toda med cesto, kj drži v kaos, in potjo, ki pelje v ozdravljenje se mora konferenca odločiti za pos^d-nio. Že samo s tem bo svetu na,pravda neizmerno uslugo. Nemški glasovi Berlin, 12. junija. AA. Spričo današnje otvoritve londonske konference prinašajo listi dolge članke o problemih, ki jim bo morala konferenca najti rešitev. Tako piše »Montag«: Konferenca mora priti do dna zlu tridesetih milijonov brezposelnih, kolikor jih danes štejejo na vsem svetu. Vzrok temu zlu je svetovna vojna. Niti tiste države, ki so z vojno dobile kak teritorij v Evropi ali pa kolonije, niso s tem ničesar pridobile. Vse trpe zaradi uničenja vrednot, ki je posledica vsake vojne. Uspeh aH neuspeh svetovne gospodarske konference je odvisen od enega samega dejanja, ali bodo zastopniki vlad imeli dovolj poguma, da z eno samo kretnjo izbrišejo račun, ki je zgrajen na imaginarnem mednarodnem kapitalu sveta — na Versaillesu? »Deutsche Zeitung« pravi: Zgodovinsko poslanstvo Nemčije na svetovni gospodarski konferenci ne obstoji v tem, da bi se pogajala z desetimi ali še več konkurenti za večje ali manjše znižanje carin, o večjem ali manjšem reduciranju dolgov in o vprašanju zlatega standarda v drugih državah. Nemčija mora z vso energijo zahtevati, da dobi tudi na gospodarskem polju vso svobodo, ki ji gre in ki ji je potrebna za obnovo. Eno je pa najbolj potrebno: neomejena odkritosrčnost in lojalnost. Nasi parlamentarci na Poljskem Varlava, 12 junija. AA. O prihodu jugoslovenskih parlamentarcev na Poljsko poročajo, da so jih na obmejni postaji Ze-brzydowice sprejeli člani sejmskega odbora za zunanje zadeve, predsednik poljsko-jugoslovenske lige Dyboski, svetnik poljskega poslaništva v Beogradu Malhome in jugoslovenski ataše za tisk v Varšavi V. Mareš. Dyboski je imel pozdravni nagovor Na peronu je stala častna četa železničarjev z godbo, ki je zasvirala jugoslovensko in poljsko himno. V Krakovu so jugoslo-venske goste pozdravili na postaji zastopniki oblasti s predsednikom občine Kaplic-kim na čelu, člani poljsko-jugoslovenske lige, mnoge ugledne osebnosti in velika množica ljudi. Na peronu sta bili postavljeni častna četa rezervistov in častna četa železničarjev. Goste je s svečanim nagovorom pozdravil v imenu poljsko-jugoslovenske lige profesor Walter, zahvalil pa se mu je dr. B. Andjelinovid, ki je v svojem govoru med drugim poudaril veliki pomen Krakova v kulturni zgodovini vseh Slovanov. Mnogoštevilno meščanstvo, zbrano na postaji, je priredilo jugoslovenskim gostom burne ovacije. Ob prihodu jugoslovenskih gostov je prinesel veliki krakovski list »Ilustrovany Kur-jer Codzienny« na prvi strani članek s sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra. Člankar pozdravlja zastopnike bratske Jugoslavije in naglaša popolno istovetnost zunanje politike Poljske in Jugoslavije. Počitniški tečaji na Poljskem Beograd, 12. junija AA. Da omogoči tujcem študiranje jezika, civilizacije in sodobnega življenja na Poljskem, organizira prosvetno ministrstvo v Varšavi že tri leta posebne počitniške tečaje, ki jih vodijo najodličnejši poljsid vseučiliški profesorji. Letos se bodo ti tečaji razširili z mnogimi izleti, njih pomen pa bo še pridobil s prisotnostjo .članov mednarodnega kongresa za zgodovino, ki se bo vršil v Varšavi od 21. do 28. avgusta. Podrobnejše informacije o tečajih se dobe na rek-toratih vseh naših um verz, pa tudi pri poljsko-jugoslovenski ligi v Beogradu, Kraljev trg 5-n., Kolarčeva zadužbina. Osebam, ki se bodo prijavile za te tečaje, bodo poljski konzulati dali brezplačna viza. Za razvoj čim tesnejših kulturnih odnošajev med našo državo in bratsko Poljsko bi bilo velikega pomena, če bi se prijavilo čim večje število naših dijakov za počitniške tečaje v Varšavi in Krakovu. Tečaji se bodo pričeli 31. julija in bodo trajali do 26. avgusta t. 1. Monakovo, 12. Junija <1. Kongres katoliških rokodelskih pomočnikov, ki je foil otvorjeo v soboto in ki bi moral traja/ti *do drevi, so morali zaradi raznih Incidentov predčasmo zaključiti. Po slavnostnem govoru podkancelarja Papema v soboto zvečer je opozoril predsednik na odredbo politične policije, ki prepoveduje nošenje uniform. Med zfoorovalci je zaradi tega nastalo veliko razburjenje, ker so prišli mnogi zborovalci v krojih svojih >cehov«. Razburjenje se je še povečalo, ko so morali pri odhodu iz dvorane res odiložiti uniforme in tu:di vse društvene znake. Deloma v znak protesta, še bolj pa, da prepreči grozeče spopade, je vodstvo odpovedalo nadaljnji kongres. Tudi za včeraj doipoldne napovedana pontifikalna maša nadškofa kardinala Faulhaberja v Dantejevem stadionu je bila odpovedana. Politična policija izjavlja, da Je bila prisiljena k svojim ukrepom, ker je nastalo med prebivalstvom Monaikovega veliko ra2frurjenje. Baje je nastopilo večje število udeležencev v srajcah oranžne barve, podobnih rjavim srajcam, zaradi česar Je došlo po mestu ponovno do velikih izgredov. Da bi se obdržal red, je policija na odredbo notranjega ministra še enkrat opozorila na obstoječo prepoved uniform. Ker je bilo to opozorilo udeležnikom kongresa sporočeno v potvorjeni obliki, sta prišla V neprijeten položaj pod,kancelar Pa-pen in minister za gospodarstvo grof Qua stare:ših Ponkov^anov. Kot oredcedn'k Zveze V'»Vrirn:h d'r"štev v Mariboru ter Vh 10 ljudi je bilo ubitih. Devastiranje kipa sv. Janeza Ljubljana, 12. junija V našem mestu pred raznimi divjaki in nebrzdano mladino'ni varna nobena naprava. Danes popoldne se je na trnovskem mostu na Pirnatov spomenik sv. Janeza, ki stoji sredi mostne ograje, vzpel neki paglavec in toliko časa plezal po njem, da se je svetniku odlomila roka s križem vred. Fant |e imel srečo, da je telebnil na pločnik in da ni padel v Gr'adaščico. Škoda je seveda precejšnja. Starši bi morali na razposajene otroke malo bolj paziti. Zagrebška vremenska napoved za danes: Lokalne in prehodne nevihte, zmerno topl.v — Situacija včerajšnjega dni: Nad Atlantskim oceanom in zapadnimi obalami Evrope prevladuje barometrski maksimum, ki prodira proti Sevirni Evropi. Nad Vzhodno in Južno Evropo se je stvorila barometrska depresija. ki se i? razdelila na več manjših centrov. V naši državi je pritisk padel za 0.1 do 2.5 mm. /lasti v centralnih krajih države in južnjm Primorju. Dunajska vremenska napored za torek: Na jugj zelo oblačno z možnostjo neviht. Maši kraji in ljudje Skladatelju Jakobu Petelinu v spomin Na častnem odru pri odkritju spominske plošče. Od leve n« desno so: ravnatelj Kari Mahkota, zadaj skladatelj prof. Slavko Osterc, ravnatelj konservatorija Matej Hubad, ravnatelj opere Mirko Polič, dekan Skubic, senator dr. Vladimir Ravnihar, minister socialne politike Ivan Pucelj, sreski poglavar Platzer, skladatelj Josip Paveič, ribniški župan Ivan Novak in predsednik pripravljalnega odbora ribniški notar dr. Ludvik Grobelnik Pogled na množico udeležencev pri odkritju Petelinove spominske plošče Ljubljana, 12. junija Spomina na5ega velikega glasbenega predhodnika Jakoba Petelina-Gallusa se je včeraj Glasbena Matica oddolžila v njegovem rojstnem kraju Ribnici g koncertom njegovih pesmi v dekanijski cerkvi in odkritjem spominske plošče na stari osnovni šoli. Koncert ln svečanost sta privabila v Ribnico ne le mnogo okoliškega prebivalstva, temveč tudi številno posetnikov iz Ljubljane in Kočevja. Ves trg je bil v tro-bojnicah, da je bilo s tem tudi na zunaj izraženo razpoloženje, ki je ves dan vladalo v Ribnici. Matični pevski zbor s predsednikom G M senatorjem dr. Ravniharjem, pevovodjo ravnateljem Mirkom Poličem, ravnateljem konservatorija Matejem Hubadom in drugimi je prispel v Ribnico z jutranjim vlakom kmalu po osmi uri. Kljub hudemu nalivu jih je na kolodvoru pričakovalo mnogo domačinov, zbrana je bila vsa šolska mladež z učiteljstvom, pripravljalni od^ci in zastopniki cerkve in občine. V imenu domačinov je goste pozdravil notar dr. Ludvik Grobelnik, ki se mu je za lepi spre jem zahvalil predsednik zbora g. Silvin Pečenko. Dopoldne so Matičarji peli pri maši :n so imeli kratko skušnjo za koncert, za katerega se je cerkev zaradi izvrstne akustike dobro izkazala. Popoldne je občinstvo že pred koncertom napolnilo veliko dekanijsko cerkev. Dekan Skubic ie v četrturnem govoru fe- Spominska plošča drnato, lepo in izčrpno opisal življenje m delo velikega ribniškega rojaka, nakar so Matičarji izvajali spored njegovih pesmi, pravih renesančnih mojstrovin. Po koncertu se je pred staro šolo zaključila slavnost z odkritjem spominske plošče. Dr. Grobelnik je v imenu pripravljalnega odbora pozdravil zastopnike oblasti in odlične goste, ki so s svojim posetom počastili to slavnost, predvsem ministra socialne politike g. Ivana Puclja, sreskega načelnika g. Platzerja, predsednika GM senatorja dr. Vladimira Ravnikarja, matični pavski zbor, njega dirigenta ravnatelja ^f/r-ka Poliča in dolgoletnega vodjo ravnatelja mojstra Mateja Hubada, ravnatelja g. Kar la Mahkoto, sreskega prosvetnega referenta Božidarja Betrianija, prof. Tomca, ki je sodeloval pri koncertu z orglanjem, podpredsednika Filharmonične družbe ravnatelja g. Grudna, skladatelja gg. Osterca in Pavčiča, zastopnike tiska, domače občine jn cerkve ter vsa društva in korporacije. ki so bila zastopana po svojih odposlancih PARDON - GOSPODIČNA Najslajša, humorja, glasbe in lepih šlagerjev polna opereta z ljubko Magdo Schneider JUTRI PREMIERA! V pomembnem slavnostnem govoru je nato dr. Ravnihar poudarjal predvsem Petelinovo narodno zavest in ponos, ki ju ni v tujini nikdar zatajil, kakor je zavzemal visok položaj. Nikdar se Gallus ni sramoval svojega porekla in je svojemu podpisu dosledno pristavljal Carniolus — Kranjec, kar je pomenjalo tedaj Slovenca. Naša dolžnost je, da se oddolžimo spominu tako velikih mož iz naše davnine in da Trubarju in Dalmatinu, ki sta nam ustvarila početke naše knjige pridružimo velikega dolenjskega rojaka Petelina, ki je s svojim mogočnim delom ustvaril najlepše umotvore za rojstvo naše glasbe. Po njegovem velikem delu, s katerim se hočejo ponašati tudi drugi, je čas, da ga reklamiramo zase in prištejemo k največjim glasbenim tvorcem renesančnih časov. Ko je padla zavesa s plošče, se je župan Ivan Novak zahvalil Glasbeni Matici za njeno požrtvovalnost in prevzel spominsko ploščo v skrb in varstvo občine. Zbor ki je otvoril svečanost odkritja z »Gor čez izaro«, je zapel še »Zelenega Jurja«, dr Grobelnik pa se je vsem zahvalil za udeležbo z zatrdilom, da bo ostal Ribničanom spomin na ta dan svež vse dotlej kakor šopek, ki ga je izročila njegova mala Map dica v narodni noš' pevovodji ravnatelju Poliču. Šopek je okusno sestavil iz miniaturne ribniške suhe robe ravnatelj meščanske šole g. Janko Trošt in je zaprav iz »rož«, ki ne bodo nikdar ovenele. Vsa Ribnica je spremila goste na postajo, kjei so pevci pred odhodom vlaka zapeli par narodnih. Spominska plošča je Izdelana po načrfu mojstra Plečnik^. Na marmornati plošči je v dekorativnem pismu izklesan napis v rdečih in zlatih črkah: Spominu skladatelja Jakoba Petelina Gallusa 1550 — 1591 Glasbena Matica ljubljanska. Odlikovanje kamniške »Lire« Kamnik, 12. junija. Odlikovanje pevskega društva »Lire« je bilo v nedeljo ob 11. dopoldne v dvorani Narodne čitalnice, ki je bila za to lepo slovesnost okusno okrašena. K intimni slavnosti so se zbrali vsi pevci in člani »Lire« ter polna dvorana kamniškega občinstva. G. polkovnika Vladimir j a Krstian, zastopnika Nj. Vel. kraljice Marije, pokroviteljice »Lirine« proslave zlatega jubileja je nadomeščal podpolkovnik g. Anton Sa-blačan. Slovesnost je otvoril predsednik »Lire« g. Franc Fajdiga, ki je v uvodu pozdravil g. podpolkovnika Sablačana, predsednika Hubadove župe g. dr. Šviglja, sreskega na čelnika g. Vouška, župana g. Kratnarja in druge odlične predstavnike kamniške jav nosti. Nato je sreski načelnik g. Voušek v lepem govoru poudaril zasluge »Lire« na narodno kulturnem polju, ki so dobile ve liko priznanje na najvišjem mestu s tem da je Nj. Vel. kraljica prevzela pokroviteljstvo nad proslavo 50 letnice, Nj. Vel kralj pa je odlikoval društvo z redom sv Save IV. stopnje. Z željo, da bi bila »Lira« še vnaprej trajno zvesta svojim idealom, sebi v ponos, mestu Kamniku pa v največjo čast, je pripel visoko odlikovanje na Lirino zastavo. Po izvršenem odlikovanju je predsednik g. Fajdiga prosil g. sre skega načelnika, da sporoči vladarju iskre no zahvalo in neomejeno vdanost »Lire« nakar je pevski zbor s spremljavo salonskega orkestra zapel pod vodstvom dirigenta g. Vremšaka »Bože pravde«. Podpredsednik JPS in predsednik Huba dove župe g dr. Švigelj je v navdušujočem govoru v imenu JPS in župe izrekel Liri iskrene čestitke in izročil 18 članom častne diplome, katere jim je podelil savez kol skromno priznanje in spomin na njihove dolgoletno delo v vrstah prvega slovenske ga pevskega društva. Kot prvi je prejel diplomo starosta kamniških pevcev 73Ietni upokojeni občinski tajnik g. Jožko Štele za njim pa po vrsti gg. Janko Grašek, Jan- ko Polak. Anton Vedlln, Josip Janko, Fran Ahčin, Ludvik Pirnat, Maks Koželj in Jože Grčar. Diplome so prejeli tudi vsi odborniki »Lire« in sicer agilni in požrtvovalni predsednik g. Franc Fajdiga, dirigent L Ciril Vremšak in odborniki gg. Evgen sawicky, Julij Cenčič, Stane Vedlin, Ciril Rakovec, Cene Grčar, Lado Gogola in Franc Tominc. K odlikovanju so čestitali »Liri« in pevcem podpredsednik Narodne čitalnice g dr. Konrad Janežič in župan g. Fran Krat-nar, nakar je predsednik g. Fajdiga z iskreno zahvalo vsem udeležencem zaključil lepo in prisrčno slavnost odlikovanja. Čestitkam, ki so bile izrečene »Liri«, se pridružuje vsa naša javnost z iskreno željo, da bi to odlikovanje našega najstarejšega pevskega društva ne bilo samo krona njegovega dosedanjega delovanja, temveč tudi vzpodbuda za enako vztrajno kulturno delo v bodočnosti. Nevaren požar v Stari Loki Stara Loka, 12. junija. V no£i na nedeljo okoli pol 1. zjutraj je nastal pri posestniku in mizarskem mojstru Francu Pogačniku v Stari Loki hud požar. Pogačnikova hiša, ki je s požarnim zidom razdeljena v dva dela, je pričela goreti na zgornjem koncu, kjer je imela družina krojaškega mojstra M. Šmida svoje stanovanje. Ko so ogenj opazili, je bila že vsa Šmido-va kuhinja v plamenih, ki so lizali tamkaj zložena drva in oblance. V kuhinji je spal stari Šmid, ki se je zbudil šele potem, ko je bil od ognja tako rekoč že popolnoma zajet in bi bil prav lahko postal žrtev katastrofe, da ni prihitel k njemu Pogačnikov sostanovalec, vojaški mojster Miljutin Bo-skovič. Ta se je pognal v kuhinjo, strgal s šmida gorečo srajco in moža prenesel na varno. Ogenj se je medtem razdivjal in v kratkem je bil ves gornji del hiše podoben ogromni bakli, saj je imel Pogačnik kot mizarski mojster spravljene v podstrešju deske, razno opravo, zlasti stolčke in nad 20 rakev. Gorelo je silnimi plameni in so imeli gasilci, ki so prihiteli na pomoč z domače vasi in sosednje Škofje Loke, prav težavno delo. Uspelo pa jim je vendarle, da so ogenj omejili in rešili vsaj spodnji del stavbe in pa sosednje hiše, ki so na tem kraju vasi druga poleg druge. Pogačnik trpi precejšnjo škodo, polovica hiše je popolnoma uničena. Kako je nastal požar, se ne ve. Domnevajo, da je nastal ogenj po neprevidnosti enega stanovalcev, ki naj bi bil z gorečo cigaro v ustih zaspal. Če je kaj na tem resnice, bo dognala preiskava. Pohvalno naj omenimo vojaško oblastvo, ki je poslalo na pomoč bataljon rekrutov. Veliko smolo so pa imeli gasilci. Loška motorna brizgalna kar ni hotela funkcionirati in tudi iskanje hidranta je trajalo predolgo časa. Vsem je od srca odleglo, ko so se slednjič le pričeli vlivati vodni curki v plamene. Zdravstveno stanje starega Šmida se je v nedeljo tako poslabšalo, da so ga morali nemudno prepeljati z avtom v ljubljansko bolnico. Dobil je hude opekline po glavi in po vsej desni strani telesa. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Odkritje podzemskega hodnika na Gradu Ljubljana, 12. junija. Delavci mestne vrtnarije so pri delu za ureditev Gradu prišli do zanimivega zgo-dovniskega odkrtja. Na južni strani Gradu, pri Strmi poti, ki drži nad Osojami. se jim je pri odkopavanju zemlje kakšne 3 metre pod temelji grajskega zidovja od pri vstop v skriven podzemeljski hodnik ki vodi pod gradom proti sredini grajskega dvorišča. Hodnik je visok poldrug meter do 2 m in je bržkone iz dobe, ko je bil Grad še trdnjava, ter je po vsej verjetnosti služil strateškim namenom. Delavci so v hodniku prišli kakšnih 10 m daleč, potem pa so morali kopanje ustaviti, ker se je zaradi slabega vremena začela zemlja usi-pati. Dela za preureditev Gradu v naš najlepši park vzdržema napredujejo. Terase v smeri proti šancam se nadaljujejo. Ves Grad in vsi nasadi bodo docela predelani, tako da bo v kratkem zrasel tu najlepši košček Ljubljane. * Otvoritev razstave »Oblika" v nedeljo dopoldne v Jakopičevem paviljonu je bila za Ljubljano važen dogodek y pogledu kulturnega zbližanja Srbohrvatov in Slovencev, prav tako pa je razstava tudi umetnostno pomembna, saj že dolgo nismo imeli v gostih take skupine oblikujočih umetnikov, kakršna je »Oblik«. Razstava je nad vse zanimiva tudi kot primer napredka in razlike med domačo in »Oblikovo« umetniško tvornostjo. Pri nedeljski otvoritvi se je v razstavnem prostoru zbralo tudi več odličnikov, ki jih vidimo na sliki od leve na desno: senator dr. Valentin Rožič, inž. dr. Milan šuklje, predsednik Narodne galerije dr. Fran Win-diseher, arhitekt Costaperaria in soproga, slikar Gocan, ban dr. Drago Marušič, prof. Branko Po-povič, Inž. Pavlin, slikar Marino Tartaglia, gospa Majaronova. avstrijski generalni konzul grof Orsini-Rosenberg in gospa Popovič. Na desni: Branko Popovič predsednik »Oblika«, slikar in profesor beograjske tehnike Kongres državnih računskih uradnikov Ljubljana, 12. junija. Stanovska organizacija državnih računskih uradnikov, ki je razširjena na vse banovine z Beogradom vred, je poslala na današnji kongres nad 300 delegatov. Ljubljanski pododbor z g. Bischofom na čelu pa je preskrbel, da bo stanovskim tovarišem bivanje med nami najprijetnejše. Glavno skupščino je danes ob 10. v dvoran? Delavske zbornice otvoril predsednik g. Božo Zagorac, ki je najprej predlagal uda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju, finančnemu ministru, njegovima pomočnikoma in načelniku računskega oddelka pa brzojavne pozdrave. Potem je pozdravil zastopnike lokalnih oblasti in drugih stanovskih organizacij državnih uradnikov. Kongres sc pozdravili v imenu bana dravske banovine banski inšpektor dr. Guštin, za dravsko finančno direkcijo fin. direktor dr. Ljude-vit Valjavec, za dravsko poštno uprave direktor dr. Ivan Tavzes in za Društvo davčnih uradnikov g. Stanko Ribnikar. Tajnik Združenje g. Voja Oklobdžija je podal izčrpno poročilo o poslovanju osrednje uprave. Apeliral je na člane, da bi okrepili stanovsko zavest in solidarnost Društvo je usmerilo svoje delo v prvi vrsti, da moralno in deloma tudi gmotne podpre svoje člane in stanovske tovariše Blagajnik g. Miodrag Ješic je v glavnih obrisih podal društveno bilanco, ki izkazuje lepe dogodke. Tajnica nadzornega odbora ga. Zora Gjorgjevič je očrtala delovanje nadzorstva in predlagala, da se izreče dosedanji upravi zaupnica. O poročilih funkcionarjev glavne uprave se je nato raz vila krajša debata, v katero so posegli gg Milan Terič iz Skoplja, dalje Teofil Stoja novic iz Sarajeva, Jankovič iz Zagreba in Milan Vukčevič iz Podgorice. Slednji je s posebnim poudarkom izrekel zahvalo lepi Ljubljani, ki tudi v težkih časih v balkanski vojni ni pozabila Črnogorcev. Sprejeti so bili razni predlogi posamez nih pododborov, proračun in poročilo dru štvenega glasila »Računski Glasnik«. Dosedanjemu predsedniku g. Zagorcu je glav na skupščina izrekla toplo priznanje. Pr volitvah je bil izvoljen za predsednika Združenju državnih računskih uradnikov Vlak je razmesaril neznanega starčka Jevnica, 12. junija Včeraj se je po jevniški okolici, ki leži v litijskem srezu, raznesel glas o tragediji ki se je odigrala ponoči na železniškem tiru. Sever Franc, železničar iz Kresniških Poljan, je bil na službenem obhodu. Pri ki-lometerskem kamnu 412.9 je našel okrvavljeno mesto, kakih 30 korakov dalje pa kose razmesarjenega trupla. Sever je priklical še svojega soseda, ki sta nato telefonsko obvestila o najdbi litijsko orožniško postajo. Preiskava je ugotovila, da je po drl nesrečnika vlak št. 620. ki vozi iz Zi danega mosta v Ljubljano. Na stroju tega vlaka so bili še krvavi sledovi. Stroj je nesrečnika vsega raztrgal, razbil mu je lobanjo, potlačil obraz, odtrgal roke ter pustil na tiru le še brezoblično krvavo gmoto Pri poizvedbah so ugotovili, da se je te kom prejšnjega dneva potikal v okolici Kresnic in Jevnice grbast starec, ki mu je bilo okrog 70 do 80 let. Bil je majhne postave, v ponošeni sivi obleki in pokrit s sivim klobukom. Čevlje je imel iz boksa stega usnja in na zadrgo. Pri njem niso našli prav nikakih dokumentov. Verjetno je da se bo javil kdo, ki ve kaj več o nesrečnem starčku. Po ogledu službene patrulje so prenesli ostanke nesrečnega starca v kresniško mrtvašnico, kjer ga bodo tud; pokopali. Vzrok smrti nepoznanega tujca bo bržkone obup ali pa zgolj nesreča. Morebitne informacije o neznancev1 identiteti naj se sporoče najbližji orožni ški stanici ali pa najbližji občinski pisarni Sadovnjaki ptujske okolice ogroženi Ptuj, 12. junija. Naš okraj, ki slovi po dobrem sadju, je letos zadela huda nadloga. Zelo so se razširile po sadnem drevju gosenice in uši. Zadnjih je zlasti mnojo v Novi vasi in Rogoznici. Vse sadno drevje, staro in mlado. je polno mrčesa. Gosenice so v vsej okolici razširjene in jih kljub vsem naporom ni mogoče odpraviti. Ako ne bodo storjeni potrebni ukrepi, bo vse sadno drevje uničeno. Sreski cestni odbor se je skupno s sre skim načelstvom že lotil dela in daje ljud- rtn. svet. g. Miodrag Gjorgjevič, za glavnega tajnika pa g. Voja Oklobdžija. V upravo ie bilo nato soglasno izvoljenih še 17 odbornikov, za ljubljanski pododbor viš računski inšpektor g. Bischof. Po kratki debati je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri je kongres določil svoje stališče do raznih aktualnih vprašanj. V prvi točki je apel na banovinske računske uradnike, da se priključijo in včlanijo v Združenju Z odobravanjem je bil sprejet predlog ljubljanskih delegatov, ki se glasi: »Kongres se izreka za solidarnega s težnjami banovinskih računskih uradnikov v pogledu popolnega izenačenja z državnimi računskimi uradniki in to v pogledu službenih dolžnosti in pravic, kakor tudi v pogledu napredovanja ter voznih olajšav na železnicah in parobrodih.« Nadaljnje točke resolucije zahtevajo, da se državno računovodstvo reorganizira in da se njega posli poverijo izključno strokovno izobraženim računskim uradnikom da se njih položaj izboljša in omogoči napredovanje v IV. skupino I. stopnje, da se število računskih uradnikov pri finančnih direkcijah spravi v sklad s faktičnimi potrebami, da se izvede brezplačno zdravljenje računskih uradnikov v banovinskih in državnih bolnicah, da se izvede razdoižitev uradništva z dovoljenjem cenenih kreditov, da se ustanovi pri Združenju poseben kreditni in podporni fond in da se pokrene akcija za ustanovitev vseslovanske organizacije državnih računskih uradnikov. G. Božo Zagorac je lepo uspelo skupščino zaključil ob 12.30. Nato so odšli člani pred spomenik kralja Petra, kjer so položili lep lovorjev venec. Pred spomenikom je po enominutnem molku novi predsednik gospod Gjorgjevič poveličeval zasluge blago-pokojnega kralja za osvobojenje 'n uedi-njenje. V »Zvezdi« je bil banket, ki so se ga člani in povabljeni gosti udeležili v velikem številu. Med raznimi napitnicami je pozdravil udeležence podžupan g. prof. Evgen Jarc v imenu občine. Danes so si udeleženci kongresa ogledali velescjem in zgodovinske zanimivosti mesta, jutri pa se s posebni mvlakom odpeljejo v Bohinj in nato na Bled. stvu strokovna navodila za pokončevanjs mrčesa. Cestni odbor je svoje obcestne nasade da! poškropiti s primernimi sredstvi vendar škropljenje baje ne zaleže mnogo Sadjarjem bi svetovali, da škropljenje vedno temeljito opravijo, če hočejo škodljivce res uničiti. Površno škropljenje ne pomaga nič. Dolgoprstniki v škofjeloški okolici Škof ja Loka, 12. junija. Zelo neprijeten obisk so imeli pri nekem posestniku v Rovtah nad Sv. Lenartom v Selški dolini, zlasti paumlha-d ,gardgouml Selški dolini. Neznani dolgoprstniki so ponoči vlomili v hišo in prav temeljito izpraznili vse predale, miznice, zlasti pa omare. Odnesli so vse perilo in obleko, tako da se domači zjutraj niso imeli s čim obleči. Izginili so s tatovi tudi vsi čevlji in pa mnogo živeža. Mast so grabili kar z rokami Vloma so osumljeni cigani, ki so se potikali po gozdovih okoli Rovt. Podjetne rokomavhe so imeli na obisku tudi pri gostilničarju Šmidu v Dražgošah Z vlomilci so šli deža slanine. 24 klobas in velika gnjat. Vse nakradeno blago so stlačili tatovi v koš, ki so ga kajpak tudi ukradli. Velikega prijatelja tujih vrtnic je imela Selška dolina te dneve. Neznanec se je spravil najprej na vrt šolskega upravitelja g. Finka na Bukovici in mu poruval celo vrsto vrtnic. Nato se je neznanec odpravil še v Dolenjo vas in Selca ter prav tako odnese! s seboj mnogo vrtnic. Storilcu so za petami. Zvočni kino IDEAL TOM KEEN v senzacijonalni pustolovščini ZAPAD KRVAV? Borbe kovbojev na življenje in smrt Ob 4., 7. ln 9. nri zvečer PREMIERA! NOVO! INiinace vesti ♦ Bolgarski inženjerji pridejo t Ljubljano jutri 14. t. m. ob tričetrt na 10. dopoldne. Tekom dmeva si bodo ogledali mesto in njegove znamenitosti. V četrtek 15. t m. odpotujejo ob 6. zjutraj z avtobusom čez Kranj in Tržič na Bled, odtod pa v Bohinj in k slapu Savice; zvečer se vrnejo v Ljubljano, nakar odpotujejo domov. V Ljubljani bivajoči inženjerji in arhitekti se vabijo, da pridejo v sredo v čim večjem številu k sprejemu na kolodvor, k siprejemu so vabljeni tudi zastopniki oblastev, narodnih, stanovskih, strokovnih im kulturnih organizacij. Udruženje jugoslovenskih in-ženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana. ♦ Odhodnica šolskega nadzornika g. Ko-ropca. V Studenicah pri Poljčanah ee je S. t. m. r. šilo zborovanja učiteljev elcvenj-bistriškega okraja, ki so se ta dan tudi poslavljali od svojega priljubljenega nadzornika g. Ivana Koropca, ki odhaja v pokoj. Zbor se je vršil v tamošnji šoli in ga je otvoril predsednik g. Miloš Tajinik, ki je (pozdravil zborovalce in goste, pretdrvsem pa g. Koropca. Nato je govoril o zaslugah g. Koropca in o njegovi splošni priljubljenosti. Društvo je izvolilo g. Koropca že na zborovanju 20. maja v Slov. Bistrici za častnega člana m mu je 'bila ob tej priliki izročena častna diiploma. Blagemu nadzorniku je poklonilo učiteljstvo tudi veliko spominsko sliko. Vidno ganjen je sprejel g. nadzornik s prisrčno zahvalo obe spominski darili. V gostoijubni Virtovi gostilni je bilo naposled slavnostno kosilo, kjer je bilo na čast slavljencu izrečenih več napitnic. ♦ švicarsko posojilo beograjski občini. 'Med beograjsko občino in Združenjem švicarskih bank je bila že 1. 1929. sklenjena pogodba, po kateri bi dobila beograjska občina posojilo 26 milijonov švicarskih frankov, Združenje švicarskih bank pa koncesijo za zgradbo električne centrale in za oskrbo Beograda z električnim tokom za dobo 25 let- V sklenjenem dogovoru pa so neke nejasnosti in so zaradi tega zastopniki beograjske občine odpotovali sedaj v Švico, da bi se pogodba pregledala in čimprej realizirala. ♦ RomanJe na grob čudovitega rabina. Vsako leto na dan 14. junija potuje mnogo Židov iz Bosne In Hercegovine, pa tudi iz drugih pokrajin v Stolac na grob rabina Danona, ki je umrl pred sto leti v Stol-cu, ko je bil na potovanju v Palestino. Rabin Danon je bil ugleden hebrejski vero-učitelj in so o njegovi pobožnosti nastale mnoge legende. Romanju na njegov gron se (pripisujejo tudi čudoviti uspehi. Židovski sefarski občini v Sarajevu se je letos •prijavilo že veliko število romarjev in je občina zaiprosila za vozne olajšave romarjev. ♦ Beograjski okraj, kjer kače lazijo po ulicah. V Beogradu posluje že dolgo časa Društvo za ureditev Gornjega Vračara. To 'društvo je imelo t nedeljo svoj občni zbor, na katerem so člani društva iznašali hude iprifcožbe na naslov občinsMilevo<, Ivana Albrehta »Novico«, Ivana Vuka »Zenitovanj-ski oglas« in S. Kol a tov o »Nadjo«. Prazno- NAREDITE SI SAMI KOPALNE OBLEKE iz posebne volne. Kroji brezplačno. TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1. PFVOTI SONČNIH PEG ? : , ..; isol creme: £[B......^^^^ i državnega konservatorija Gallatia (klavir); v ponedeljek 19. t m. ob 20. samostojni koncertni nastop absolventa visoke šole za violino g. Leona Pfeiferja; v sredo 21. t. m. pa nastopi orkester konservatorija z nekaterimi solisti, predvsem go. Bajčevo kot absolventko srednje šole klavirskega oddelka. Zadnji dve produkciji bosta v dvorani Uniona. Za prvo produkcijo se dobe sporedi po 3 Din v Matični knjigarni. u_ Predsedstvo Jugoslovanske gasilska zveze v Ljubljani vabi sporazumno z na-čelstvom IjubJjansske gasilske župe mladeniče v starosti od 16 do 18 let, ki Imajo zanimanje do človekoljubnega samaritan-skega delovanja, k vstopu kot naraščajni-ke v prostovoljna gasilna društva mestnega pomerija: Brdo, Ljnbljana-mesto, Barje, Spodnja ŠiSka, severni del, Moste, Šmartno ob Savi, štepanja vas, Vič-Glinee in Zgornja šiška. Naraščajniki postanejo redni člani društev z dovršenim 18 l.etom. u_ Razstave na meščanskih šolah. V seriji prireditev, ki so ob zaključku leta običajne na šolah, sta bili v nedeljo deležni živahnega zanimanja razstavi risb in ročnih izdelkov na meščanskih šolah na Prulah in v šiški. Poleg risb, izmed katerih mnoge pričajo o resnem talentu učencev in o spretni roki njihovih učiteljev in izmed katerih pojdejo najboljše tudi na veliko razstavo v Beograd, so na Prulah vzbujali največjo pozornost predvsem predmeti iz rokotvornega pouka, kfl ga na zavodu poučujeta gtg. Seliškar in Verbič (risanje pa g. Finik in ga. Košiševa). Ti ročni izdelki predstavljajo pretežno modele, ki služijo ponazoritvi drugih panog pouka. Nekaj posebnega je velik, umetniško izdelan zemljevid tujskega prometa v naši banovini, ter nazorni, skrbno iz>reOani reliefi gora, pokrajin in ledenikov. Prav nič u— Zdravniški zletnl odsek vabi tem potom Edravnike-Sokole, da* se udeleže informativnega sestanka, ki se bo vršil danes ob 17. v prostorih mestnega fizikata. Na sestanku se bo razdelilo službe za časa zletnih eni, zato prosimo za polnoštevilno udeležbo. Kdor je zadržan, naj javi pismeno zletni pisarni v Narodnem domu kidai bi mogel sodelovati. u_ Zveza mladih Intelektualcev, ki se je pred polletjem ustanovila kot Inteligenčna stanovska organizacija za Jugoslavijo s sedežem v Mariboru, je nedavno razširila svoj delokrog tu«di na Ljubljano, kjer je osnovala svojo krožkovno podružnico, krajevni krožkovni svet. Lokal se nahaja na 'Trgovski dopisni šoli (Pražaliova ulica 8, 'K. nadstr.) Poslovne ure za vpis in informacije članov so vsak ponedeljek Ln četrtek od . do 8. ure zvečer. Pismeno se javljajte na naslov: Josip Pukl, Ljubljana, Ri-harjeva ulica 8-1. V okviru te organizacije 'bo delovala tudi Borza 'dela za intelektualne poklice, kakršna obstoja že v Mariboru. •V načrtu je tudi več delovnih krožkov, •kakor: slovanski, naro^moobraniibni, socia!-no-vzgojni, idejni, prosvetno-propagandni, ■poleg stanovskih: učiteljskega, profesorskega, inženjersko-tehničnega in trgovsko-pisarniškega (privatni nameščenci). Zveza •mladih Intelektualcev kot stanovska inteligenčna organizacija ima namen nuditi •svojim članom stanovsk-daj že bližajo koncu. Gradbena dela so razen nekaterih postranskih opravkov dovršena, poskrbeti pa je treba še za nasade, ki bodo odru pomagali pogrešati zidane stene, če deževje ne bo preveč nagajalo, bo slovesna otvoritev letnega gledališča za sokolske zletne 'dni. Na predvečer Vidovega dne nameravajo kot prvo predstavo dati »Prodano nevesto*-. u_ Znanilka toplih dni. Gospa Alojzija Krševan je našla te dni zjutraj ob Ljubljanici blizu pletilne tovarne zelo lepo užitno gobo, travniški šampinjon, ki Je na Goriškem znan pod imenom podčrnika. V teh mrzlih dneh vsekakor nenavaden pojav, ki nam morda napoveduje tako zaže-Ijene tople dni. u_ Stanovanjski najemniki prlrede protestni shod proti pretiranim najemninam drevi ob pol 19. v veliki dvorani hotela »Union a t. Pridite brez izjeme vsi na shod! u_ Zveza društev privatnih .nameščencev poziva vse člane ljubljanski društev, ida se zanesljivo udeleže shoda Društva stanovanjskih najemnikov, ki se bo vršil danes ob 18.30 v dvorani hotela Uniona. Is Maribora a_ časten poziv. Docent dr. Matko, primarij mariborske bolnišnice Je prejei te dni povabilo na 8. mednarodno protitu-berkulozno konferenco, ki bo prihodnje leto v Varšavi. Na tej konferenci bo docent predaval o hospitalizaciji tuberkuloznih. a— Zveza mladih intelektualcev. Širša seja matičnega vodstva bo jutri ob 18. (in ne ob 20.) uri v palači Delavske zbornice. Spored: čitanje zapisnika, poročilo o polletnem delu, program za počitnice in prvi kongres Zveze, slučajnosti. Vabimo vse člane mariborskih krajevnih krožkov, da se seje sigurno udeleže. Pred sejo se sprejemajo prijave novih članov. Centralna borza dela za inteligenčne poklice uraduje ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 14. do 16. v palači Delavske zbornice. Ob tem času se dajejo tudi vse informacije o zvezi mladih intelektualcev. a— Seja TO mariborske sokolske župe bo danes ob 19. v župni pisarni v Narodnem domu. Na dnevnem redu so aktualne zadeve, zato je udeležba za vse člane obvezna! a— It okrožnega tajništva JRKD. Okrožno tajništvo JRKD v Mariboru poziva svoje krajevne organizacije naj prijavijo do 25. t. m. udeležence, ki se nameravajo udeležiti velikega manifestacijskega zborovanja JRKD, ki bo 2. julija v Beogradu. a— Na Pohorje. V nedeljo "dopoldne se je odpeljala iz Maribora I. skupin« otrok, ki bo letovala mesec dni v šmartr.em na Pohorju. V skupini je 55 otrok, od katerih plača 25tim stroške vzdrževanja mestna občina, 10 Zdravstveni dom, 8 banovina, 12 pa jih je šlo na lastne stroške. a— Razne nesreče. V Žarnici pri Mariboru je padel preteklo nedeljo 28 letni ri-ničar France Venič z hleva in se tako nevarno poškodoval na glavi in na hrbtu, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Tja so pripeljali tudd 7 letno Avgusto Hojnlkovo od Sv. Jerneja pri Konjicah, ker jo je preteklo nedeljo zvečer obstrelil fant po nesrečnem naključju. V bolnišnici se zdravita tudi 22 letni posestnikov sin Kari Bevc iz Zabjeka, ki so ga fantje pretepli, ln 40 letni v Studencih pri Mariboru stanujoči dnevničar Leon Majcef, ki ga je nekdo iz zasede obstrelil. Angleška opereta Jim in Jill H koncu sezone smo dobili še majhno, prijetno zabavno angleško kompanijsko opereto. Sestavili so jo štirje avtorji: dva libreti-sta in dva komponista. Zanimiva je že zate-craiMj. kar nain kaže razliko med njo in opretami dunajskega in madjarskiga izvora, ki smo jih gledali in poslušali že toPko. da nam press-najo. Ne bi mogel reči. da bi bila primerjava v nrid temu angleškemu vzorcu lahkokrile operetne Muze. Izmed dveh, treh anglr-šk h operet, ki si nekoč osvojile vap vedele gledališke orira. sodi n. pr. Sulliv-dnov »Mikado« med najboljša svetovna dila Ia vrste, nekoliko mani izbirčen je S. Jones t »Geishi«. in ako je »Jim in Jill« reprezentativna opereta tovrstn ? sodobne fabrikacije. Sedaj omenjenima dvema starejšima ne sega niti do gležnj.^v. V »Jima in Jiili« (in to šte->em oper M i v dobro) n? najdemo one osladne. ?lupe sntimentalnosti. ki gre na žives. hrez katere dunajska in madjarska opereta pi dunajska in madjarska. Dejanje, sicer •amo r»o e-?bi sila naivno in nič kaj posebno duhovito, se izogiblje frivolnosti dvo — ali bolje enoumnih situacij in dovtipov — ako j? b;lo kaj takih pri naši predstavi, tedaj so bili doma?ega izvora. Poglavitna teža leži v plesnih vložkih, ki slone skoro izključno na i«zzovib ritmih; kar je p^tja, ga skoraj ne EGLE | in teme ter inscenator g je bil poln, ploskanja cvetlic. « bi smeli imenovati tako, <=aj so to slučajne popevke, kupleti. za katere ni baš treba pevcev. V vsej krotkoživahni stvari je mnogo pestrosti, pisanih barv. kolikor toliko originalu :h zamislekov in kljub precejšnjemu številu sodelujočih, le tri glavne osebe: Lady Lancaster, ki jo je ga. C. Medveda-v a pogodila vprav imenitno in dosledno od začetka do konca, posinovljenac in nečak njenega moža Jim. iz katerega se je trud i g. Peček več iztsniti. kakor je v njem, ter Jill, hči milijonarja — Harvenija Kempa. (gdč. Smr kol jeva), ki je bla kakor prijetna, krhka igračica ter je bila več kakor samo izvrstna v svoji živosrebrni vlogi, družeč v nji vzorno plesalko, inteligentno igralko, pa celo majhno pevko. Izmed ostalih moram pohvaliti zlasti gg. Magoliča in Rusa ter gdčni Florjančičevo in Kukčevo. Prav krepko ie zadel to pot rogovilastega polri-sta g. Sekula. Brez baleta bi »Jim in Jill« bila prazna in medla veseloigrica. Balet se pojavlja vsak hip na odru in barvito ter zabavno maši • in izpolnuje prazne vrzeli. Dal ie režiserju in koreografu P. Golovinu mnogo prilike, da pokaže svojo iznadljivost, pa ^retnoet svojega zbora, kar se mu je tjdi vdalo v nemali meri. Enako se je kljub skromnim sredstvom posrečilo šefgarderobe-ru g. Polaku odeti nastopajoče ljudi razmeram primerno in dostojno, k slikovitosti scen pa sta mu pripomogla teaterski mojster luči Uljaniščev. Teater mnogo in smeha in Orkester bi morda potreboval še eno ali dve vaji, no, dirigent dr. Švara je vendar naredil iz operete »Jim in Jill« vse, kar je bilo mogoče. —e. Koncert Glasbene Matice ljubljanske v Ribnici V nedeljo dne 11. t. m. je priredila ljubljanska Glasbena Matica v Ribnici koncert v prostorni cerkvi sv. Štefana. Na sporedu so bile zborovske skladbe ribniškega rojaka Jakoba Petelina-Gallusa, M. Tome pa je za uvod in vmes zaigral Bohmove, Pachebelove in Frescobaldijeve orgelske skladbe. Matični zbor je pod Poličevim vodstvom imenitno zapel osem Galulsovih motet, od katerih sta mi Ave Maria in -Aleluia prav posebno pri srcu. Cerkev je izredno akustična. To je povzdignilo razpoloženje pevcev in tudi ugodno vplivalo na poslednji dve točki, kjer je bil zbor postiran na treh mestih. Strokovno predavanje ribn. dekana Ant. Skubica o Gallusu je mnogo pripomoglo k pravilnemu pojmovanju in poslušanju koncertnih točk, ki so sledile. Cerkev je bila skoraj polna, občinstvo pa med koncertom pobožno ubrano. Po koncertu so odkrili na stari ljudski šoli spominsko ploščo Gallusu. Pri odkritju je bila velikanska množica ljudi, Matični zbor pa je še zapel »Gor čez izaro« in Lajovičeve-ga »Zelenega Jurja«. Slavko Osterc. Slavnostna številka planinskega vestnika" Ob 40-letnici Slov. planinskega društva je pravkar izšla 134 strani obsegajoča slavnostna številka društvenega glasila »Planinski Vestnik«. Obsežni zvezek je razkošno opremljen. ima vre»to umetniških prilog, vsak članek pa avtorjevo sliko, tako da je tudi po vnanjorsti slavnosten. V?eb na je mnogovrstna in vsečkoz zanimiva. Jubilejni uvodnik je spisal predsednik SPD dr. J>>s. Pretnar, zaslužni vod:telj slovenskih planincev dr. Fr. Tom nšek je prispeval mladostne spomine v obliki »Pogovora z urednikom«. Nestor naših politikov in kulturnih delavcev senator Ivan Hribar mikavno pripoveduje v daljšem potopisu o svoji nekdanji poti po Kavkazu, ideolog našega alpinizma dr. H. Tuma obuja spomine na turistiko izza mladih let. Ban dr. Marušič. knezoškof dr. Gregorij Rozman, podban dr. Otmar Pirkmajer, žjpan dr. Din-ko Puc. poslanec Rasto Pustoslemšek, dr. Rudolf Marn. dr. Ciril Žižek, mariborski župan dr. Franc Lipold, — vsi ti vodilni pred-stavitelji države, cerkve, mest in raznih kor-poracij so zapisali svoie misli o planinstvu. Bivši minister dr. Iv. Krajač je prispeval razpravo »O naravi alpinizma«. Henrik Lindt-ner obuja spomine na Planinske Piparje, Janko Mlakar je zastopan 9 spomini »Iz mi- nulih Sasov«, častitljivi potovalec Josip Lav-tižar se }3 oglasil s člankom >0 planin«, rožnata planine ve«, Ferd. Seidl piše o odnosu med prirodoslovci in SPD, dr. I. C. Oblak postavlja planinstvo in prirodo kot filozofski problem, Jožef Zazula je priobčil misli o vplivu in nalogah vseslovanskega planinstva. Nadaljnje članke, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo posebej navesti, ki pa na nje enako kot ra prejšnje opozarjamo čitatelie. so prispevali: Ljudevit Stiasny, dr. Fran Ogrin, I. Sernec, dr. Milko Hrašovec, Trentar, Bruno Rotter, Pavel Kj-naver, Vladimir Kapue. dr. O. Ilaunig, dr. Josip šašej. F. S. Copeland, Jos;p Wester, dr. K a'ko Ložar, M. M. Deb-dakova, Urr:S Zupančič, Pavla Jesih — Joža Lipovec, dr. Mirko Kajželj. Boris Režek, Marijan Lipov-šck, dr. Miha Potočnik, dr. Jos. Tominšek. Posamezni članki so tudi ilustrirani. Z izdajo tega zvezka je SPD najlepše proslavilo svojo štiridesetletnico. K gledališki krizi. • Prejeli smo: O krizi slovenskega gledališča je napisal višji režiser g. šest v »Gledališkem listu« članek, katerega sklep je priobčil ugledni list »Jm-tro«. Podpisani organizaciji morata na trditvi tega članka z vso resnostjo ponovno ugotoviti, da sedanjega stanja našega gledališča ni povzročil v glavnem morda pomanjkljiv obisk gledališča, temveč naravnost ogromno znižanje drž. subvencije. Tudi če bi se obisk dvignil — finančna kriza pri današnjem stanju in potrebah gledališča ne bi bila rešena. O pravilnosti te tr- »— I*let k St. Križu. V nedeljo 18. tega meseca prirede godbeno društvo« Lira«, društvo »Nanos«, pevsko društvo »Poštni rog« in druga društva izlet k Sv. Križu na Koz-jaku, ki je znana in priljubljena izletna točka. Odhod izletnikov iz Maribora bo točno ob pol 8. zjutraj z godbo na čelu z Glavnega trga. Po prihodu k Sv. Križu se bo vršil pred Verdonikovo gostilno koncert s prijetno zabavo do noči. Mariborčani, 18 t. m. na Kozjak! Iz Celja e— »Sen kresne noči« v celjskem parku. Na čast udeležencem glavne skupščine Jugoslovenske gasilske zveze, ki bo 9. julija v Celju, bodo uprizorili v mestnem parku v bližini damskega kopališča Shakespeare-ovo bajno komedijo »Sen kresne noči« v režiji g. Milana Košiča. Uprizoritev bo v soboto 8. io nedeljo 9. julija ob 20. Sodelovalo bo skoraj 40 ose*> in orkester. e— Pevski koncert v parku priredi moški zbor »Svobode« v soboto 17. t. m. ob 20. pod vodstvom pevovodje g. C. Preglja. Na sporedu so slovenske, hrvatske in ruske narodne pesmi. c— Telovska procesija bo krenila v četrtek 15. t m. okrog 8.45 izpred župne cerkve po Gosposki ulici. Krekovem trgu, Prešernovi ulici. Kralja Petra in Cankarjevi cesti na Krekov trg ter po Aleksandrovi ulici na Glavni trg. Mladina obeh meščanskih in vseh narodnih šol se bo zbralo okrog 9.45 na Glavnem trgu, kjer bo zadnji blagoslov. Na tako zvano »lepo nedeljo« 18. t. m. se bo pričela okrog tri-četrt na 9. procesija na hribu sv. Jožefa. e— Brezposelnost. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 49 brezposelnih (34 molkih in 15 žensk), delo je bilo ponujeno za 38 oseb (15 moških in 23 žensk), posredovanj je bilo 22 (za 12 moških in 10 žensk). Dne 10. t. m. je ostalo ▼ evidenci 924 brezposelnih (837 moških in 87 žensk) napram 901 (818 moškim in 83 ženskam) dne 31. maja. e— Poizkus samomora. V nedeljo si je okrog 35 let stara žena učitelja Rožica Mi-trašinovičeva iz okolice Rogatca iz neznanega vzroka z britvijo prerezala vrat in jabolko. Težko poškodovano gospo so prepeljali v celjsko bolnico. e— Huda nesreča pri kopanju vodnjaka. V soboto so kopali vodnjak na dvorišču kočarja Ribiča na Krasni gori v občini Tolstem vrhu pri Vojniku. Nenadoma se je vsula težka plast zemlje na 20 letnega ko-čarjevega sina Franca Ribiča, ki je stal v jami, ga pokopala pod seboj in mu zlomila hrbtenico. Nesrečnega mladeniča so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Dva napada z noži. V soboto zvečer so neki moš^j na Miklavškem hribu pri Celju z noži napadli 31 letnega, na \Voggo-vem posestvu na Miklavškem hribu zaposlenega vrtnarja Franca Čretnika in njegovega brata, 33 letnega dninarja 'Andreja Čretnika iz Zavodne. Franc Čretnik je dobil več vbodljajev v ramo, njegov brat Andrej pa v čelo. Na Dečkovi cesti v Gaber-ju so v nedeljo okrog 22. dva moška in ena ženska znožem napadli 3S letnega zidarja Franca Abino iz Nove vasi pri Celju. Abina je dobil več poškodb na glavi in vratu. Napadalce so aretirali, Andrej čretnik in Franc Abina se zdravita v celjski bolnišmci e— Tat pred kavarno. Kmalu po polnoči od petka na soboto je nekdo izmaknil g. Pačniku iz Laškega iz njegovega avtomobila, ki je stal pred kavarno »Evropo« r>n Krekovem trgu. 700 Din vreden rjav plašč iz covercoata. Storilcu so že na sledu. ClIšpiM Velesejem ho zaključen šele v četrtek Kakor je poročalo ž j ponedeljkovo »Jutro^ ee je velesejmska uprava na inicijati-vo 6amih razstavijalcev in glede na slab.i vreme, ki je vladalo med tednom, odločila podaljšati velesejem za tri dni. tako da bo velesejem odprtje na praznik v četrtek. Da pa bo t torek, sredo in četrtek omogočen poset tudi siromašncjšim slojem, je velesejmska uprava včeraj določila, (Ia se vse tri dni zniža vstopnina od 10 na 5 Di« S tem hoče velesejmska uprava ustreči tudi onim, ki si hočejo še naknadno ogledati velesejem, pa ne morejo več izkoristiti voznih olajšav pri vožnji v Ljubljano, dočim veljajo, kakor znano, vozne olajšave za one, ki so do včeraj na podlagi velesejmske legitimacije prispeli v Ljubljano, pri povratku do petka. Opozarjamo, da bo velesejem do četrtka posloval v neokrnjenem obsegu. Tudi vece-lični del velesejma bo ostal z vsemi atrakcijami, velesejmska uprava pa bo za te dni znižala tudi večerno vstopnino za veselični prostor, ki 6?, kakor znano, pobira od onih ki pridejo na velesejem po zaključku nn razstavišče in ki nimajo permanentne legitimacije. Pričakovati je, da bo glede na znižanje vstopnine za čas podaljšanja poset posebne živahen in da se bodo tudi kapčijski posli v teh treh dneh nadalje ugodno razvijali. znatno povišanje carin. Medministrska komisija, ki je obravnavala novo tarifo ves teden, je črtala vse predloge aa povišanje carin na sirovine in tudi pri ipolfabrikatih je postopala bolj liberalno. V splošnem se je pri industrijskih carinah postavila na stališče, da se morajo zaščititi le one panoge produkcije, ki so šele v stanju razvoja. Tudi predloge agrarcev glede carin na kmetijske pridelke je komisija bistveno precej omilila. Od žitaric bo povišana le carina na pšenico, Važna je reforma glede taks, ki sta jih doslej pri uvozu pobirala živinski in žitni sindikat. Te takse se ukinejo in se dodajo carini, tako 'da se carine povišajo. Spremenjena nomenklatura "v tarifi le glede svinj. Pri carinah na les so bile sprejete le manjše spremembe. Važna je določba nove carinske tarife, da nove carine v nobenem pogledu ne tan-girajo carm, vezanih v trgovinskih pogodbah z drugimi državami. Nova češkoslovaška carinska tarifa Kakor smo že poročali, je bil v Češkoslovaški pret. ted-n po daljših pogajanjih med strankami odobren zakon, s katerim se vlada pooblašča, da v času izjemnih gor-pod irskih razmer z naredbami uredi vprašanje nove carinske tarife in da napravi ukrepe za ureditev cen im produkcijskih stroškov ter za ohranitev ravnotežja v državnem gospodarstvu in v državnih podjetjih. Izrecno z-vzema pooblastilni zakon vprašanje valute. Pooblastilo, ki ga je dobila češkoslovaška vlada, bo veljalo do 15. novembra t 1. Oeividno je naglo sprejetji tega izrednega poooblastlnega zakona v prvi vrsti diktirala potreba čim prejšnjega uveljavljenja nove carinske tarife, ki je ne bi bilo motofe po redni poti spraviti pod streho pred pričet-kom svetovne gospodarske konference, kar te bilo neobhodno potrebno, kajti za te konferenc« je dogovorjeno med državami carinsko premirje. Novo carinsko tarifo je češkoslovaški ministrski svet faončno odobril v soboto, tako da se lahko objavi že v ponedeljek. Glede na dalekosežne spremembe pa bo ta nova tarifa stopila v veljavo šele pozneje. Po vesteh te Prage, so bile nove postavke v teku obravnave pred ministrskim svetom nrecej omiljene, v primeri s prvotnim predlogom, ki je določal v številnih primerih PreSerensa za les v Franciji Kakor smo že poročali, je bil te dni predložen francoski zbornici v odobritev preferenčni sporazum med Francijo in Avstrijo (od 29. dec. 1932), ki določa, da se za avstrijski les pri uvozu v Francijo prizna odkrita preferenca v višini 5 frankov na 100 kg za četrtletni kontingent od 38 tisoč ton. Ta preferenca ,ki bo najbrže stopila v veljavo že v prvi polovici julija, pomeni prav znatno olajšavo za uvoz avstrijskega lesa v Francijo, saj znaša popust na carini 25 frankov (70 Din) pri kubičnem metru rezanega lesa. Kakor pa je iz obrazložitve k zakonskemu predlogu za odobritev tega sporazuma razvidno, ni pričakovati, da bi Francija enako preferenco odobrila tudi drugim državam. Poročilo k zakonskemu načrtu poudarja, da je treba v smislu resolucije študijske komisije za evropsko, unijo, ki je zborovala v ženevi od 15. do 21. maja 1931., kakor tudi v smislu resolucij konference za restavracijo držav Srednje in Vzhodne Evrope v Stresi (od 2. do 20. septembra 1932) upoštevati posebno situacijo Avstrije. Jugoslaviji, Madžarski in Rumuniji je Francija že priznala preferenco za žito. Francosko-avstrijski sporazum pa priznava Avstriji preferenco za les, ki je potrebna, ker so produkcijski in transportni pogoji za avstr. les taki, da Avstrija ne more pri sedanjih razmerah plasirati v Francijo svojega lesa in tudi ne more izkoristiti kontingenta. Preferenca se bo obračunala na podlagi povračila. Bojazen, da bi bila Francija prisiljena enako preferenco priznati tudi drugim državam po poročilu o utemeljitvi zakonskega načrta, ni upravičena. Točka 7. francosko-avstrij-skega sporazuma določa, da se preferenčni režim, ki velja za avstrijski les, ne bo raztegnil iz kakršnegakoli razloga na druge države. Avstrijska in francoska vlada sta se obvezali, da bosta vse storili, da se ditve. ki je matematično dokazana realnost, je prepričan vsakdo, ki je prisostvoval tozadevnim anketam, ali pa vsai pazno bral poročila v naših časopisih. G. Šestu ie kot režiserju prav dobro znano, kaj in koliko dela osobje in koliko ga mora biti,' da ostane naše pledališče na dosedanji umetniški višini. Prav tako mu ie dobro znan nevzdržen gmotni nolo"aj članstva, ki životari že dve leti ob akontacijah, in njegovo duševno nastroifnje, ko postaja položaj še od meseca do meseca obupneiši. Vsega tega ne moreio popraviti, kai šele ozdraviti samo oni. ki ne nlačujeio nolnih* cen. temveč se mora pl^dališču popraviti predvsem umetniški višini nesorazmerno in razvoju škodljivo znižan ie državne podpore v smislu naših predlogov. Na naši strani pri vsej pokrenjeni akciii in stvarnih predlogih za sanacijo gledališča ni bilo ne tarnanja ne javkanja. temveč možata beseda za tista ušesa, ki jim zadeva slovenskega gledališča ne more biti tuja. Prosimo tudi ob tei nriliki vse odgovorne fak-torie in prijatelje gledališča, da ostaneio tudi v bodoče naklonjeni dejansko in moralno akciji, ki je usmeriena v dob>-oh;t našega gledališča. »Udruženie gledaliških igralcev in »Podsavez muzičara«. Dr. Fr. Derganc v Peščini. Pri Baleslavu Havličku v Praci ip nravkar izšla kni'ga dr. Fr. Dercranca »Boi Zapadu a Vrchodu«. če-Ski prevod filozofskega spisa, ki "a je avtor leto« obiavil v slovenskem izvirniku. Slovanske romance in balade v češkem prevodu. Marljivi orevajalec iz slovanskih slovstev v č?ščino O. F. B a b 1 e r. ki je preložil tudi Župančičevega »Cicibana« in od- lomke iz »Veronik^ Delniške«, je pravkar izdal v samozaložbi bibliofilsko knjižico »kovinske romance a bal a d v« (Pamotiški 1933). Prevajalec je iz Štrekljeve zbirke izbral naslednje narodne pesmi: »Cigan«, »Graščakov vrtnar«. »Neusnvli Jna gospoda«. »Galjot«, »Mladi hlevar«, ^Zajeta brat in sestra«, »Zarika in Sončica«. »Sirotek Jerica?, »Ugrabljena mlinarjeva hči«, »Nevesta pogubljena«. »Lepa Vida proso plela«, »Lansko leto sem se oženil«. »Sestra zastrupi brata«, »Svoj: ženi nezvesti gospod«. Pesmi so lepo prevedene in temu primerno izdane: v krasno natisnjeni kniižici na izbranem papirju z izvirn:mi lesorezi Alberta Schamonija. Prevajalec ie nosvetil zbirko »svojim mariborskim prijateljem, prof. dru. Antonu Dolarju in njegovim bližnjim«. Ase-daj so bila naša šolska vodstva in društva v vidni zadregi pri proslavah Vidovega dne, zato so hvaležna mariborskemu učitelju Antonu Mohorju, ki je spisal za take proslave zgodovinski igrokaz »Kosov.;ka drama«. Igrokaz se je avtorju prav posrečil v dramatičnem in umetniškem oziru. Poljubno nam prikazuje predzgodovino nesrečne bitke na Kosovem polju in takratni politični noložaj. Za mscenacijo je pridejan fotografski posnetek. Želeti bi bilo, da si nabavijo knjižico vse šole in vsa podeželska društva, saj je cena malenkostna (5 Din). Pri odvzemu 10 knjižic si pridobi šola, ozir. društvo pravico uprizoritve brez takse. Prepisovanje vi >g Da je prepovedano. A. bodo druge države odpovedal« enakim ugodnostim. Kakor je že las vsega razvidno, Francija ni voljna priznati tudi nam za les enake ugodnosti, kakor jih je priznala Avstriji, čeprav velja tudi v našem primeru enak razlog glede transportnih in drugih stroškov. Res je sicer, da nam je Francija že priznala preferenco za pšenico. Te preference pa zaradi slabe letine doslej nismo mogli prav nič izkoristiti, v naši zunanji trgovini pa zavzema les prav gotovo enako važno, če ne še važnejšo vlogo, kakor žito. Kakor se zdi. naša država ni izrecno pristala na to, da bi Avstrija navzlic klavzuli o najnovejših ugodnostih uživala v Franciji pri izvozu lesa večje ugodnosti, nego jih uživamo mi. Zadevo bo treba vsekakor Se razjasniti, tako s Francijo kakor tudi z Avstrijo. še stremljenje mora iti za tem, da dobimo za naš les v Franciji enako preferenco, kakor jo je dobila Avstrija, včeraj so se pričela v Beogradu trgovinska pogajanja z Avstrijo. Pri teh pogajanjih bo treba razpravljati tudi o tej preferenci, kajti če nam zares ne bo mogoče dobiti enako preferenco za naš les v Francijo, potem moramo za naš pristanek na tako favoriziranje Avstrije v nasprotju s klavzulo o največjih ugodnostih zahtevati vsaj od Avstrije kake protikoncesije. Stanje Narodne banke Po pravkar objavljenem izkazu Narodne banke cd 8. t. m. se je zlata in devizna rezerva v prvi četrtini jimija zmanjšala za 1.7 na 1905.5 milijona Din, devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so narasle za 3 0 na 37.5 milijona Din. Vsota kovanega denarja v blagajnah Narodne banke, ki je zadnje tedne naraščala se je v juniju zmanjšala za 28.0 na 219.6 milijona Din. Posojila na menice so se znova skrčila za 16.4 na 1982.6. lombardna posojila pa za 0.8 na 325.2 milijona Din. Obtok bankovcev kaže le povečanje od 6.1 milj. Din in znaša sedaj 4459.4 milijona dinarjev, to je za 457 milijonov manj nego lani ob istem času. Obveznosti na pokaz so se istočasno skrčile za 7.8 na 936.0 milijona Din, obveznosti z rokom pa so narasle za 3.L na 1289.3 milijona Din. Razmerje kritja se ni bistveno spremenilo. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokp-z v zlatu in devizah znaša sedaj 35.31% (po zadnjem izkazu 35.33%), kritje v samem zlatu pa 33.2% (33.27%). Stanje na dan 8- t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 31. maja); aktiva; podlaga 1905-5 (—1.7), od te ga v zlatu 1796.5 ( + 0.4), v valutah 0.1 (—), v devizah 109.0 (—2.2); kovani novci v blagajni 219.6 (_ 28.0); posojilo na menice 1982.6 (—16.4); lombard 325.2 (—0.8); stari drž. dolg 1813.9 ( + 0 2); začasni drž. avans 600.0 (—); pasiva; obtok bankovcev 4459.4 ( + 6.1); obveznosti na pokaz 936.0 (—7.8), od tega nasproti državi 4.2 (—3.3), po žirovnih računih 263.8 (—13.7), po raznih računih 6G8.1 ( + 9.1); obveznosti z rokom 1289.3 ( + 3.3). Gospodarske vesti = 665 posredovalnih postopanj v štirfti mesecih. Društvo industrijeev in veletrgov-cev v LiiuMijani je pravkar iedalo svoje insollvenčno statistiko za maj. Kakor znane vsebuje ta statistika (v nasprotju z državno) tudi podatke o številu otvorjenih posredovalnih postopanj. V majiu je dTuštvo registriralo v naši državi 124 posredovalnih postopamj nasproti 112 v aprilu, 177 v marcu, 189 v februarju in 63 v januarju. V prvih patih mesecih je bilo v naši državi registriranih že 665 posredovalcih postopanj. To je zelo visoko število, če še upoštevamo, da ie društvo v isrtem času registriralo še 150 konikurzov in 148 poravnalnih postopanj. — V dravski banovini le bilo doslej (v 5 mesecih) otvorjenih že 95 posredovalnih postopanj (v maju 9). Vrhu •tega ie društvo registriralo v Sloveniji od začetka leta 21 konkurzov itn 29 poravnalnih postopanj. — Stanje posevkov v naši državi. V zadnjem času se glede na neugodne vremenske prilike širijo alarmantne vesti o izerd-nem poslabšanju stanja posevkov v naši državi, zlasti v Vojvodini. Izražena je bila celo bojazen, da pridelek žita ne bo n;ti zadostoval za našo domačo prehrano. Glede na te vesti je načelnik kmetijskega oddelka banske uprave dunavske banovine g. Milan Novakovič dal izjavo o dejanskem stanju posevkov, v kateri pravi, da tudi današnje stanje posevkov kaže povolj-no sliko. Zlasti ugodno je stanje pšenice, kolikor ni v nizkih legah trpela zaradi vlažnosti in talne vode. Tudi ni opažati na pšenici znakov bolezni. Nevarnost je le, da bo še ob času zoritve vlažno vreme, kar lahko, kakor lani, povzroči rjo. Tudi pri ostalih ozimnih posevkih se opaža poslabšanje stanja le v nižjih legah. Nepovoljno sliko pa kaže v splošnem koruza, ki je zaradi hladnega vremena in vlage zelo zaostala v razvoju. Koruza, kakršna je danes, bi morala biti že ob koncu aprilžf. V vlažnih in nižinskih terenih je stanje zelo slabo ln računajo kmetovalci s tem, da bo treba njive preorati in jih zasejati z raznimi vrstami zgodnje koruze (n. pr. činkvantin), ki imajo krajšo dobo vegetacije. V ostalih legah pa se bo koruza lahko še popravila, če bo nastopilo toplejše veme. = Slabi izgledi za pšenično letino v Ameriki. Poljedelski urad v \Vashingtonu je izdal novo cenitev letošnjega pridelka ozimne pšenice, iz katerega je razvidno, da se stanje posevkov v maju ni bistveno popravilo. Po stanju od 1. junija je pričakovati, da bo znašal pridelek ozimne pšenice 341 milijonov bušljev (po stanju od 1. maja 338 milijonov bušljev) nasproti 463 milijonom bušljev v letu 1932. in 787 milijonom bušljev v letu 1931. Glede stanja jare pšenice še ni cenitve, vendar se sodi, da bo pridelek jare pšenice enak kakor lani (265 milij. bušliev). Tako je pričakovati, da bo ves pridelek ozimne in jare plenice letos znašal le okrog 605 milijonov bušljev nasproti 727 in 900 milijonom v zadnjih dveh letih. Nasproti letu 1930. se bo torej pridelek skrčil za eno tretjino. = Stanje hmeljskih nasadov v ČSR. Z a- tec, 10. juniija. (Tedensko poročilo). Položaj na žateškem hmelljskem trgu je nespremenjen. Tedenski promet lanskega hmelja je znašal le 200 stotov ju se je plačalo 3150—2350 Kč za 50 kg. Za letu''k 1931. kolikor je bil prodan, so plačal,i 900—105<" Kč. Hmelj je kazal tudi v preteklem tednu slabo stanje. V .rasti ga ovirata v enaki vabi! (Dežela^ (ti (Dam nudi vse S Številne znamenitosti, nad vse mične vožnje z železnico, paro-brodi, avtomobili in žičnimi železnicami. Idilične pokrajine, gradovi, graščine, historična mesta, sloviti muzeji, galerije, krasne palače, spomeniki, tisoč prilik za izlete, gorske vožnje od najenostavnejših izletov do najtežavnejših plezalnih tur po ledenikih, obalna kopališča, zdravilni vrelci, termalna kopališča, zračna zdravilišča, idealne alpske ceste za avtovozača 08& ba$no poeenif! Najnižje cene po hotelih. Izredni popusti za vožnje. Pojasnila: Potniški biro: »PUTNIK«, Ljubljana in vse njegove podružnice kakor tudi v vseh večjih potniških birojih. 7404 meri trajna suša, mrzle noči in požrešni boLhačL Pojavijo se je krivljenje Ustja, kar pripisujeta vremenskim nepri,likam. V nižjih legah se kažejo mestoma s ran e množice krilatih ušk Prvo škropljenje je že opravljeno. = Brezposelnost v Nemčiji popušča. Po najnovejši statistiki je v maju število brezposelnih delavcev nazadovalo za 300.000 na 5,040.000. Od letošnjega najvišjega stanja (v februarju) je število brezposelnih delavcev nazadovalo že za 1 milijon. To nazadovanje je seveda pripisati v prvi vrsti sezonskim vplivom, kaže pa se tudi konjunkturno zboljšanje, kajti lani je od februarja do maja število brezposelnih nazadovalo le za 545.000, letos pa za 1 milijon. Letos je bilo ob koncu maja v Nemčiji za preko pol milijona manj brezposelnih nego lani. = Vpisovanje češkoslovaškega notranjega posojila za javna dela se nadalje ugodno razvija. Sedaj je vpisanih 1584 milijonov Kč. Kar pa traja rok za vipis do konca t. m. računajo, da bo končni znesek dosegel I'/* milijarde Kč. = Dobave. Direkcija državne železarne Vareš-Majdao sprejema do 14. t m. ponudbe glede dobave 50 kg bo rak s a, 20C komadov stauferjevih mazale, 10 kg še-laka, 100 kg bidrola; do 21. t m. pa glede dobave 1300 kg medenine. 2000 kg ma-sta za jamsike vozičke, 50 kg olja za vozičke ter glede dobave strokovnih krojig. — Dne 14. t. m. se bo vršila pri inte.ndan.turi dravske diviziijske oblasti v Ljuhlijani licitacija glede dobave 770 ton premoga. Borza 12. junija. Na ljubljanski borzi je danes deviza Nevr york v skladu z zunanjimi notacijami ponovno popustila, dočim so devize London, Berlin in Trst čvrste j še. Avstrijski šilingi so se v priv. kliringu trgovali po 8.9o (v Zagrebu po 8.84, v Beograd 1 po 8.88 in 8.7750). Na beograjski borzi je prišlo do zaključka v grških bonih po 44.25. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko čvrstejša, vendar ni bilo prometa. Zaključek j^e b;l zabeležen samo v delnicah PAB po 217. Devize Ljubljana. Amsterdam'2308 38 _ 2319.54. Berlin 1344.80 _ 1352.60, Bruselj 799.96 — 803.90, Curih 1108.35 — 1113.85, Londou 193.97 — 195.57, Newyork ček 4858.26 _ 46.86.52, Pariz 225.88 — 227___ Praga 170.79 — 17165, Trst 298.51 — 300.91 (premija 28.5 °/n) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.90. Curih: Pariz 20.38, London 17.53, Newyork 418.50. Bruselj 72.1750. M-lan 26.9750. Madrid 44.25, Amsterdam 208.30. Berlin 121.25, Dunaj 57.50, Stockholm 88.50. Oslo 88.15, Kobenhavn 78. Praga 15.41, Varšava 58.05, Bjkarešta 3.08. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.47, London ?>0.6G. Milan 74.05. Ne\wnrk 726.75, Pariz 35.52, Praga 25-44. Curih 174.29. 100 S v zlatu 127.51 S pap. Efekti. LJubljana. Vojna škoda 196—200, 7% investicijsko 44—46, 7% Blair 31—33, 8% Bgair 33—35, 7% Drž. hip. banka 47 den., 4% agrarne 25—27, 6% begluške 31.75 denar. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 196—199, 7% investicijsko 44—46, 4% agrarne 25—27, 7% Blair 31.50—32.50, 8-odstoten Blair 33 den., 6% begluške 31.75; bančne vrednote; Nar. banka 3700—3900, PAB 218—221; industrijske vrednote: Trbovlje 175 bi., Isis 30 bi. Beograd. Vojna škoda 198.50—200, 7% invest. 44.50 zaklj., 4% agrarne 26—27, 6% begluške 32.75, 8% Blair 33.50 den., 7% Drž. hip. banka 47—49, Nar. banka 3820 zaklj., PAB 224—221 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14.50, Državne železnice 15.56, Trboveljska 15.95. Alpina-Montan. 12.65. Blagovna tržišča LES. 4- Ljubljanska borza (12. t. m.). Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov. ŽITO + Chicago, 12. jimija. Začetni tečaji: Pšenica: z? julij 76, za september 78.50, za december 81; koruza: za julij 45.25, za september 48.50, za december 51-375; oves: za julij 28.75. za september 30.25. za december 32.50: rž: za iulij 62, za september 30.75, za december 63. + Ljubljanska borza (12. t. m.). Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko pootajo) plačilo 3q dni: pšenica (po mlevski tarifi): baška 76 kg po 277 do 282.50. baška 77 kg po 295—297.50; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 112.50 — 115. za maj po 120—122.50; moka: baška s0« po 425 _ 430. banatska po 435 — 440. 4- Novosadska blagovna bona (12. t. m. Tendenca neizpremenjena. Promet 57 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Sombor, sremska, gornjebaška. srednjebaška. baška ladja Begej 207.50 _ 210; baška potiska. baška ladja Tisa 210 — 212.50; gor-njebanatska 205 — 207.50. — Koruza; baška in sremska 63 _ 65; za julij 66 _ 68; slavonska 67 — 69; banatska 61 — 63; baška, okol. Sombor 63—60; baška, ladja Sava ali Begej 67—69; ladja Tisa, Dunav 68—70-Oves: baški, sremski, slavonski 90 — 62. Ječmen: baški, sremski, 64/65 kg 95—67.50, pomladni 66/67 kg 100—102.50 Moka: baška in banatska »0« in *0gg« 340 — 355; >2« 320 — 330; »5t 300 - 315; >6« 280 do 285; >7« 180 — 190; ,8c 65 — 67.50 — Otrobi: baški 52.50 — 57.50. + Budimpeštanska terminska borza (12. t. m.). Tendenca prijazna, za koruzo slaba. Pšenica: za julij 12.02—12.05, za oktober 10.69—10.70; rž: za okt. 6.73—7.76; koruza: za julij 7.91—7.92, za avgust 8.11—8.13. Rad Torek 13. junija LJUBLJANA 11.1J: šolska ura: Kako naj čitamo lepo čtivo (Marjan Tratar). — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18.30: Radio orkester. — 19.30: Naša mala letovišča. — 20: Sokolske telovadne vaje. — 20.30: Glasbeneo predavanje. — 21: Samospevi gdč. Perdanovv in g. Likoviča. — 21.45: Caa, poročila. — 22: Slovenska glasba radio or-kesti^. Sreda. 14. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Angleške plošče. — 19: Junaki današnjega časa. — 19.30:,Literarna 'dra. — 20: O naši državi. — 20.30: Pevska solistična ura: poeta gdč. Gnusova in g. Pirnik. — 21.30: Čas. poročila. — 21.45: Radio orkester in jazz. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 19: Narodne pesmi. — 20: Violinski koncert. _ 21: Plošče. — 21.50: Lahka glasba. ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncert na dveh klavirjih. — 21.30: Orkestralen in pevski koncert. — PRAGA 19.25: Prenos Massenetejeve opere »Don Qu'jote« iz gledališča. — BRNO 19.25: Prenos opere iz gledališča. _ VARŠAVA 18.35: Pevski in klavirski koncert. — 20: Večer lahke glasbe. _ 21.25: Orkester. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 17.20 Skladbe Pavla Amadea Piska. — 19.35: Mešan program. — 21.05: Mesečne noči. — 22.10: Godba za ples. — BERLIN 20.40: Lahka godba orkestra. — 21.10: Sodobna muzika. — Lahka in plesna glasba. — KČNIGSBERG 20.1 n: Millockerjev večer. — 21.40: Istorije. — Orkestralen koncert. _ MOHLACKER 20.05: Večer Brahm-sove glasbe. — 20.45: Veliki govorniki.: Oliven Cromvell. — 23: Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 17: Lahka godba. — 18.30: Pesmi. — 20: Orkestralen koncert. — Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga ▼ %, 5. smer tn brzina vetra. 6. oblačnost l_llo! 7. vrsta padavin, 8. padavine ▼ mm. _ Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 12. junija Ljubljana 7, 757.5, 12.8, 86, NE1 10, 0.6, dež, Ljubljana 13, 756.9, 17.8, 64, NE2, 10,__' Mariibor 7, 757.4, 12.0, 80, NWl, 10, 3.1, dež' Zagret- 7, 757.5, 14.0, 90, N3, 10, —, •Beograd 7, 757.6, 17.0, BSE1, 9, 4.0, dež; Sarajevo 7, 757.2, 10.0, 80, mirno, 10, —, —; •Skoplje 7, 758.2, 16.0, 80, NW2, 10. 1.0, dež; Split 7, 756.3, 15.0, 90, NW6 nevihta, 10 0.0, dež; Kumbor 7, 756.2, 18.0, 70, mirno .10, _, Rab ni depeše; Vis 7, 756.0, 14.0, 80, ESE9, 9, 2.0, dež. Temperatura: Ljubljana —, 12.8,* 19.0, — Maribor 19.5. 10.0; Zagreb 20.0. 12.0; Beograd 24.0, 12.0; Sarajevo —. 8.0; Skoplje —. 14.0; Split 14.0; Kumbor —, 17.0-Vis —, 13.0 \rkadij Averčenko: Iznajdljivost na odru O svojih prvih korakih na odru sem pripovedoval na drugem mestu. Moji nadaljnji koraki pa bodo čita* tclja prav gotovo (jaz vsaj tako mi« slim) tudi zanimali. Evo vam enega izmed takih korakov: Že tri tedne nastopam v gledališču. Moja vnanjost je impozantna, važna, na vse diletante gledam z višin svoje* ga veličastja. Nekoč sem sedel z igralci v zakotni pivnici pri vinu in koštrunji pečenki ter poučeval svoje starejše tovariše, kako je treba podajati Hlestakovljevo vlogo. Prav nič me ni motilo, da je moj kolega Gogolj že zdavnaj pred mano vse natančneje in podrobneje obrazložil igralcem to vlogo. Suhljat mlajši gospodek z belimi las* mi in z licem, spačenim od večnega smehljanja, je stopil k nam in pričel vsem igralcem prijazno stiskati roko: »Pozdravljeni. Garriki!« Seznanili so naju. »Ste vi tudi igralec?« sem ga s po> milovanjem vprašal. »Kaj pa mislite!« je odvrnil in po« kazal zobe. »Kako morete človeku ob prvem pogledu prisoditi kaj tako sla« bega?! Nak, nisem igralec, toda o va« šem poklicu vendarle marsikaj vem. Ste že dolgo pri gledališču?« Pogladil sem si svoja obrita lica: »Razmeroma. Jutri bodo trije tedni.« »Oho! Potemtakem bomo čez osem dni lahko praznovali prvi jubilej. He« he... Kar predstavljam si, kakšno tre« mo imate na odru! »Kdo — jaz? Nikakor ne, niti naj« manj!« »Nu da, saj se poznamo! To se ve, če ste se vlogo nagulili. če imate pred seboj zanesljivega suflerja in če vas povrhu obdajajo še izkušeni tovariši, potem je stvar popolnoma jasna. To« da, pomislite — kaj, če se zgodi na odru nekaj nenadnega, nekaj takega, česar nista predvidevala niti režiser niti avtor — lahko si mislim, kakšno fizionomijo boste napravili in kako se vam bodo tresla kolena ...« »Nu.« sem se nasmehnil, »mene ni moči tako kmalu spraviti z ravnotež« ja« »Pravite, da ne, toda prepričani bo* dite, da se kaj takega lahko pripeti celo Varlamovu in Davidovu!« »Meni se ne more.« »Želim, da so mladi ljudje skrom« ni!« je zakričal. Nato se je zamislil in me postrani ogledoval. Imel sem vtis, da mu grem na živce... »Kaj pa igrate jutri?« »»Kolo življenja« Rahimova. Sam avtor jc obljubil, da pride jutri po« gledat, kako igram Češihina.« »Vi torej igrate Češihina? In pravi« te. da vas na odru nihče ne more spra« viti iz ravnotežja?« »Da. Menim, da bi se vsakdo zaman trudil.« Zlovešče se je nasmehnil. Podal mi je svojo koščeno roko. »Koliko stavimo? Sest steklenic ka« hetinskega vina in šest koštrunjih pe« čenk.« »Nočem.« »Čemu ne?« »Premalo je. Po deset tega in onega, plus kavo k benediktincem.« »Dečko, vi boste ali daleč prišli ali pa ... nesrečno končali. Sprejmem!« Tako je bila ta čudna stava skle« njena. Bilo je v drugem dejanju »Kolesa življenja«. Ravno sem končal buren prizor z ljubljenim dekletom, ki mi je izjavilo, da ne ljubi mene, marveč ne* koga drugega. »Kdo je ta drugi?« sem vprašal skrajno mračno. »To vas nič ne briga,« je ponosno odvrnila in odšla. Svojo vlogo sem prav dobro znal. Po odhodu ljubljenega dekleta bi se moral zgrabiti za glavo, zaškripati z zobmi, se zagrizti v divanovo blazino, potem pa izvleči iz žepa revolver m si ga prisloniti k sencu. V tem trenut« ku bi morala planiti v soboto gospo* dinja, ki me skrivaj ljubi, med tem ko je jaz prav nič, me zgrabiti za roko, ihteti na mojih prsih in mi priznati svoja čuvstva... Med nami rečeno, takih dram ni prav nič težko igrati, še manj pa pisati. Že sem se zgrabil za glavo, že sem po avtorjevi zamisli zaškripal z zobmi in ravno sem se pripravljal, da skočim k divanu in se »zagrizem v blazino«, ko so se namah odprla stranska vrata in je stopil na oder suhljati mladenič z belimi lasmi, prav tisti, s katerim sva stavila, da me bo na odru spravil iz ravnotežja. Z dveh strani sem začul piskanje: spredaj je bil to sufler, zadaj pa re> žiserjev pomočnik. Iz ravnateljeve lože je zrlo na nas ostolbenelo avtorjevo lice. »Zdravstvujte, Češihin,« je zgovorno dejal belolasec in mi podal roko. »Ni* ste me pričakovali, kajne? Cigaretico sem prišel zvit in malce pokramljat.« Spredaj sem slišal pritajeno piska« nje, zadaj za kulisami pa obupno pre« klinjanje. »Zdravstvuj, Vasja,« sem mračno dejal. »Toda zdajle ravno nisi prišel za časa. Nič te ne rabim. Kaj, ko bi prišel kdaj drugikrat, a? Sam bi bil rad...« »Ta je pa dobra!« se je zasmejal be» lolasi navihanec in se zavalil na divaa »Sediva in kramljajva.« Publika ni opazila ničesar, le za ku» lisami je zlovešči šum vedno bolj na» raščal. Zamišljen sem pričel stopati pd odru. »Vasja!« sem pomembno dejal. »Po« znaš Lidijo Nikolajevno?« Poškilil je name, mi neopaženo na« mignil in izustil: »To se ve, da jo poznam. Prekrasno dekletce.« »A«a!« sem zakričal v nenadejanem napadu besnosti. »Tak tako, ti si torej tisti, ki se mi je zaradi njega izneve» rila?! (Suflerjevo mesto je na mah po* stalo prazno, jaz pa sem bil ravno za* voljo tega kar nekam močnejši in od« ločnejši). Ti?! Odgovori, lopov!« »Yasja« je ves prestrašen pogledal Iz življenja in sveta čudni učinki vročine Z zasedanja Mednarodne konference dela v ženevi Katere knjige bi sežgali vi? Pod tem naslovom je razpisal pariški časopis »Lu« nagrado 5000 frankov, »da bi neprostovoljni komiki onstran Rena zoperstavil veselo nasprotje.« in nadaljuje: »Ne vprašamo po vzrokih. Vsakega pisatelja je mogoče obsoditi na grmado, bodisi zaradi neprijetne oblike njegovega no-6a .bodisi zaradi slabo zvenečega imena, bodisi ker je nadarjen ali pa tudi, ker je preveč nadarjen.« Na odgovore francoske publike smemo biti upravičeno radovedni. Glasnik svetovne gospodarske konference Vročinski val. ki je te dni zajel Angleško, je bil tako hud. da so se zvne celo tračnice. V mnogih mestih so postale asfaltirane ceste tako mehke, da so morali ustaviti celo promet s cestnimi železnicami, ker tiri niso ležali več dovolj trdno v tleh Vatikanska železnica Vatikanska železniška proga je nad vse udobna in razkošna. Saj prevaža samo odlične potnike: poleg papeža, kardinalov in drugih duhovnikov le vladarje in poslanike. Proga je dolga 650 m: od tega odpade S00 m na italijansko in 350 na vatikansko ozemlje. Edini vlak, ki ga ima železnica, šteje tri luksuzne vagone, darilo italijanskih državnih delavnic. Vsi so opaženi znotraj z rdečo zlatoobrobljeno svilo, v prvem salonskem vozu je sprejemnica, kjer stoji papežev prestol, v drugem vozu je spalnica ln v tretjem jedilnica. Po potrebi se lahko priklopijo še navadni salonski vagoni za papeževo spremstvo. Vatikanska država nima nobenega lastnega stroja in peljejo vlak zato italijanske lokomotive, vatikanska postaja nima ničesar skupnega z navadnimi železniškimi postajami. Nima nobene blagajne, čakalnice in restavracije. To je samo sijajno opremljena dvorana za sprejem kronanih gostov. Izvršitev proge je zahtevala dosti izdatkov. Italijanska vlada, ki jo je morala zgraditi po določbah lateranske pogodbe, je prebila po papežu Urbanu vm. postavljeni zid okoli Vatikana in skopala predor skozi »obmejni« grič. Vsa proga je stala kakšnih 30 milijonov dinarjev. Naziranje ameriških protestantov o zakonu V Indianopolisu se je vršil pred kratkim vsakoletni kongres Federacije protestantskih občin v Ameriki. Ta zveza šteje 22 milijonov č.anov s 135.000 cerkvenih poslopij. Federacija izraža mnenje protestantskega, t. j. najbolj vplivnega dela prebivalstva Zedinjenih držav. Kongres je med arugim sklenil priporočiti državni oblasti, naj bi nadzorovala rojstva, »ker zahteva to javna morala in tudi zaščita človeškega življenja.« Samo omejeno in po rdravnikih nadzorovano število rojstev jamči za kulturno polnovrednost povprečnega Američana. Kongres je zahteval tudi posebne »šole za zakonce«, v katerih bodo strokovnjaki ljudstvo seznanjali z načeli cvgenike. Istočasno je zahteval olajšanje f.e itak širokogrudnih ameriških zakonskih predpisov c ločini zakona. Protestantje mislijo, da mora zadostovati za ločitev celo »pomanjkanje vzajemnega spoštovanja« raed zakonci, ker takšno skupno življenje ne ustreza besedam sv. pisma o ljubezni in strpnosti, na katerih mora sloneti zakon. Rcoseveltov sin se loči V ameriškem »ločitvenem raju« Renu je vzbudil veliko pozornost prihod drugega sina ameriškega državnega predsednika Roosevelta, Elliotta Roosevelta. Elliot Roosevelt Je ravnatelj neke družbe za zračni promet v Kaliforniji in je od lanskega leta poročen s hčerko večkratnega milijonarja in jeklarja Williama Donnerja. Ločitev se bo izvršila zato, ker čutita zakonca nepremagljiv odpor drug proti drugemu. Oporoka na gramofonski plošči V Londonu je umrl pred kratkim upokojeni major Christopher Stone. Zapustil je oporoko na gramofonski plošči. Sestavljena je popolnoma pravilno in upošteva vse zakonske določbe. Major je zabeležil celo uro in dan, ko jo je narekoval. Nihče ni dvomil o njeni pristnosti ,ker so spoznali vsi dediči pokojnikov glas. A sodišče je oporoko kljub temu razveljavilo. Major Stone je namreč pozabil zapisati na ploščo tudi glasova obeh prič, ki ju predpisuje paragraf pri pisanju oporoke. Iskanje petrolejsldh ležišč z brezžičnimi valovi V zadnjem času so izvršila dva učenjaka, dr. Tripp in dr. Machts, celo vrsto poskusov s posebno metodo sa raziskovanje zemeljske notranjosti z električnimi valovi. Uspelo Je jima, da sta s to metodo ugotavljala nevidne razpoke pod zemeljsko površino. Aparatura, ki sliči r glavnem radijskemu sprejemniku, kaže v bližini takšnih razpok karakteristično porast toka, ki ga beleži občutljiv merilec. Z večjim številom meritev je mogoče določiti zelo natančno lego tn druge poseSv nosti razpok. Ker so v ozemlju, kjer sta izvršila svoje poskuse, manjša in večja ležišča petroleja, je Mo mogoče izpopolnit! to metodo tudi za ugotavljanje teh ležišč, kar je seveda velikega gospodarskega pomena. H kopalni modi 1933 Tirolski klobuki, šali, jopice s širokimi re-verji in hlače so najmarkantnejše sestavine letošnje damske kopalne mode Anekdota »Frak vam pristoja naravnost sijajno! Ali mi morete povedati naslov svojega krojača?« »Kako ne? A samo pod pogojem — da mu vi ne poveste mojega naslova.« Vsak dan ena i »Nu dragica, pojdi in sedi na gugalnloo, da se malce poujčkava kakor v najnih zaročnih dneh!« Angleški letalski par Mollison in njegova žena sta hotela, kakor smo poročali, pre-leteti ocean, že pri startu pa se je to podjetje ponesrečilo. Letalo se ni moglo dvigniti in se je postavilo na glavo ter razbilo. Pilota sta ostala za srečo nepoškodovana Ob tem zlatem mikrofonu je imel kralj Jurij V. svoj otvoritveni govor k svetovni gospodarski konferenci Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje^ žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so' jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Obisk v ognjemškem žrelu Neki japonski detektiv se je spustil te dni 400 m globoko v ognjeno žrelo vulkana Mihara na otoku Osbimi. S to smrtno nevarno ekspedicijo naj bi pogledal, dali je kje kakšna sled za neštetimi samomorilci, ki so skakali zadnje čase, večinoma zaradi nesrečne ljubezni, z glavo navzdol v goreče brezdno. Drzno podjetje detektivovo so pripravili seveda z vso skrbjo. Moža so oblekli v ne-produšno zaprt kroj iz azbesta, ki ga naj bi varoval v grozni vročini, da ne zgori. Cez obraz je imel vrhu tega posebno masko, ki naj b: ga očuvala strupenih plinov, ki se dvigajo iz ognjeniškega žrela, v globino so ga spustili z debelimi jeklenimi vrvmi v železni kletki, s pomagači pa je bil zvezan s signalno napravo. Ekspedicija je potekla brez pravega uspeha, kajti razen enega samega trupla, ki je ležalo vse razbito na nekem skalnatem pomolu, ni opazil detektiv nič posebnega, dasi se je bil mudil precej časa v globini. Vse druge samomorilce je bila lava že davno sežgala in razkrojila. Preklinjanje v ameriški vojni mornarici Preklinanje, ki je mornarjem vseh narodov že stoletja »ljuba navada«, je vrhovni poveljnik ameriške voine mornarice admiral Leigh postavil sedaj pod kazen. Vsem častnikom je zapovedal, da morajo z di-sciplinamnimi ukrepi nastopati proti podrejenim mornarjem, ki bi kleli. Mornarji drugih dežel se bodo ameriškim tovarišem odslej gotovo zelo čudili, kajti ->>mornar«, ki ne kolne, je bolan«, pravi neki njih pregovor. * Neuspeli polet zakoncev Mollisonovih Po dosedanjih metodah ho težko izpopolniti brezžično gledanje v daljavo Navzlič pogostim reklamnim poročilom o brezžičnem gledanju v daljavo, se ne moremo ubraniti vtisa, da je ta moderna tehnična pridobitev v svoji sedanji obliki odpovedala. Ta vtis se nam potrjuje, če pomislimo, s kakšno brzino se je v prvih povojnih letih po začetnih poskusih razvijala sorodna stroka brezžičnega prenašanja zvokov. Do tako naglega razvoja televizija ne more in ne more priti, dasi ležijo njeni početki prav tako daleč nazaj kakor početki telefonije. V zadnjih dneh so sicer poročali da so v Londonu z uspehom prenašali žive slike z neke plesne revije in da je v Rusiji uspelo celo brezžično prenašanje kinematografskih prizorov, a istočasno beremo, da se je znana severoame-riška oddajna družba Columbia odločila ustaviti vsa nadaljnja prenašanja živih in neživih slik. Vzroki za to postopanje ležijo na dlani. Dosedanja metoda, naj si pripadajo temu ali onemu sistemu, delujejo pred vsem veliko preveč netočno. Po dosedanjih metodah je po mnenju strokovnjakov kakšno bistveno izboljšanje sploh izključeno, če bi se posrečilo uporabiti čisto kratke valove, bi bd nekakšen razvoj morda mogoč, a ta razvoj nam še daleč ne bi zadostoval. Uporabljivost takšnih valov je danes sploh še zelo sporna, čeprav trdi Marco-ni, da leži bodočnost radiotehnike baš v obsegu centimetrskih valov, vendar ne smemo prezreti, da so zvezane s temi valovi težkoče, ki jin z večletnimi poskusi ni mogel odstraniti niti Marconi sam. 2e s fizikalnega stališča obstoje glede razširjanja ultrakratkih valov različne težkoče, ki nam niso tako neraziskane, kakor običajno mislimo. Resnica je ta, da ima fizika tu že mnoge izkušnje, ki jih le praksa noče vedno upoštevati. Tako vemo, da od- ločajo pri razširjanju ultrakratkih valov geološki in zemeljsko-magnetni činitelji, ki jih delajo čestokrat prav tako neuporabne kakor nejasne absorpcijske prilike v tem področju. A tudi če bi razčistili vprašanje primerne valovne dolžine za prenašanje slik na daljavo, bi morali premagati še velike težave v optičnem in mehaničnem področju. Bodoči razvoj televizije je odvisen torej le od tega, da jo postavimo na drugo podlago, a pravo podlago nam je šele najti. Po porazu : poroka Max Schmeling, bivši boksaški svetovni prvak, se bo po svojem zadnjem porazu odpovedal boksanju in se poročil z dra-žestno filmsko igralko Anni Ondrovo Spor t jLahkoatletsko državno prvenstvo moštev v Beogradu Kakor znano, so beograjski lahkoatleti z dovoljenjem JLAS nastopili šele v soboto in nedeljo v borbi za lahkoatletsko državno prvenstvo moštev. Startalo je okoli 5C t ti e tov, članov BSK, Jugoslavije in Ruskega SK. Zelo čudno je, da ni nastopil Pan-čevački SK, najbolj agilen lahkoatletski športni klub na vzhodu naše države, ki daje vsako leto po nekoliko odličnih atletov v državno reprezentanco. Jugoslaviji je letos uspelo, da je porazila svojega rivala BSK in si s tem priborila prvenstvo Beograda. Dosegla je 18.026 točk pred BSK, ki si je yribcril le 17.658 točk. Sledil je Ruski SK z 3546 točkami. Beograjski klubi zavzemajo torej zadnja tri mesta med ju-goslovenskimi lahkoatletskimi klubi in so precej nazadovali od lani. Vsekakor je zlasti v tekih neugodno vplivalo slabo tekali-Šče, zaradi česar so rezultati slabi, dočim je treba naglasiti nekoliko dobrih rezultatov v metih in skokih. V naslednjem rezultati-100 m: 1. Mi okovi č (BSK) 11.8, 2. Pav-lovski (Ruski) 12.2, 3. Bakov (Jugoslavija) 12.4 Met krogle: 1. Spahič (BSK) 13.78, 2. Kleut (Jugoslavija) 13.67, 3. Bordianski (Jugoslavija) 12.13. Skok v daljavo: 1. Miokovič (BSK) 6.50; 2. Bankovič (BSK) 6.15. 3. Maksimovič (Jugoslavija- in Mandil (BSK) 5.92. Met diska: 1. Kleut (Jugoslavija) 39.50, 2. Mesner (BSK) 36.25, 3. Bojovič (Jugoslavija) 35.80 (brez zaleta). Tek 5000 m: 1. Nušič (Jugoslavija) 18:40, 2 Djordjevič in Simič (oba Jugoslavija). Vsi trije niso dosegli minimuma 18:20. Tek 200 m (7 tekm., 3 dosegli minimum): 1. Stefanovič (Jugoslavija) 24.8, 2. Miokovič (BSK- 24.9, 3. Vi h rov (BSK) 26.2. Tek 1500 m: (4 tekm.). Minimum dosegel samo Hiber (Jugoslavija) 4:48. Met kladiva: (7 tekm., minimum dosegli trije): 1. Mesner 34.47 m, 2. Bordjovski (Jugoslavija) 30.40, 3. Stefanovič (Jugoslavija) 25.02. Troskok: (10 tekm., minimum preskočilo 8): I. Niokovič (BSK) 12.84, 2. Mandil (BSK) 12.74, 3. Stefanovič (Jugoslavija) 12.45, 4. Tasič (Jugoslavija) 12.17, 5. Maksl-movič (Jugoslavija) 12. 6. Baukovič (BSK) n.84, 7. Bojovič (Jugoslavija) 11.58, 8. Kan-dič (Jugoslavija) 11.55. Tek 10 km: startal samo Nušič (Jugoslavija) in dosegel čas 36.50. Met konja: (5 tekm.), mirimum dosegli: Mesner (BSK) 51.41, Radovanovič (Jugoslavija) 49.42, Nikolič (Jugoslavija) 43.53, Kleut (Jugoslavija) 42.70. 4 X 100 m: 1. BSK 48.8, 2 Jugoslavija 50. ASK Primorje (tajništvo). Drevi ob 30.30 seja eksekutive pri Slamiču. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening za drugo skupino. Opozarjajo se igralci, da se bodo tisti, ki ne bodo redno trenirali. brezpogojno črtali iz seznama. — Lah-koatletska sekcija. Zaradi bližnjih nastopov koncem junija in začetku julija proti Zagrebu oziroma Pečuhu se vrše redni treningi vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. naprej zlaiti za Putinjo, Slaparja, Ko-vačiča Alfonza, Gaberška, žorgo Aleksa, Korčeta, Rlamiča, Perparja, Žorgo Frica, žgurja, Grada, Slanino, ,Raiča Milivoja, Oražma. Juga Vinka, Poliča.Seršeta, prof. Petkovška itd. Zunanji atleti, zlasti Sra-kar. Goršek. Krevs, Kovačič in Marek Ev-gen naj izvršujejo redni trening doma. Otvoritev plavalne sezone. S precejšnjo zamudo bomo letos otvorili plavalno nezono v Ljubljani v soboto 17. t. m, zvečer. Oh svitu žarometov bo prvikrat oficielno v Ljubljani startala v prijateljskem dvo-matehu z Ilirijo plavalna sekcija zagrebškega H>:< Concordie, v športni javnosti še malo poznane, med plavači pa že davno unoštevan in uvaževan faktor. O podrobnostih bomo še poročali. Plavalna sekcija Ilirije ima važno stjo načeistva danes ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evrone. 2SK Hermes (nogometna sekcija). — Danes od 18. naprej strogo obvezen trening. Priti morajo Oblak, Ferjan, PreŠern, Zare, Glavič, Kretič, Košenina. Kos, Skraj-nar, Primar, Zalokar. Kariž, Mikluš, Skr-janc, Lorbek. Kovačič. F.rlih, Brodnik, Per-horič, Ozebek. Močnik. Po treningu sestanek zaradi tekme na praznik. Ob 20. seja sekcijskega odbora pri Beliču. TSK Slovan. Drevi ob 20. v lovski sobi pri Sokolu članski sestanek, na katerem se bo določila postava za Jesenice. Razplet prvenstvene borbe v trboveljskem okrožju Trbovlje : Rudar (Hrastnik) 5 : 0. S to prepričevalno zmago si je Trbovlje močno utrdilo svojo pozicijo na drugem mestu tabele. Odigrati Ima v Četrtek ob 10. dopoldne le še 23 min. neod;gra-ne tekme z Doberno, kateri bo pa ob stanju 3 : 0 za Trbovlje pač težko izboljšati položaj. Moštvo Trbovlja se je vidno popravilo, mlajše moči so se že dobro vigrale. Nedeljska tekma je potekla vseskozi v rahli premoči Trboveljčanov. Ce bi igrala napadalna vrsta bolj kombinirano in manj egoistično, bi bil rezultat lahko še večji. Najboljša je bila krilska vrsta in ožia obramba. Od Hrastničanov je bila obramba posebno v drugem polčasu izredno požrtvovalna. Tekma, ki je potekla brez neljubih incidentov, je dobro vodil g. Peva-lek iz Ljubljane. V tekmi rezerv je tudi zmagalo Trbovlje v razmerju 1 : 0. Celjski šport na Telovo in v nedeljo. Na praznik 15. t m. ob 17. se bo pričela na Glaziji v Celju prvenstvena nogometna tekma med prvakom celjskega okrožja Celjem in Atletiki. Za tekmo vlada izredno živahno zanimanje. Sodil bo g. Nemec iz Maribora. Ob 15.30 bo predtekma med rezervama Olimpa in Jugoslavije V nedeljo 18. t. m. ob 11 dopoldne bo priredila Jugoslavija cross countrv v teku na 10 km pri »Skalni kleti«. Prijave je treba poslati na naslov: Tine Kocmur, Celje, Vodnikova 2. Prijavnina za moštva znaša 20 Din, za tekače-nečlane moštev pa 7.50 Din. Prvo moštvo prejme večji srebrn, prvo celjsko moštvo pa manjši srebrn pokal. Razen tega dobe tekmovalci tudi pozlačene in srebrne kolajne. Udeležbo so prijavili že najboljši slovenski klubi. V nedeljo 18. t. m. ob 16. se bo pričela na Glaziji prvenstvena nogometna tekma med Celjem in Jugoslavijo. Na kolesarski dirki Celje—Dobrna (17 km), ki jo je priredil v nedeljo 11. tega meseca popoldne klub slovenskih kolesarjev v Celju, so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Albin Zupane 33.05; 2. Mirko Fabjan 33.06 : 3. Slavko Lampret 33.07; 4. Franjo Krajtnar 33.07.2. Izven konkurence Franc Medvešek (TPrija, Ljubiiana) 33.06.2. Kolesarska dirka Celje—Rogaška Slatina. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo 18. t. m. klubsko dirko in izlet na progi Celje—Rogaška Slatina. Za to dirko so razpisana tri darila. Iz žlvlfesifa na dežel! Iz Ptuja j— Kino bo predvajal v sredo ob pol 21. in četrtek ob pol 19. in pol 21. film »Iz dnevnika žene« z Lili Dagoverjevo in Hansom Rehmannom. Dodatek Jugoslovenski kulturni film. j— Dve poškodbi s koso. V ptujsko bolnico so pripeljali 8 letnega Plohla Janeza iz Bukovcev, ki se je igral s koso, pa si je nevarno poškodoval levo peto. Jakob Pišek iz Borovcev je bil zaposlen pri košnji. Pa se je preveč približal kosečemu bratu, ki je prav v tistem trenutku zamahnil s koso in ga zadel v levo nogo j— Tatvina. Ko se je te dni napotil posestnik Zima Karel z Brega pri Ptuju na posestvo v Strajno v Halozah, je opazil, da so mu neznani tatovi odnesli iz hiše mnogo posteljnega in drugega perila, pernico, konjsko odejo in dvocevno lovsko puško. Sumi se, da so prišli tatovi v notranjost hiše s ponarejenimi ključi. ŠOŠTANJ. Zvezna "strelska družina Rav-ne-šoštanj priredi 9. julija, v primeru slabega vremena pa v nedeljo j6. julija v Ravnah svečano otvoritev in blagoslovitev streljišča z veliko veselico, na kateri svire priljublj ena godba »Zarja« tt. Woschnagp v Šoštanju. — Naprošamo vsa domača društva, da na ta dan ne prirejajo nobe nih prireditev. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČI? DRAMA Začetek ob 20. Tor?k. 13.: Druga operna produkcija drž. koniservatorija, znatno znižane oene. Sreda. 14.: Okenci. Sreda. Četrtek. 15.: Zaprto. Petek, 16. ob pol 21.: koncert pevskega društva K rakovo - Trnovo. Sobota, 17. ob 16.: Srce igračk. Mladinska predstava. Znatno znižane cene od 15 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20 Torek. 13.: Marta. D. Sreda. 14.: Jim in Jill. Opereta. B. Četrtek. 15.: Manon. Izven. Znatno znižane ceni od 30 D;n navzdol. Petek, 16.: Jim in Jill. A. Sobota, 17. ob pol 20.: Gorenjski slavček. Izven. Znatno znižane cene od 20 Din navzdol. DRAMA. Mladinska predstava, namenjena sokolski deei. ki pride v soboto v Ljubljano, bo točno ob 16. Uprizori se Goli?va izredno ljubka in prisrčna igra >Srre igračk«. Veljajo znatno moje stisnjene pesti in s pomirjeval« nim glasom dejal: »Pustite to, pogovoriva se rajši o čem drugem ...« »O čem drugem?« sem zatuli! in zmagoslavno pogledal avtorja, ki je skakal po ravnateljski loži, kakor konj po gorečem hlevu. »O čem drugem? V grnb bi me bil skoraj spravil, zdaj pa hočeš govoriti o čem drugem?! Odgo« vori! (Planil sem nadenj, poklekni! na niegova prsa. ga zgrabil za goltanec in priče! udrihati z njegovo glavo po ro« bu divana.) Odgovori — kako daleč je stvar že prišla?« »Vasja« je pobledel ko smrt in za« šepetal: »Pustite me. medved! Saj me boste zadušili! Ali ne razumete šale?« »Umrl boš!« sem kriknil. »Nikdar si ne boš mogel več privoščiti takihle dovtipov!« Gledal me je s prosečimi očmi. Nato ie šepnil: »Xii, ''zgubil sem. kaj še hočete od mene? Pustite me, da grem.« »Smrt, smrt!« sem se drl v zlobnem zmagoslavju in še enkrat tako udari! z niegovo slavo ob divanov hrbet, da je jeknil in se zaval'1 po tleh. »Ali sem t?a ubil?! sem zakričal in pričel teatralno lomiti roke. »Vode, vode. nesrečnežu!« Zgrabil sem kozarec vede in teme« ljito polil »Vasjino« telo, ki se je zvi* jalo na tleh. Prestrašeno je kriknil. »K sebi je prišel!« sem se razveselil. »Zdaj pa izgini, nesrečnež, zunaj boš lahko premišljeval o tem, kar si na« pravil.« Zgrabi! sem ga za ovratnik in ga vr* gel skozi stranska vrata. Prijel sem se za glavo in prisluhnil. Po mehkih zvo« kih udarcev in po pritajenem stokanju za kulisami sem lahko sodil, da je pri« šel nesrečni Vasja v prave roke. »Tako. zdaj torej vem, kdo je njen izvoljenec!« sem bolestno kriknil »Nak! Rajši smrt, kakor to spozna« nje!« Naprej je šlo vse, kakor po maslu: izvlekel sem revolver, ga prislonil k sencu, skozi srednja vrata je pritekla ljubeča žena, mi padla na prsa — iz« kratka, spet sem se znašel na pravem tiru, s katerega so me s tako smolo poizkušali spraviti. »Kolo življenja« se je'zavrtelo: su« fler se je spet pojavil na svojem mestu in v loži pomirjeni avtor. * Po končani predstavi so mi v garde« robi dali listek z naslednjo vsebino: »Žrite svoje vino in koštrunjo pe« čenko brez mene. Vse sem plačal Sam grem domov in sam bom objokoval svoj poraz. Bodite prekleti!« znižane oene, sedefi ▼ parterja po 15, 14, 13 in 10 Din, na balkonu po 10 in 8 Din, na galeriji po 5 in 4 Din, dijaško stojišče 2 Din, galerijsko 1.50 Din. Cela loža etane 50, v drugem rjdu pa 40 Din. Igra traja približno 2 uri. Pismena naročila za vstopnice sprejema gledališka uprava. Vstopnice so pri dnevni blagajni v operi. OPERA, Poslednja uprizoritev opere »Manonc bo na praznik zvečer. V glavnih vlogah nastopita ga. Gjunejenac in e. Goetič. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 16. Četrtek, 15.: Pasti rčik Peter in kralj Bri ljantin. Uprizoritev Dramatičnega dru štva v Celju. Poskusite to nocoj, pa boste IS konci prstov obeh rok masirajte od sredine brade počasi navzgor do senc. 2 Na isti način nadaljujte s masažo in sicer od nosa do obrvi in senc. 3 Mk Začnite sredi jJ® čela in pomikajte ^^^ konce prstov v krogu navzgor in na stran. Da dosežete najboljše učinke ponovite to masažo nekolikokrat in poslužujte se pri tem kreme Tokalon, hrane za kožo, rožnat« barve. Ta krema vsebuje »Biocel«, pridobljen iz mladih živali in pripravljen po posebnem receptu dr. Stejskala od dunajske univerze. Z uporabo te kreme se stara in uvela koža naglo pomlajuje, gube in brazde izginejo, ohlapnele lične mišice pa postaneio sveže in čvrste. Poskusite to novo metodo * kremo Tokalon. hrano za kožo rožnate barve in počakajte na učinke. Hotel Troha Bled Menu 15 Din, sobe od 10 Din naprej. V glavni sezoni vsak večer koncert in ples. Pension junij, september 45 Din, julij— avgust 60—80 Din. 7294 ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem, ki so počastili spomin našega predragega strica, svaka, gospoda Ivana Logarja učitelja v pokoju se najlepSe zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni ge. trgovki Rozmanovi, gasilcem, pevskemu društvu »Zvon«, učiteljstvu, g. Pleskoviču za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem darovalcem cvetja. Trbovlje, 12. junija 1933. 7411 Žalujoči ostali. štedite s kurjavo! Jugoslovenski patent »STED - REGULATOR« v Stedilniških ploščah in obročih vseh dimenzij vam omogoča ekonomično kurjavo in 50% prihranka na gorivu. Oglejte si izdelke na velesejmu! Prospekti na razpolago. Prodaja: JOS. ZALTA & CO., Tvrševa (Dunajska) cesta in F. BREZNIK, Stritarjeva ulica v Ljubljani. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA sprejme na trimesečno brezplačno poskušnjo KANDIDATA ZA VEŽBENIKA s pravico do stalne uradniške namestitve. Predpogoj za sprejem je fakultetska ali pa trgovske akademije diploma. Prošnje je vlagati do uštevnega dne 26. t. m. 7412 Gerent: IVAN HRIBAR. V dveh urah sončenja, namazano lice z znano URAN KREMO, zadobi poseben čar, postane zažareno temno, zagašeno, bakrenastega sijaja No, ne samo to! V dveh urah postane koža dfivna, mladeniška, gibka, transpa-rentna, gladka. URAN KREMA izgladi Vašo kožo kakor mramor, ublaži opečenje, odstrani sigurno najbolj zapuščeni lišaj. Zahtevajte povsod URAN KREMO, ki čuva kožo od ostrega vetra, sonca, lišajev, mozolčkov in izpuščajev. To je danes zajamčeno najdragocenejši balzam lepote. 7414 URAN PARFUMERIJA - LJUBLJANA -i- RAVNATELJSTVO RUDNIKA HRASTNIK, T. P. D., naznanja žalostno vest, da je dne 10. junija t. 1. po kratki bolezni preminil gospod c Krirtofic rudniški delovodja Fogreb dragega nam pokojnika se vrši dne 13. junija t. 1. ob 16. uri iz hiše žalosti v Hrastniku na pokopališče na Dolu. Zvestega in dolgoletnega našega sotrudnika ohranimo r trajnem spominu. Hrastnik, dne 11. junija 1933. 7401 t*. - ■ .■ . . -- - - ■i" V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri soprog, oče, brat in stric, gospod (Drhovc ratfe DIMNIKARSKI MOJSTER IN POSESTNIK dne 12. t. m. po daljšem mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere v 72. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 14. Junija 1938 ob %6. uri popoldne iz hiše žalosti Rožna dolina, cesta VTI-6, na pokopališče na Viču. Rožna dolina, dne 12. junija 19S3. IVANA VRHOVO, soproga; FRAN, IVAN, sinova; MARTA, hčerka; SLAVKA, sinaha; rodbine BRAKE, KUSAR, CUK in ostalo sorodstvo. 7407 Mali oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh' IMHB wsswa«H»«»R*a» NOVOSADSKA ZADRUGA ZA ZAVAROVANJE PROTI POPLAVAM, IZSUŠITEV IN NAPELJAVO VODE potrebuje 1 motor na sesalni plin ali Dieselov motor cca. 50—70 HP in motor na sesalni plin ali Dieselov motor cca. 120—140 HP. V prvi vrsti kupimo stare motorje, ki so že bili v uporabi a ne predolgo in so v popolnoma uporabnem stanju. Ponudbe z detajlnim opisom in ceno nujno nasloviti na zadružno pisarno Novi Sad, Futočki put 13. Iz pisarne novosadske zadruge za zavarovanje zoper poplave, za izsušitev in napeljavo vode št. 237-1933. 7406 nanfURHimiB □ p □ □ □ □ □ □ p p p p □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□aDoaDciDaDaDnnDODonDnnncnDnnnnDnnDDDnc]' □ IZOLACIJSKE PLOŠČE § u □ v velikosti 50X200 cm, razne debeline, prepojene s čistim □ magnezitom dobavi v vsaki množini po konkurenčni ceni [=j □ „ALPEKO" trg. ind. družba, Ljubljana g 7408 g V globoki žalosti naznanjamo, da Je naS nad vse ljubljeni soprog, brat, očem, stric in svak, gospod IVAN SNOD trgovec In posestnik dne 11. t. m. po dolgi mukapolni bolezni, previden s svetotajstvi, mirno v Gor podu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ torek, dne 13. junija 1933 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče pri Devici Mariji v Polju. Spodnji KaSelJ-Ljubljana, dne 12. junija 1933. Žalujoči ostalic 7413 James ODver Curwood: 25 Hči divjine Roman Na tem svetu, to je vedel, ni moglo biti druge take ženske, kakor Je bila ona. Tu, sredi te veličastne praznote, bi se bila njena plitka duša zgrozila od smrtnega strahu; skrčila bi se bila kakor žival jn umrla. Prečisto je bilo — vse bo. Prebelo. Prenedolžno. Ostrašilo bi jo bilo in izmučilo. Tu ne bi bila mogla najti strupa, ki ga je potrebovala, da ji je dajal življenje. Njene nečiste želie bi jo bile pripravile v blaznost. Tako jo je tehtal in ocenjeval, brez zlobe in brez usmiljenja. A nato je kakor tolažilni dotik blage roke začutil v sebi misel na ono drugo — na dekle, ki ye nosil na prsih njeno sliko. Svet, ki je stopal vang', je bil njen svet. Tu je živela — kdo ve kje. je mislil David, gledaje čez zid gozdov proti severozahodu. Sto in sto milj je bilo do nje. Nemara da tisoč milj in še več. Tako velik je bil ta svet, tako širen, da ga še vedno ni mogel zapopu.sti. A tu nekje je bila. Živa. Dihala je! Kar nenadoma ga ie obšlo, da je vze! sliko iz žepa. Podržal jo je dol, za enega izmed zavojev, da je oče Roland ne bi videl, če bi se po naključju ozrl. Odvil je sliko in nehal puhati iz pipe. Danes, v tem solnčnem svitu, pod višnjevim obokom neba. je bila deklica čudno krasna, in zdelo se mu je, kakor da bi hotela izpregovoriti. Ngene ustnice so drhtele, njene oči so zrle naravnost v njegove oči, in bilo je, kakor da bi se solnce odbijalo v njenih laseh. Zdelo se mu je, da pozna vse misli, kar jih i-e bilo v njegovem duhu, in čuti boo. ki ga b::je v sebi; kakor da bi ga bila zagledala skozi prostor in bi ga zdaj spremljala z očmi in bi mu hotela zaklicati, kako naj hodi, da pride do nje. Čuden trepet je bil v njegovih prstih, ko je spravil sliko v žep. Šepeta! je sam pri sebi. Pipa mn je bila ugasnila. A tisti mah ga je zdramil rezek klic očeta Rolanda. Psi so nenadoma obstali. Škripanje sanišč }e utihnilo. Oče Roland je gledal po jezeru nizdol in nekam kazal. »Poglejte!« je zaklical. David je skočil s sani in pogledal nazaj po sledi. Iskrenje snežnih kristalov ga je začenjalo zbadati v oči, in nekaj trenutkov ni mogel razločiti ničesar novega. Slišal je Mukokija, kako je s pridušenim glasom začudeno vzkliknil. In tedaj je opazil daleč, skoraj pol milje zadaj, temno piko. ki se je počasi bližala. Ustavila se je. Negibno kakor črn kamen je stala v daljavi. T ik zraven njega se je oglasil mali misijonar: »Spet ste dobili, David. Bari gre za nami!« Pes se ni hotel bolj približati. Po nekaj trenutkih je David našobil ustnice in čudno, presunljivo zažvižgal. Poznejše čase je Bari dobro poznal ra klic, a danes se ni zmenil zanj. Nekaj minut so stali in ga gledali. Ko so krenili dalje, je David ta dan že v tretje nataknil smučke. Njegova naJoga se mu je zdela čedalje manj težka. Smučk se ie privajal vse bolj in bolj in tudi dihal je laže. Cez pol ure je oče Roland spet ustavil vprego, da bi se oddahnila. Bari se je bil približal. Zdaj je bil le še četrt milje za njimi. Tri je bila ura, ko so zapustili jezero in krenili po gozdu na severozahod. Solnce je bilo postalo hladno in bledo. Snežni kristali se niso več tako silno bleščali. Siv, tihoten somrak se je zgrinjal na gozd. Na robu tega mraka so spet obstali. Misijonar je vzel roke iz krznenih rokavic in si natlačil pipo z novim tobakom. Pipa mu je ušla iz rok in se zakopala v mehki sneg ob njegovem znožju. Ko se je sklonil potijo, je oče Roland razločno zanirmral: »Prekleto!« Smehiial se je, ko je vzravnal hrbet. Tudi David se je smehljal. »Pravkar mi je prišlo na um,« ie rekel, kakor da bi bil tovariš zahteval računa o njegovih mi;,lih, »kak čuden človek ste prav za prav, m on pere!« Mali misiijonar se je zahahftal, nato pa — kakor sam pri sebi — zamrmral, prižigaje si pipo: »Resnica je — čista resnica.« Ko je pipa gorela, je dodal: »Kaj pravijo vaše noge? Dobršno miljo še imamo do kolibe.« »Hodil bom, dokler se ne zgrudim,« je rekel David. Vprašanje mu je bilo na jeziku. 2e nekaj časa mu je rojilo po glavi, in kar gorel je od nestrpnosti, da bi slišal odgovor. Ozrl se je in zagledal Barija, ki je po snežni površini jezera počasi krožil proti gozdu. In izpregovoril je, kakor da bi mu bilo slučajno prišlo na um: »Kako daleč je do Tavisha. mon pčre?« »Štiri dni.« je rekel misijonar. »Štiri dni, če se podvizamo, od Tavisha do Božjega jezera pa še teden dni. Nekoč sem dospel k Tavishu v petih dneh, in Tavish je nekoč prišel do Božjega jezera v dveh dneh in eni noči; sedem psov je imel. V dveh dneh in eni noči! V temi je prišel — v temi in viharju. Vidite. David, kaj zmore strah. Strah ga je gonil. Sklenil sem, da vam drevi povem to reč. Vedeti jo morate, da ga boste razumeli. Čuden človek je — zelo čuden človek!« Nato ie rekel Mukokiju nekaj po krijsko, in Indijanec je rezko okliiknil pse. Vprega je spet potegnila za Krijcem. ki je počasi ubiral pot. Oče Roland se je uvrstil za njim. David je bil tudi to pot zadaj. Kar strmel je nad tem, kako nenadoma je bilo zatoni lo solnce. V gostem lesu ie bilo že tema kakor ob začetku noči. Zdelo se mu je, kakor da bi iz globokih senc in votlin, mračnih prostorov vstajali novi glavosi. »Vit, vit, vit!« je zavpilo tik zraven njega, in v naslednjem trenutku mu je nalik prikazni prhnila preko glave velik sova; slišal je sneg, kako se je osipal z vej od njenega plahutanja; drgnjenje dveh dreves drugo ob drugo ie nekje v temi dajalo drhteč, žaloben glas, ki je izprva osupil Davida, tolikanj je bi! podoben otroškemu joku. Tako napeto je vleke! na uho in vrtal z očmi v mrak, da je pozabil bolečino v kolenih in gležnjih. Kdai pa kdaj so psi obstali, kadar sta Mukoki in misijonar potegnila kak hlod ali kup grmioja s poti. V enem teh presledkov so začuli iz velike daljave dolgo, žalobno tuljenje. Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Dtn 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi. ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital*, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda«, »Stroj*«, »Vrednote«, »Informacije*, »Živali*, »Obrt« in »l^s« ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek«, če se x oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šitro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje netslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NajmanJSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Potniki Kdo* išče mesto pot nika. plača za ma ko besed« 50 j«ur; ia dajanj« naslova a ti za šifro 3 Din. — Kdor »prejema potnike, pia ča l>e»edo i>o 1 Din; dajanj* naslova al: la iifro na 5 Din. (S) Zastopstvo la d r« v - k ,v t>.i n ov vto odd s tov« r oa pletenin v stroki uvedenemu potniku proti visoki proviziji. Prednost imejo mi i laatrrm avtomobilom. in ki gredo ta k o j na turo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutru«. 17918-5 Zastopnike ta vee banovine. za p-ak-:ičen cenen žepni fotoaparat in fime, na lasten ramtn sprejmem. Ponudbe na t>g!tietr odde'ek »Jutra« pod mačko »Eksistenca«. 18090-5 Zaslužek Kdor 'Sit zaslužka, plača u iMk« besedo KI [>ar: ta oasiov ali šifro S Din. - Kd.>r n n d i zaslužek. pa ta v&ako beseda 1 Din, ta dajanj« naslova ta šifro pa 5 Din. (V) Serioznog zastupnika t: vodeno? kod bižuterijske galanterijske radnje. treži-mo ta Savsko ba no vi mi — »»dSšte Ljubljana. »IngoM*« Beograd. Mlatišintnina Ji. Id: 00-3 KVfflBifgfil.ft Vsak* beseda 50 par; aa daiarve naslovi a'i aa iifro n« S Din. (i) Mesar, pomočnika i mog>trek:im tzpitoTO — »prejrae>m rakoj kot poslovodjo. Ponudbe na naslov: »Vnovčevaiuica za ž:vino« r. t. T o. i. v Ratečah — P"«mioa. 17719-1 Vezilje aa stroje, in šivilje perila nprejim em ta k oj. Naslov v ogl-asm-m oddelku »Jutra«. Predstavit?" se je osebno. 19136-1 Mehanikarja In lakirerja p^tenega tu pridnega išče Alojzij Zajec. Dev. Marija v Polja. 18!07-1 Uradnika (co) popolnoma samostojno pisarniško moč z daljšo prakso. iti. vodstvu pi.?arne ne industrije in nadzorstvo jhrata takoj sprejmem. — Z?' a »i.ti i* je osebno • p:-»meno ponudbo in iapričevali med 10. in 12. wro dopoldne. Naslov t o?'3*. oddeiku »Jutra«. 17579 ) Zastopnike išče posojilnica !a ob>k privat.nih »traok, za. zaključevanje posojil! Ponudbe na: »Kred'itjia za druea«. Ljubljana, pp. 307 — znamki ta odg^or! 801 1 Gospodična imo^na nemščine, neodvia-'ia. z nekaj kavcije proti varni vknjižbi, dobi ugoil nn pi-farntško mesto. Ponudbe pod »GivpoAnja — nri'atel;i«tvn« na otr a»=ni oddelek »Jutra«. 18074-1 Vešče pletilje In kvačkarieo ««.tt>o prvovrstne moči ta kc-j sprejmem. — Naslov v oglae-n em odde-iku »Jutra«. 18071-1 Prodajalka dol>ro :ztirjen« za e-amns.toj-no vodstvo mešane trgovine. dobi tako-j stalno slu4-bo. — I^*tnorrH-no pisane fiOTMidibe s prepisom epriče-val na naslov, ki ga pove og'a5nni oddelek »Jifra«. 1 SI 31-1 Neodvisna gdč. i rlogo 00.000—30.000 Din proti varni vknjižbi, z.mnd-na nemščtime. dobi mesto t pioaimi. Ponudbe n-a og'«s odd"'ek »Jutra« pod šifro »J.eaitev aia jospo-dinja«. 18142-1 Vajenca poAtempga. ki i m« po»e-hno veselje do soboslikargik« in p' 'fk a reke obrti, spre jim e •ako; V;kt.or Zvegelj. Breg St. 20. 18093-1 tteaeoa l Din; u dajanj« oaalorv« ali m šifro 5 Din. Diiaki, H i56«jo instrokoije, plačajo v»&ko btsedo 50 parj za šifro ali za dajanj« oa .»lova 3 Din. (4) Gltaro Inštrutram (sipremi.jaTO in so'0) po 7imerra ceni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kitara«. 1 SI49 4 G. Th. Rotman: Vrtismrcek in Šilonoska spet na delu 76. Brkač mu tega seveda ni hotel dovoliti, In kmalu je nastal pretep, da si lepšega ne morete misliti. Udrihala sta drug po drugem, da se je kar prašilo. Nazadnje je Janez ujel Brkača za rep in jel tako silovito vleči zanj. da mu ga je raztegnil skoraj za polovico. Prodam 0e*e-ctjalneg* značaja po •50 j>a.r beseda. Za dajanje naslorva ali >a šifro S Din. oairoma 5 Din. (1,1) Kolesa tovarniško nova, od preostale zaloge prodamo pio najn.ij.jti ceni. Elefctrofon-eka družba — Krekov trg št, 10/U. 18096-11 Službe išče Vsaka b#*ed« 80 par; za dlajeeje naslova aH t* šifro p« 3 Din. (2) Absolvent vin. šole z dobrimi ve^le-tnirar »pri čevali. poučen v vseh pa aogab m->dernega kmetij »tva, vojaščine pro»t, iJče primernega me«ta. Naslov v oglasnem oddftlku »Ju tra«. 17838-2 Gospodična poSt^na. vešč« vsega gospodinjstva. zmoina nem škega io laškega jezika, z dolgoletnimi »pričevali — išče službo k otrokom pri boljši družini — najraje v Zagrp.hu. Ponudbe na po »redovalnico v Selenbur-govi ul. 7/1. Priporoča se trg. nameščenka z znanjem češkega, hrvatskega i.n nemškega jezika; MIK--2M ud gwpo-1io!S-k b del. — Brezpo*e.!na deklet dobe preooftiič«. — Naroča se list »Oosipodiojs-ka po m-iini-a«. 1S098-2 Brivski pomočnik miad, fci dobro ondnlira, išče dobro mesto. Rudolf Vifez, salon Kristek. Va-raždin. 17726-2 Stavbenik z lastno konoeeiijo, išče za-poelitev, oziroma nudi samo koncesijo. Ponudbe r.a ogla«. oddel«k »Jmtra« pod »Strokovnjak«. 18101-2 Boljše dekle ki zrna šivati, kuhati ln vsa druga dela opravljati, išče s 1. juijem službo gospodinje. — Pomudbe na oglas. odde'^k »Jutra« pod inačlko »Boljše dekle«. 18118-2 Trg. pomočnica i®uče*na v trgovini mešanega blaga, sedaj v delikatesni trgovini, fceli s 15. junijem kamorkoli preme-niti službo. — Ponudbe n« ogias. oddelek »Jutra« pod značko »Trg. pomočnica«. 18109-3 Mladenič § 1000 D'n kavcije. iJče siužibo trg. sluge. Naslov v offias>nem oddelku »Jutra«. 18140-2 Kot šofer z večletoo prakso, ali t-udi kot strojnik (4*y 10 Ks) i«em sln-žbo. Sem samsiki i.n 27 1et star. Tkale« Matije, šofer, Bel-tinoi St. 40. 18108-2 Mlado dekle pridno in pošteno, ki ima veselje do gostilne, išče Služibo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 12.090«. 18151-2 Oglasi trg. zaačaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Di«. — Oglaei socialnega tnačaja vsa ka beseua 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Vinske sode od 150—350 hI, dobro ohranjene kuipi Mihael Omahem Višnje gora. 17840-7 Dežnike za gostiln, vrt kuipim. Fomidbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dežnike«. 18096-7 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« naslov« aH za Sifr« pa 5 Din. f 12) Pohištvo » trdega in mehkega lesa ugodno k opite te pri Av gtten Cern-etn. Zg. Si^ka 122. Vodnikova c. 17213-12 Visoko omaro dobro ohranjeno, pisalno mizo. obešalnik za obleke i.n velik kovčeg proda To mažič, Giiti c e, Tržaška cesta št. 6. 18105-12 Vsaka besed« l Din; ta lajanje naslova ali za šifro r>a 5 Din. fl6) Zagotovite si lastco aomafijo uc. orezsKroco bolocnosi Brezoorestno p «o.)lio zu žldavo la-stnesa doma odpiaOUo obrestnih dol gov l!?pi»tllc dedSčln' tn dote aosežete Kot slan zadruge Mol Dom Ljubljana. Tvrševa cesta 31/I 105-16 Zlata jama se nudi podjetnemu gostilničarju. ki razpolaga z go tovino 20.000 Din kot kav ei.io, za katero dam p.ilno jamstvo. Ponudbe na ogl-oddelek »Jutra« pod šifro »Industrijski kraj«. 1 SI45-1 fi Pozor! Kdor želi brez-nbre-stno po-sojiio, dobi vsak dan natančna pojasnila na Jtjse nitaii v gostilni Poklar — Prešernova cesta 2 — med 7. in 10. ter 17. in 31. uro. 17751-16 Sodelavca za metalurgično podjetje v Sioveniji, s kapitaiom. proti intabulaoijd na prvo mesto in drugim jamstvom iščem. Ponud'be pod šifro »Prvorazredno« n« Jtigo- mo-sse, Zagreb, Jelačičev trg 5. 18085-16 Vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke, z vlogo 10.000 Din kupim proti gotovini. — Ponudbe z 07jnačbo cene oa oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 115«. 18115-16 Vložno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske. z vlogo era 15.000 D'n prodam. Ponudbe na og>as. oddelek »Ju'tra« pod šifro »St. 116«. 18116-16 30.000 Din posojila iščem proti vsestranski garanciji in mesenemu odplačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Posojilo 22«. 13132-16 Gotovino 5000 Din takoj, potneje več, vložim v dobro dobička nosno podjetje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Od,ločitev«.. 18144-16 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za iifro pa o Din. (20j V letovišču Laškem naprodaj enonadstroipne hiša (vila) z vrtom. Pojae nila daje Gerkma,n. Laško. 17754-20 V letovišču Laškem naprodaj pritlična hiša e sadonosmkom in gospodar sktm poslopjem. Pojasnila daje Gerkman. Laško. 17753-20 Naprodaj v Celju prvovrstna gostilna, hotel, dvonadstr. trgovska biša, hiša z avtodt-lavokvo, vile in stanovanjske hiše, gosposka ter graščinska posestva. — Karol Brez-mik, Celje. 17693-20 Vogalno parcelo 700 m2 veliko, ne daJeč od trnovske cerkve prodam. Del kupnine vzamem tudi v hranilnih knji&ieah. Po jasni'!a daje vsak popoldan Herman. D»vinska ul^Ca 9 18113-20 .,, .i OeseOa 1 Dl ti. «a dajanje naslova a!; ta 4'fro rw 5 D;n '35'' Vsakovrstno zlato ku^puje po najvišjih senati CERNE - juvelir Ljubjana. Wolfova aliea 5 Vsaka hbseda 1 Diti. i» dajanje na»iova aK j šifro t*. 5 Din. fl7) Vilo eno- a ti dvostanovan jskn. kakih 10 minut od Ljubljane vzamem v najem. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Vila ali hiša« 18119-17 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (19) Lokal na Bledu v »Pa rk hotelu« takoj »d dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. lS<>72-:9 Dva lokala za trgovino pisarno od dam takoj. Naslov: D. Rovšek, fotograf, Kolo dvorska ul. 35. 17883-19 Trgovino mošaneg« blaga radi preža po*! en ositi ugodno pr oda m v Ljub!j«ni. — Poizve se: »Alva«, Selenburgova u>l. 4. 18112-19 Mesarski lokal lap in velik, v centru mesta Celja prodam z vsem inventarjem. Pojasnila daje J. Križanec, Celje, Gospo ika ulica 3. 18130-19 Manjšo trgovino z mešanim blagom, oddam v p-ometni ulici. Naslov- v og;as.nem oddelku »Jutra«. 18146-19 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali la šifro 3 Din. (22) Dva dijaka srednješolca sprejme učiteljska rodbina v dobro oskrbo ln strogo nadzorstvo v bližini obrtne šole la realke. Naslov pove oglas. odd. »Jutra«. 18047-22 Vsaka t>e»eda 50 par; m dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a) Enosob. stanovanje v centru mesta iščem. Ponudbe na og'asn.i oddelek »Jutra« pod šifro »Odrastle osebe«. 180S9 21/a Dvosob. stanovanie s kuhinjo in poselsko sobo, iščeta z avgustom zakonca brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zračno«. 18il0-31/a Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aJi za šifro 3 Din. (23-a) Majhno sobico s posebnim vhodom, iščem s 1. julijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »ijiguren plačnik«. lSUS-23/a S tanovanje Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (31) Udobno stanovanje 2 f>ob. predsobe, kuhinje in drugih pritikiin. pri cerkvi sv. Krištofa oddam z a v gtistom. Naslov povp ogl. oddelek »Jutra«. 1799^-il Dvoje enakih stanovanj parketlranlh obstoječe vsako lz dveh sob. kopalnice ln vseh prltl-kltn oddam odrasli družini. Eno takoj, drugo s 1. julijem v Zeleni >aml. Prešernova ulica 15. 17970-21 Dvosob. stanovanie z vrtom oddam za 300 Din. enosob. stanovanje p« 7« 200 Din. — Ilovica. Jurčkova pot štev. JY". 17835-91 Trisob. stanovanje komfortno." so nčna Ifga, v 1. nadstropju oddam s 1. a.vgus-toiB. Po:«siti!a med 2. in 3. Uro popoldne :z-vzemši nedelj in praznik".«-daje hišnik v Goruiuovi ul. št. 20. 1S0S3 21 Stanovanje 3 sob in pritikiin. poleg sodišča oddam. — Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Mesečno 10ese<3a L Din; ta dajanje naslova aH ■a šifro r>* 5 Din. (31) Izjava Rod'pisana izjavljam, da ni resnica, kar sem govori a. proti gosp. Maksu Calvin, pekovskemu ni" t-tru v Trbovljah. — Zahvaljujem se mu, da je 01! -1 * t i i od tožbe. Pike; j Mar;'a, Trbov. .le. 12. »jni fe 1933. 18:20-3.1 Vsaka Beseda 1 Din. iA disjanje naslova ali za šifro ;>» 5 Din. (371 Aleksandrovo otok Krk Saj topleje se priporoča pension »Jelisava« ob morju, 2 minut' od kopa išč«. — 50 Din. 17441-37 Ziato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afi-nerija zeta, Maribor. Po-povičeva ulica 9. 186-6 Za mene veli a saxr*c> Samo Flitu se moram zahvaliti za dobro prespavano noč brez nesnosnih komarjev Ne daj, da bi ti skeleči vbod krvi željnega ^ komarja pokvaril tvoj počitek! Razprši- Flit iu ugonobi vsak mrčes v svoji sobi. Dasiravno smrtonosen komarjem, muham in drugemu hišnemu mrčesu, je Flit neškodljiv ljudem in ne pušča madežev. Prodaja se samo v plombirani, rumeni, črno opasani konvi z vojakom —t odprt se Flit nigdar ne prodaja. brejuje Davorin Havljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoil Ribrukai. Za Narodno t^karno d. d. kot lekarnarja Franc Jezeršek. Za mserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsa v Ljubljani.