Letnik 1914.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos L VI. — Izdan in razposlan 23. dne junija 1914.
Vsebina: (Št. 131—133.) 131. Razglas o dopustila dveh z električno silo obratovanih prog malih železnic z ozkim tirom v okolišu občin Teplice-Šanov in ftetenice in, da se izpreminja razglas ministrstva za železnice z dne 23. marca 1897. 1. o dopustilu postranske proge z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom öd Teplic v Duby. — 132. Razglas, da se popravlja ukaz pravosodnega ministrstva z dne 30. marca 1914. 1. o ustanovitvi okrajnega sodišča v Gornjem Wiköwu v Bukovini. — 133. Ukaz, s katerim se izpreminja z ukazom ministrstva za železnice z dne 16. julija 1897. 1. izdani, z razglasom ministrstva za železnice z dne 11. maja 1912. 1. izpremenjeni predpis o uniformovanju uslužbencev državnih in zasebnih železnic.
Jsilo obratovane male železnice z ozkim tirom, od
Teplic v Duby, gledé delnega kosa od Štefano-
Razfflas ministrstva za železnice po fUsk\in Pi;aški cesli, do .plina''ne
°	„	„ „	..	.	.	podelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat
nastopno oznainenjenih z električno silo obratovanih prog malih železnic z ozkim tirom, in sicer:
z dne 10. junija 1914. 1.
o dopustilu dveh z električno silo obratovanih ,	, », „
......	,	«	1. od Stefanovega trga stično s postransko
prog malih zelezmc z ozk m tirom v okolišu progo male železnice 0d Teplic v Duby, dopu-
občin Teplice-Šanov in Retenice in, da se izpreminja razglas ministrstva za železnice z dne 23. marca 1897. I. (drž. zak. št. 86) o dopustilu postranske proge z električno silo obrato-
Ščeno z razglasom c. kr. ministrstva za železnice z dne 23. marca 1897. 1. (drž. zak. št. 86), po Mlinski cesti, Schlangenbadstraße, Neubad-Allee in Parkstraße v Teplicah-Šnnovu do tja, kjer ,	...	....	, _	.. pride v malo železnico od Teplic v Duby, do-
vane male zelezn.ee z ozkim tirom od Teplic ; pl]§čenD z raz„iasnrn c. kr. ,rg0vinskega mini-
v Duby.
C. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi m po določilih zakona o železnicah nižjega reda * dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 14-9) v pogumu z udeleženimi ministrstvi po pogojih in ^činili, bliže ustanovljenih v naslednjem, tepliški '*ružbi za elektriko in malo železnico, hkratu raz v^javljaje z razglasom c. kr. ministrstva za želez-n‘Ce z dne 23. marca 1897. 1. (drž. zak. št. 86) podeljeno dopustilo za gradnjo in obrat postranske Pr°ge, ki gre od Šolskega trga po Kraljevi, Mlinski ltl Praški cesli k plinarni v Teplicah, z električno
j strstva z dne 28. St. 39), in
februarja 1895. 1. (drž. zak.
2. od postajališča Maricnhof z razglasom c. kr. ministrstva za železnice z dne 16. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 169) dopuščene, do postaje Teplice-Grajski vrt lokalne železnice Teplice (Retenice) — Libérée vodeče nadaljevalne proge male železnice od Teplic v Duby po Duch-covski cesti do meje občin Teplice-Šanov in Retenice in od tod naprej v okolišu občine Retenice po Cesar Franc Jožefovi cesti in Jahnovi cesti do Kolodvorske ceste.
(SlnvftnlMh.t
135
§ 1.
Za dopuščeno železnico uživa koncesijonarka finančne ugodnosti, navedene v členih VI do XII ter XXXII, odst. 1, zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149).
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna dokončati gradnjo skraja oznamenjenih malih železniških prog najpozneje v enem letu, računaje od današnjega dne, in ju izročili javnemu prometu ter po njih vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo do vštetega 27. dne februarja 1955. 1.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonarka na zahtevanje državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeni mali železniški progi, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se podeli koncesijonarki tudi gledé tistih dovlačnic, ki se morda napravijo in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§ 4.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščenih prog malih železnic ravnati po vsebini te dopustilnice in po tehniških dopustilnih pogojih, ki jih je postavilo c. kr. ministrstvo za železnice, ter po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. -1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor sc po določilih v oddelku B zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) uporabljajo na male železnice, potem po zakonih in ukazih, ki sc morebiti dado v bodoče, naposled pa še po tem, kar zakažejo c. kr. ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblaslva.
8 5.
V ostalem je začetkom oznamenjcni mali železniški progi smatrati za celokupni sestavini
z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom od Teplic v Dubv, ki je predmet razglasa c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 28. februarja 1895. 1. (drž. zak. št. 39) ter s tem izpre-menjenega razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 23. marca 1897. 1. (drž. zak. št. 86) in razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 16. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 169).
Potemtakem naj se zaukazi §§ 4 in 6 do vštevši 14 razglasa z dne 28. februarja 1895. 1. (drž. zak. ,št. 39) zmislu primerno uporabljajo na progi malih železnic, ki sta predmet tega razglasa, z naslednjimi dopolnili, in sicer:
1.	Koncesijonarka je dolžna poskrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za oskrbo njih svojcev in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijo-narko kakor pri blagajnici imenovane zveze.
To oskrbo je izvršiti tako, da mora koncesijonarka zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kot vozniki, sprevodniki, čuvaji ali poslajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
Ustav pokojninske blagajniee, ki se eventualno ustanovi, ter vsaka njegova izprememba potrebuje odobrenja c. kr. državne uprave.
2.	Koncesijonarka je dolžna plačati stroške z ustanovitvijo in obratovanjem svojega podjetja pogojenih ukrepov, da se zavaruje nemoteni obrat v času dopustila posameznih prog že obstoječih telegrafskih in telefonskih vodov, zlasli tudi slroške eventualne preložbe teh vodov.
3.	Koncesijonarka je dolžna na zahtevanje c. kr. ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
Pod 1 do 3 imenovana dopolnila se z njene strani s polno vsebino uporabljajo tudi na proge malih železnic, ki so predmet razglasov z dne 28. februarja 1895. 1. (drž. zak. št. 39), z dne 23. marca 1897. 1. (drž. zak. št. 86) in z dne 16. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 169).
Forster s. r.
132.
Razglas ministrstva za notranje stvari v porazu mu s pravosodnim ministrstvom z dne 13. junija 1914. L,
da se popravlja ukaz pravosodnega ministrstva z dne 30. marca 1914. I. (drž. zak. št. 77) o ustanovitvi okrajnega sodišča v Gornjem Wikdwu v Bukovini.
V ukazu pravosodnega ministrstva z dne 30. marca 1914. 1. o ustanovitvi okrajnega sodišča v Gornjem Wiköwu v Bukovini, ki je bil razglašen v XXXVI. kosu državnega zakonika iz leta 1914. pod št. 77, naj odpadejo v prvem odstavku besede „oziroma graščinske okoliše“ in v drugem odstavku besede „z graščinskimi okoliši vred“.
Hochenburger s. r.	Heinold s. r.
133.
Ukaz ministrstva za železnice z dne 15. junija 1914. 1.,
s katerim se izpreminja z ukazom ministrstva za železnice z dne 16. julija 1897. I. (drž. zak. št. 176*) izdani, z razglasom ministrstva za železnice z dne 11. maja 1902. I. (drž. zak. št. 100) izpremenjeni predpis o uniformovanju uslužbencev državnih in zasebnih železnic.
Na podstavi Najvišjega pooblastila z dne 6. junija 1914. 1. nastopijo v predpisu o uniformovanju uslužbencev državnih in zasebnih Železnic, privzcmši in deloma izpreminjujé razglas ministrstva za železnice z dne 13. februarja 1900.1. (drž. zak. št. 29) o uredbi razmer uniformiranja
*) Pri risbah, pridejanih temu ukazu, nastopijo naslednje premembe: pri podobah 2 do 4 odpadejo naramni loputci in poprečne skobe, podobe 10 do 13 izgubč moč.
gledé malih železnic (tercijamih železnic), naslednje premembe:
§ 2.
Prvi štirje odstavki naj se glasé:
Uniforma uradnikov je ustanovljena po treh, uniforma poduradnikov in slug po enem uniform-skem razredu; uniformski razredi so še poddeljeni, in sicer se deli I. uniformski razred uradnikov v dve,- II. in 111. uniformski razred uradnikov in uniformski razred poduradnikov in slug vsak v tri stopnje.
Pomožni uslužbenci nosijo za njihovo kategorijo določeno uniformo, toda brez činovnih znakov.
Uniforma za galo je določena za slovesne prilike in za službeno predstavljanje; v navadni službi naj nosijo službeno uniformo, zlasti torej vsi uslužbenci bluzo ali jopič.
Izven službe lahko nosijo uradniki, priliki prikladno, uniformo za galo ali službeno uniformo.
§ 3.
Med tretjim in četrtim odstavkom je vriniti:
Ali naj nosijo uslužbenci zasebnih železnic, ki se ne štejejo med glavne železnice, v občevanju z občinstvom v tem predpisu omenjeno tinilormo ali drugo službeno obleko, oziroma službeni znak, ki se zaukaže od primera do primera, odloči minister za železnice.
§ 4.
Prva dva odstavka odpadeta.
Zadnji odstavek dobi naslednje besedilo:
Nova podjetja zasebnih železnic, ki prosijo po § 2 reda za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.) za dovoljenje začeti obratovanje železnice, morajo komisiji, ki poizveduje, jc-li železnica sposobna za obratovanje, dokazati, da je c. kr. ministrstvo za železnice odobrilo uniformovanje uslužbencev in znak firme, oziroma tudi uvrstitev uslužbencev v uniformske razrede in da je osebje opremljeno s predpisano uniformo.
§ 6.
V prvem odstavku naj odpadejo besede: „za vse razrede, za katere je predpisana posebna pražnja uniforma“.
§ 7 naj se glasi:
Hlače za galo so za I. in II. uniformski razred iz istega sukna kakor uniformska suknja ; uradniki, ki so v III. uniformstem razredu, naj nosijo v gali iste hlače kakor pri službeni uniformi.
S 8 naj sc glasi:
Uinovni znaki na uniformi za gaio (podoba Ù do 7. 14 in 15) so za vse uniformske razrede rozete na ovratniku, za 1. in II. uniformski razred razen tega še zlati pasci (porte) na ovratniku, na rokavovih našitkih in na hlačah, in sicer so opremljeni
I.	uniformski razred s 3-3 cm širokim zlatim pascem na ovratniku, 5-3 cm širokimi zlatimi pasci na rokavovih našitkih in z dvema po 2-(i cm širokima s pomarančastorumenim napustkom ločenima zlatima pascema na zunanjih stranskih šivih hlač, nadalje na prvi stopnji z dvema rozetama, na drugi z eno rozeto;
II.	uniformski razred s 3-3’ cm širokimi zlatimi pasci na ovratniku in na rokavovih našitkih in 2‘6 cm širokimi zlatimi pasci na zunanjih stranskih šivih hlač, nadalje na prvi stopnji s tremi rozetami, na drugi z dvema rozetama in na tretji stopnji z eno rozeto;
lil. uniformski razred na: prvi stopnji s tremi rozetami, na drugi z dvema'rozetama in na tretji stopnji z eno rozeto.
Rozete imajo D7 cm v premeru in nikakor ne smejo imeli druge nego predpisano obliko, torej zlasti ne smejo hiti enake zvezdam-rozetam ; poleg njih je na obeh . straneh na ovratniku enostransko krilato kolo.
Rozete in krilata kolesa so pri 1. in II. uniformstem razredu vezena v srebru, pri 111. pa v zlatu.
§ 9.
Drugi odstavek naj se glasi :
Klobukova pentlja, na desni strani pritrjena z zlato vezenim krilatim kolesom, je pri I. in fl. uniformstem. razredu narejena iz šest vrst zlatih huljoflov, izmed katerih sta srednja dva zapletena, v UT. uniformstem razredu pa iz zlatega pasca. V obeh oglih klobuka ležita roži zlatih buljonov, s srednjim ščitom iz pomaranČastorumenega bar-žuna, na katerem je v zlatu vezen priznak železnice.
§ 11
Zadnji odstavek odpade.
§ 14 odpade.
I 17 odpade.
S I 8 naj se glasi :
Plašč je tak kakor pri uniformi za galo.
K službeni uniformi se lahko nosi tudi kolobar (ogrtač).
Kolobar je narejen iz temnomodrega sukna ali lodna in tvori polovično ali tričetrtinsko kolo ; njegov ovratnik je enak ovratniku, ki je predpisan za plašč.
Za zapenjanje služi šest na desnem robovem delu nameščenih črnih koščenih gumbov in ustrezajoče gumbnice, ki so na levem robovem delu znotraj na skobi.
Dolgost se ravna po telesni velikosti; kolobar pa mora segati najmanj do kolena in sme segati I k večjemu do polovice meč.
Kolobar ima lahko tudi enakobarvuo ali črno podvleko, razpore za roke, ki se dado zapenjati, in kapuco iz enakega blaga, ki se da sneti z gumbov.
Š 19 odpade.
§ 23.
Četrti odstavek naj se glasi:
Na paroli jih je pri uradnikih III. uniform-skega razreda namestili rozete in krilato kolo, pri uradnikih 1. in II. uniformskega razreda razen tega še zlate pasce tako, kakor je predpisano za uniformsko suknjo (§ 8). Rluza uradnikov, ki so v 1. uniformstem razredu, ima 2-6 centimetrov širok zlat pasec, ki gre na rokavu pod napustkom.
Zadnja dva odstavka odpadeta.
§ 24.
Namesto „uniformskega razreda „naj se glasi: „111. uniformskega razreda“; besede: „ha naramnih loputcih. oziroma na ovratniku bluze“ naj odpadejo.
§ 25 naj se glasi:
Uniformska suknja je enaka suknji, ki jo bila po § 14 predpisana za uradnike, toda brez naramnih loputcev in poprečnih skob in z gumbi iz posrebrene bele kovine.
Činovni znaki so rozete iz motnoposrebrenc ■bele kovine, ki se poleg enostranskih krilatih koles iz enake kovine namestijo na sprednjih koinih položenega ovratnika.
Uniformski razred poduradnikov ima na prvi stopnji tli rozete, na drugi stopnji dve rozeti in na tretji stopnji eno rozeto.
Na ramah suknje višjih sprevodnikov je Qragonec iz 5 milimetrov debele s pomarančasto-ttoienimi nitimi pretkane vrvice iz posrcbenc belo ‘Ovine (podoba 31), ki je spodaj na naramnem ;lvu prišita, v sredi rame potegnjena skozi pentljo K enake vrvice, nameščeno na rami, in blizu °vratnika pritrjena na majhnem posrebrenem gumbu.
§ 26.
Prvi odstavek odpade.
Za zadnji odstavek je pristaviti:
Na jopičih višjih sprevodnikov so enako akor pri suknji nameščeni dragonci, ki so pa z *anjko vred narejeni iz temnomodre volnene vrvice.
§ 28.
Namesto .posrebrene“ naj se glasi „motno*
Posrebrene“.
§ 30 naj se glasi:
Plašč je tak kakor za uradnike, gumbi so pa u Posrebrene bele kovine.
. Na ramah plašča za višje sprevodnike je centimetrov širok dragonec iz enakega sukna, 1 Ie na gornjem koncu blizu ovratnika pripet ' velikim kovinskim gumbom.
Zavratnica in rokavice so kakor pri uradnikih; Ji!.vzemši slavnostne prilike, ji1 dovoljeno podurad-*kom nositi v službi tudi črne rokavice.
§ 32.
Besede „na naramnem loputcu“ naj od-Padejo.
§§33 do 36 odpadejo; na njihovo mesto S °Pi za
Na uniformski suknji vlakospremnega osebja so dragonci kakor pri uniformski suknji višjih sprevodnikov, na bluzi so dragonci iz modričasto-modrih volnenih vrvic.
§ 34.
Činovni znaki so rozete iz posrebrene bele kovine, ki se z enostranskimi krilatimi kolesi iz enake kovine nameščajo kakor na suknjah in bluzah uradnikov.
Uniformski razred slug ima na prvi stopnji tri rozete, na drugi stopnji dve rozeti in na tretji stopnji eno rozeto.
Tisti sluge, katerim so podrejeni drugi sluge z enakimi ali višjimi prejemki in torej z enakimi činovnimi znaki, naj nosijo ves čas, dokler traja to razmerje, za zunanje označenje svojega višjega službenega posla razen rozet, ki jim gredö, 13 centimetra širok pasec (portico) iz posrebrene bele kovine ob nastavnem šivu in ob obeh sprednjih robeh uniformske suknje, oziroma na obeh koncih ovratnika na bluzi (podobi 34 in 35).
§ 35.
Uniforma pomožnih slug je narejena iz debelejšega modričastomodrega sukna in sicer enaka uniformi slug, razen da odpadejo rozete in obrobna vrvica kape.
§ 36.
Vsaki železniški upravi se prepušča odločiti, kateri izmed njenih v kategorijo slug spadajočih uslužbencev dobé samo bluzo “namesto uniformske suknje.
§ 37.
V zadnjem odstavku naj se namesto : „služabniki h, II.. III. in IV. razreda slug“ glasi: „sluge“.
§ 40.
§ 33.
Uniformska suknja, bluza, hlače in kapa za ,^ugc so iz modričastomodrega sukna, za čuvaje Pomožne sluge iz debelejšega modričasto-odroga sukna in tako narejene kakor pri urad-1 di. Ovratnik in našitki uniformske suknje so iz 'siega sukna, pri bluzi odpadejo našitki in napustki • zunanjih stranskih šivih hlač teče napustek j poniarančastorumenega sukna. Znaki na kapi gumbi so iz posrebrene bele kovine.
Namesto „čuvajsko kapo* je postaviti „kapo za pomožne sluge“.
Ta ukaz dobi moč dne, katerega se objavi.
Uradnikom je pa dovoljeno z dosedanjim predpisom določene uniforme nositi še do poteka leta 1918.
Forster s. r.
(Slovonlich.)
136



ar»
r.::1 i v
r, .
■ : ? i;2|


•' a ~



' ■	.. ■ i



. . .......


■


V:-yr.r;'.	.
	
-


: 7:'
f. ••
’	is..	•	•’ . ;.
; . ■

'V\*|
. - •• ; . • • ’
. -
v:'	-	1.
■ M J ■	• > • f


•J M
t
. .
v /'


.VS g
.5S ê
\y - . : ‘	i <
r.n



v M : o*:
lilv;-; j::;	. J '	•	, . .

...
:v .:o	. ' : r!:-:' . ';	•”	r '
i -c :	v>	' ■' I) :::

!	i
..r ..-t,ai
Vf V
Of ' '
' ■
ul! ‘f- i, .'.iti	D
! ■
;	. -■ -	1	~ 'iii ■
. .. ;. • ; ! : .
T- Ji«
, .
--•s'K' •