Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava  5 | 2005 Procesnopravna jamstva Lukanda proti Sloveniji Predstavitev sodbe ESČP v zadevi št. 23032/02 Lukenda v. Slovenia. Summary of the ECHR judgment no. 23032/02 Mateja Rus Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/1759 DOI: 10.4000/revus.1759 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 1 novembre 2005 Number of pages: 37-44 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Mateja Rus, « Lukanda proti Sloveniji », Revus [Spletna izdaja], 5 | 2005, Datum spletne objave: 12 février 2013, ogled: 15 septembre 2020. URL : http://journals.openedition.org/revus/1759 All rights reserved L u k e n d a p r o t i S l o v e n i j i ( p r e d s t a v i t e v s o d b e v z a d e v i š t . 2 3 0 3 2 / 0 2 ) 1 Pripr avila : Ma te ja Rus Ev rop sko so di šče za člo ve ko ve pra vi ce (ESČP) je 6. ok tob ra 2005 v za de vi Lu - ken da pro ti Slo ve ni ji ob so di lo dr ža vo za ra di kr šit ve pr ve ga od stav ka 6. čle na Ev rop ske kon ven ci je o var stvu člo ve ko vih pra vic in te melj nih svo bo ščin (v na - da lje va nju Kon ven ci ja), ki med dru gim za go tav lja pra vi co do po šte ne ga so je - nja v raz um nem ro ku.2 Ob sod ba se na na ša tu di na kr ši tev 13. čle na Kon ven - ci je, ki vse bu je pra vi co do učin ko vi te ga prav ne ga sred stva.3 So di šče je ugo to - vi lo, da to vrst ne kr šit ve ni so zgolj osam lje ni pri me ri, am pak so v Slo ve ni ji sis - tem ski prob lem, ki iz ha ja iz ne pri mer ne za ko no daj ne ure dit ve in ne u čin ko vi - to sti prak se. 37S T R A S B O U R Š K O V A R S T V O P R A V I C E D O S O J E N J A V R A Z U M N E M R O K U I N D O P O Š T E N E G A S O J E N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 1 ESČP je v skla du s tret jim od stav kom 29. čle na Kon ven ci je iz da lo sod bo, v ka te ri je hkra ti od lo či lo o pro - ces nih pred po stav kah in o vse bin ski ute me lje nos ti za de ve, če prav v ve či ni pri me rov ESČP od lo či tev o do - pust nos ti pri tož be sprej me lo če no. 2 Be se di lo pr ve ga od stav ka 6. čle na (del, ki se na na ša na so je nje v raz um nem ro ku): »Vsa kdo ima pra vi co, da o nje go vih ci vil nih pra vi cah in ob vez nos tih ali o ka kr šnih ko li ka zen skih ob tož bah zo per nje ga pra vi čno in jav no ter v raz um nem ro ku od lo ča ne od vis no in ne pri stran sko z za ko nom usta nov lje no so di šče.« 3 Be se di lo 13. čle na: »Vsa kdo, či gar pra vi ce in svo bo šči ne, za jam če ne s to Kon ven ci jo, so kr še ne, ima pra vi - co do učin ko vi tih prav nih sred stev pred do ma či mi ob last mi, in to tu di če je kr ši tev sto ri la urad na ose ba pri oprav lja nju urad ne dolž nos ti.« revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 37 Mateja RUS BASSIT, 2005: Lukenda proti Sloveniji. Predstavitev sodbe v zadevi št. 23032/02. Revus – Revija za evropsko ustavnost (2005) 5. 37–44. www.revus.eu 1. Šti ri le ta in en dan na pr vi stop nji Pri tož nik4 ru dar Fra njo Lu ken da se je le ta 1994 po ško do val pri de lu. In va lid - nost, ki je po sle di ca po škod be, je bi la oce nje na na 13 od stot kov, za kar je pri - tož nik od za va ro val ni ce do bi val del no in va lid ni no, in si cer od le ta 1994 do le - ta 1996. De cem bra 1998 je pro ti za va ro val ni ci spro žil pos to pek pred Okraj nim so di ščem v Ce lju. Na pod la gi stro kov ne ga zdrav niš ke ga mne nja je zah te val po - vi ša nje in va lid ni ne. Pos to pek na pr vi stop nji se je kon čal de cem bra 2002, šti - ri le ta in en dan po vlo žit vi tož be. Feb ru ar ja 2004 je Vi šje so di šče v Ce lju nje - go vi pri tož bi del no ugo di lo in dvig ni lo od sto tek in va lid ni ne ter odob ri lo po vr - ni tev pla či la stro škov. Ce lo ten pos to pek na obeh in stan cah je tra jal pet let, tri me se ce in de vet dni. Pri tož nik je vlo žil pri tož bo na ESČP v ča su, ko pos to pek pred do ma či mi so di šči še ni bil kon čan. S pri tož bo je uve lja vl jal kr ši tev pra vi ce do so je nja v raz um nem ro ku za ra di pre dol ge ga tra ja nja pos top ka (pr vi od sta vek 6. čle na) ter kr ši tev pra vi ce do učin ko vi te ga prav ne ga sred stva (13. člen), ki bi omo go - ča lo od pra vo kr šit ve pra vi ce do so je nja v raz um nem ro ku. 2. ESČP de lu je sub si di ar no in od pri tož ni ka zah te va pred hod no iz čr pa nje učin ko vi tih no tra njih prav nih sred stev ESČP po u dar ja, da je me ha ni zem od pra ve kr ši tev pred so di ščem sub si di ar ne na ra ve. Pri mar na od go vor nost za od pra vo, po pra vo ozi ro ma pre pre če va nje za - tr je va nih kr ši tev pri pa da dr ža vi po god be ni ci Kon ven ci je, kar je očit no iz 13. čle na in pr ve ga od stav ka 35. čle na Kon ven ci je.5 So di šče se skli cu je na sod bi v za de vah Kud la pro ti Polj ski in Sel mo u ni pro ti Fran ci ji:6 »… na men pr ve ga od stav ka 35. čle na, ki vse bu je pra vi lo pred hod ne ga iz - čr pa nja no tra njih prav nih sred stev, je za go to vi ti dr ža vam po god be ni cam mož - nost, da pre pre či jo ali od pra vi jo za tr je va ne kr šit ve, še pre den so te pred lo že - ne so di šču …«.7 S T R A S B O U R Š K O V A R S T V O P R A V I C E D O S O J E N J A … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 38 4 Iz raz pri tož nik je v be se di lu upo rab ljen za ozna če va nje ose be, ki vlo ži pri tož bo na ESČP (ang. ap pli cant; fr. re qu é rant). 5 Pr vi od sta vek 35. čle na: »So di šče sme ob rav na va ti za de ve še le po tem, ko so bi la iz čr pa na vsa no tra nja prav - na sred stva v skla du s sploš no pri zna ni mi pra vi li med na rod ne ga pra va in v šes tih me se cih od dne, ko je bi - la spre je ta do kon čna od lo či tev po no tra njem pra vu.« 6 Kud la pro ti Polj ski, sod ba ESČP z dne 26. 10. 2000, ECHR 2000-XI, § 152, in Sel mo u ni pro ti Fran ci ji, sod ba ESČP z dne 28. 7. 1999, ECHR 1999-V, § 74. revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 38 www.revus.eu Ra tio le gis »pra vi la pred hod ne ga iz čr pa nja no tra njih prav nih sred stev« se še do dat no po ka že v po ve za vi s 13. čle nom Kon ven ci je, kot pra vi so di šče: »… pra vi lo pr ve ga od stav ka 35. čle na je os no va no na pred po stav ki, ki se zr ca li v 13. čle nu (s ka te rim je v tes ni po ve za vi), da ob sta ja učin ko vi to prav - no sred stvo za od pra vo za tr je va nih kr ši tev po sa mez ni ko vih kon ven cij skih pra - vic.«8 V skla du z ju di ka tu ro ESČP 35. člen Kon ven ci je zah te va od pri tož ni ka, da pred hod no iz čr pa vsa učin ko vi ta prav na sred stva. Učin ko vi ta prav na sred stva so tis ta, ki so (1) do stop na in (2) pri mer na, da ne po sred no omo go či jo od pra - vo ozi ro ma po pra vo kr šit ve Kon ven ci je.9 Učin ko vi to prav no sred stvo mo ra po - leg te ga tu di (3) de jan sko, in ne le te o re tič no ob sta ja ti,10 ozi ro ma mo ra za go - tav lja ti za dost ne mož nos ti za uspeh.11 Če tu di bi se po sa mič na prav na sred stva iz ka za la za ne u čin ko vi ta, lah ko tem kri te ri jem po be se dah in ju di ka tu ri ESČP za dos ti tu di ce lo ta vseh raz po lož lji vih prav nih sred stev v dr ža vi.12 ESČP na zad nje po no vi, da se mo ra pra vi lo pred hod ne ga iz čr pa nja no tra - njih prav nih sred stev upo ra bi ti z do lo če no ohlap nost jo in brez pre ti ra ne ga for - ma liz ma.13 39Lu ken da pro t i S lo ve ni j i (pred sta v i tev sod be v za de vi š t . 23032/02) R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 7 »... the pur po se of Ar tic le 35 § 1, which sets out the ru le on ex haus ti on of do mes tic re me di es, is to af ford the Con trac ting Sta tes the op por tu ni ty of pre ven ting or put ting right the vi o la ti ons al le ged against them be - fo re tho se al le ga ti ons are sub mit ted to the Cou rt ...« 8 »… the ru le in Ar tic le 35 § 1 is ba sed on the as sump ti on, ref lec ted in Ar tic le 13 (with which it has a clo se af fi ni ty), that the re is an ef fec ti ve do mes tic re medy avai la ble in res pect of the al le ged bre ach of an in di vi - du al’s Con ven ti on rights.« Glej tu di Kud la pro ti Polj ski, sod ba ESČP z dne 26. 10. 2000, ECHR 2000-XI, § 152, in Sel mo u ni pro ti Fran ci ji, sod ba ESČP z dne 28. 7. 1999, ECHR 1999-V, § 74. 9 »… nor mal re cour se shou ld be had by an ap pli cant to re me di es that are avai la ble and suf fi ci ent to af ford red ress in res pect of the bre a ches al le ged.« Glej Ver nil lo pro ti Fran ci ji, sod ba ESČP z dne 20. 2. 1991, Se ri es A 198, § 27, in Be lin ger pro ti Slo ve ni ji, od lo či tev ESČP z dne 2. 10. 2001, št. 42320/98. 10 »… the exis ten ce of such re me di es must be suf fi ci en tly cer tain not on ly in the o ry but al so in prac ti ce, fail - ing which they will lack the re qui si te ac ces si bi li ty and ef fec ti ve ness.« Glej Ver nil lo pro ti Fran ci ji, sod ba ESČP z dne 20. 2. 1991, Se ri es A 198, § 27, in Be lin ger pro ti Slo ve ni ji, od lo či tev ESČP z dne 2. 10. 2001, št. 42320/98. 11 »… and of fe red re a so na ble pro spect of suc cess.« Glej Akdi var in dru gi pro ti Tur či ji, sod ba ESČP z dne 16. 9. 1996, Re ports 1996-IV, § 68. 12 Sil ver in dru gi pro ti Zdru že ne mu kra ljes tvu, sod ba ESČP z dne 25. 3. 1983, Se ri es A 61, § 113; Cha hal pro - ti Zdru že ne mu kra ljes tvu, sod ba ESČP z dne 15. 11. 1996, Re ports 1996-V, § 145. 13 »… the ru le of ex haus ti on of do mes tic re me di es must be ap pli ed with so me de gree of fle xi bi li ty and wit hout ex ces si ve for ma lism.« Glej Car dot pro ti Fran ci ji, sod ba ESČP z dne 19. 3. 1991, Se ri es A 200, § 34. Ohlap - nost in opus ti tev for ma liz ma se ven dar le ne sme raz la ga ti pre več ši ro ko, saj iz ju di ka tu re or ga nov Kon ven - ci je iz ha ja zah te va, da pri tož nik, ki so mu bi le kr še ne kon ven cij ske pra vi ce, pri vlo žit vi no tra nje ga prav ne - ga sred stva iz pol ni dva po go ja, t. i. for mal ne ga in t. i. vse bin ske ga. For mal ni po goj pri tož ni ka ob ve zu je, da vlo ži prav no sred stvo v ob li ki in v ro kih, kot je do lo če no z no tra njim prav nim pred pi som, kaj ti v na - sprot nem pri me ru bo pri tož ba pred ESČP zavr že na kot ne do pust na. Vse bin ski po goj pa ga ob ve zu je, da pred do ma či mi or ga ni uve lja vl ja tis te kr šit ve Kon ven ci je, ki jih bo na to uve lja vl jal pred ESČP. Ta ko je Ko - mi si ja od lo či la v za de vi X. pro ti Zdru že ne mu kra ljes tvu (od lo či tev Ko mi si je z dne 21. 3. 1975, DR 3, str. 21): »... da mo ra pri tož nik v okvi ru pos top ka pred do ma či mi or ga ni na va ja ti vse bi no pri tož be, ki jo kas ne - je na slo vi na Ko mi si jo ...« revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 39 www.revus.eu 3. No tra nja prav na sred stva pro ti so je nju v ne ra zum nem ča su ni so učin ko vi ta Vla da14 v pos top ku pred ESČP za tr ju je, da pri tož nik ni iz čr pal no tra njih prav - nih sred stev, s ka te ri mi bi lah ko do se gel pos pe ši tev sod ne ga pos top ka ozi ro - ma zah te val od ško dni no. No tra nja prav na sred stva so po mne nju vla de pri mer - na in učin ko vi ta po sa mi čno in tu di v kom bi na ci ji (ang. ag gre ga te; fr. en sem - ble).15 Za to ome nja več raz po lož lji vih prav nih sred stev. V pos top ku, ki še tra - ja, bi se kr ši tev pra vi ce do so je nja brez ne po treb ne ga od la ša nja lah ko od pra - vi la (1) v skla du s 23. čle nom in 157. čle nom Usta ve – s tož bo v uprav nem spo - ru. Po leg te ga ima stran ka tu di mož nost (2) vlo ži ti nad zor stve no pri tož bo, ki je po mne nju vla de z uve de ni mi spre mem ba mi za ko na o so di ščih iz le ta 2000 pri mer no in učin ko vi to prav no sred stvo. Če je pos to pek že kon čan, ima stran - ka mož nost (3) zah te va ti od ško dni no v od ško dnin ski prav di, kot pred vi de va 26. člen usta ve. Ose ba, ki ču ti, da so kr še ne nje ne člo ve ko ve pra vi ce ali te melj - ne svo bo šči ne, pa lah ko vlo ži tu di (4) ustav no pri tož bo v skla du s 160. čle nom usta ve. No be ne ga od na ve de nih prav nih sred stev pri tož nik ni iz čr pal. Če tu di bi ESČP mor da ugo to vi lo, da po sa mi čno prav no sred stvo ni učin ko vi to, je po tr dit vah vla de – kot zad nji ar gu ment – ce lo ta vseh prav nih sred stev v dr ža vi ne dvo mno učin ko vi ta.16 Pri tož nik te tr dit ve vla de iz pod bi ja. Opo zar ja, da so sod ni pos top ki v Slo - ve ni ji na sploš no pre dol gi in da to ve lja tu di za tis te pos top ke, ki so pred vi de - ni kot prav na sred stva za od pra vo kr ši tev ustav ne pra vi ce do so je nja brez ne - po treb ne ga od la ša nja, za ka te ra vla da za tr ju je, da so učin ko vi ta. So di šče je ugo vo re dr ža ve v ce lo ti za vr ni lo. Ugo tav lja, da raz po lož lji va prav - na sred stva ni ti po sa mič ni ti v kom bi na ci ji ne ustre za jo kri te ri jem za pre so jo učin ko vi to sti prav ne ga sred stva, ki jih je ESČP v pre te klos ti po sta vi lo. Ar gu - men ta ci ja, s ka te ro so di šče po jas ni, za kaj je ta ko, se za po sa mez na prav na sred - stva bi stve no ne raz li ku je. ESČP pri zna va, da sod na prak sa ter spre mem be za ko no da je, ki jih je vla - da na ved la, ka že jo na pre dek in so ne dvo mno ko rak v pra vo smer. Za nad zor - stve no pri tož bo ce lo ugo tav lja, da te o re tič no lah ko pri po mo re k pos pe šit vi pos - top kov. Ven dar to ne za dos tu je, da bi so di šče ka te ro ko li od naš te tih prav nih S T R A S B O U R Š K O V A R S T V O P R A V I C E D O S O J E N J A … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 40 14 S poj mom vla da v tem za pi su ozna ču jem pred stav ni ke Re pub li ke Slo ve ni je pred ESČP. 15 Vla da mo ra do ka za ti, da so pri tož ni ku zno traj no tra nje ga prav ne ga re da na vo ljo učin ko vi ta prav na sred - stva. Če dr ža vi to uspe, do kaz no bre me pre i de na pri tož ni ka, ki mo ra do ka za ti, da so ta prav na sred stva bi la iz čr pa na ozi ro ma da so ob sta ja le iz jem ne oko li šči ne, za ra di ka te rih jih ni mo gel iz čr pa ti. 16 Vla da se skli cu je na Sil ver in dru gi pro ti Zdru že ne mu kra ljes tvu, sod ba ESČP z dne 25. 3. 1983, Se ri es A 61, § 113. revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 40 www.revus.eu sred stev po sa mič šte lo za učin ko vi to in spre me ni lo sta li šče, ki ga je za vze lo v pred hod nih pri me rih zo per Slo ve ni jo.17 ESČP na to za vr ne tu di ugo vor vla de o učin ko vi to sti prav nih sred stev kot ce lo te. Po mne nju so di šča bi dru gač na od lo či tev na spro to va la ta ko na če lom kot du hu Kon ven ci je, kar ute me lju je z na sled njo ar gu men ta ci jo: »… v okvi ru do ma čih prav nih sred stev, na ka te ra se skli cu je vla da, ob sta - ja ver jet nost, da nad zor stve na pri tož ba, vlo že na sku paj s tož bo v uprav nem spo ru, ali ta ko, da ji tož ba v uprav nem spo ru sle di, ne za dos tu je za od pra vo sod nih za os tan kov. Po leg te ga … vla da ni do ka za la, da od ško dnin ska prav da lah ko omo go či po vr ni tev ne ma te ri al ne ško de, med tem ko se ustav na pri tož ba lah ko vlo ži še le, ko so iz čr pa na vsa os ta la prav na sred stva. Na zad nje, vla da ni uspeš no pred sta vi la, ka ko naj bi ome nje na prav na sred stva v kom bi na ci ji po ve ča la nji ho vo učin ko vi tost. Na dalj nje spor no vpra ša nje se po ja vi, ka dar po - sa mez nik vlo ži tož bo v uprav nem spo ru, ki je kas ne je zavr že na, ker je pr vot - ni pos to pek že kon čan, in se za to od nje ga zah te va, da vlo ži od ško dnin ski zah - te vek za po vra či lo ško de. … Takš ni pri me ri lah ko pri ve de jo še do res nej še ga prob le ma, to je ver jet nos ti pre dol ge ga tra ja nja kom bi ni ra no upo rab lje nih pos - top kov. Po seb no po zor nost je tre ba us me ri ti na … hit rost sa me ga pos top ka prav ne ga sred stva, ki naj bi kr ši tev od pra vil, saj mož nost, da bi se prav no sred - stvo šte lo za ne u čin ko vi to za ra di pre dol ge ga tra ja nja pos top ka, ne mo re bi ti iz klju če na. Za pri tož ni ka bi bi la zah te va po iz čr pa nju obeh sred stev ne ra zum - no bre me.«18 41Lu ken da pro t i S lo ve ni j i (pred sta v i tev sod be v za de vi š t . 23032/02) R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 17 ESČP npr. pra vi: »... the Cou rt sees no re a son for the ti me be ing to de part from its con clu si on in the Be lin - ger ca se re gar ding the ef fec ti ve ness of an ac ti on in the ad mi ni stra ti ve cou rts. The Slo ve ni an ca se-law that has been pro du ced do es not suf fi ce to al ter the Cou rt’s vi ew that, as mat ters stand, an ac ti on in the ad mi - ni stra ti ve cou rts do es not pro vi de ef fec ti ve red ress in length-of-proce e dings ca ses.« So di šče za pi še tu di: »In the Be lin ger ca se the Cou rt found that the ef fi ci en cy of the con sti tu ti o nal ap peal was alr e ady prob le ma tic in vi ew of the pro ba ble length of the com bi ned pro ce e dings.« Za več o tem glej Be lin ger pro ti Slo ve ni ji, od lo - či tev ESČP z dne 2. 10. 2001, št. 42320/98. Glej tu di Ma ja rič pro ti Slo ve ni ji, od lo či tev Ko mi si je z dne 3. 12. 1997, št. 28400/95. 18 »… un der the fra mew ork of do mes tic re me di es re li ed on by the Go vern ment, it is pos sib le that a re qu est for su per vi si on lod ged in co njun cti on with, or fol low ed by, an ac ti on in the ad mi ni stra ti ve cou rts, will not suf - fi ce to red ress de lays in the pro ce e dings. In ad di ti on … the Go vern ment ha ve not shown that an ac ti on in tort can pro vi de com pen sa ti on for non-pe cu ni a ry da ma ge, whi le a con sti tu ti o nal ap peal can on ly be lod ged af ter all other re me di es ha ve been ex haus ted. Las tly, the Go vern ment ha ve fail ed to de mon stra te how the com bi ned use of the abo ve-men ti o ned re me di es wou ld bo ost their ef fec ti ve ness. A furt her is sue ari ses whe - re an in di vi du al first brings an ac ti on in the ad mi ni stra ti ve cou rts that is sub se qu en tly dis mis sed on the gro und that the ori gi nal pro ce e dings ha ve en ded and is then re qui red to lod ge a tort cla im in or der to ob - tain com pen sa ti on. … mo re se ri ous prob lem which may oc cur in such ca ses is the pro ba ble ex ces si ve du ra - ti on of the com bi ned pro ce e dings. Par ti cu lar at ten ti on shou ld be paid to… the spe e di ness of the re me di al ac ti on it se lf, as the pos si bi li ty that a re medy may be dee med ina de qu a te be cau se of its ex ces si ve du ra ti on can not be ex clu ded. It wou ld be put ting an un re a so na ble bur den on the ap pli cant to re qui re him to ex haust both re me di es.« revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 41 www.revus.eu 4. Kr še na je pra vi ca do so je nja v raz um nem ro ku (pr vi od sta vek 6. čle na) ESČP v sod bi po no vi sta li šče, da je tre ba raz um nost tra ja nja pos top ka pre so - ja ti v lu či kon kret ne ga pri me ra ob upo šte va nju na sled njih kri te ri jev: (1) kom plek snost za de ve, (2) rav na nje pris toj nih or ga nov ozi ro ma so dišč, (3) rav na nje pri tož ni ka in (4) po men spor ne za de ve za pri tož ni ka.19 V pri me ru Lu ken da ESČP ugo to vi, da kljub te mu, da je bi lo tre ba pri do bi ti me - di cin sko mne nje, pos to pek ni bil zap le ten (1). Tu di ar gu ment vla de, da je pris - toj no so di šče rav na lo v skla du z do ma čo za ko no da jo, ne mo re opra vi či ti dej - stva, da je pos to pek stal na mrt vi to čki sko raj dve le ti (2). So di šče me ni, da pri tož ni ko vo rav na nje ni znat no pri spe va lo k tra ja nju pos top ka (3), in pri zna, da je bil spor ni zne sek za pri tož ni ka raz me ro ma maj hen (4). Gle de na to, da vla da ni pre do či la no be ne ga ar gu men ta, ki bi lah ko pre pri čal, da je bil pos to - pek oprav ljen v raz um nem ro ku, je ESČP skle ni lo: »… ce lot na dol ži na pos top ka je bi la v da ni za de vi pre ko mer na in ni iz pol - ni la zah tev po ‘so je nju v raz um nem ro ku’. Še zlas ti tra ja nje pos top ka pred so - di ščem na pr vi stop nji, ki je pre se glo šti ri le ta, ni sklad no s stan dar di, ki jih je so di šče po sta vi lo v sod ni prak si. Za to je po da na kr ši tev pr ve ga od stav ka 6. čle na Kon ven ci je.«20 5. Kr še na je pra vi ca do učin ko vi te ga prav ne ga sred stva (13. člen) Pri tož nik v svo ji vlo gi za tr ju je, da so prav na sred stva zo per kr ši tev pra vi ce do so je nja v raz um nem ro ku ne u čin ko vi ta. Ker je ESČP le ta 2000 v za de vi Kud la pro ti Polj ski21 od lo či lo, da 13. člen »za go tav lja učin ko vi to prav no sred stvo pred do ma či mi ob last mi za za tr je va no kr ši tev pra vi ce do so je nja v raz um nem ro - S T R A S B O U R Š K O V A R S T V O P R A V I C E D O S O J E N J A … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 42 19 Fryd len der pro ti Fran ci ji, sod ba ESČP z dne 27. 6. 2000, ECHR 2000-VII, § 43. 20 »… the ove ra ll length of the pro ce e dings in the in stant ca se was ex ces si ve and fail ed to meet the ‘re a so na - ble-ti me’ re qui re ment. In par ti cu lar, the du ra ti on of the pro ce e dings be fo re the first-in stan ce cou rt, which ex - ce e ded four ye ars, is not com pa tib le with the stan dards set by the Cou rt’s ca se-law. The re has ac cor din gly been a bre ach of Ar tic le 6 § 1 of the Con ven ti on.« 21 Kud la pro ti Polj ski, sod ba ESČP z dne 26. 10. 2000, ECHR 2000-XI, § 156. revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 42 www.revus.eu ku«, pri tož bo sprej me kot do pust no, saj iz nje iz ha ja jo po memb na de jan ska in prav na vpra ša nja, ki zah te va jo me ri tor no od lo ča nje.22 O vse bin ski ute me lje nos ti pri tož be ESČP naj prej za pi še: »… stan dar di 13. čle na zah te va jo od dr žav po god be nic, da za go to vi jo no - tra nje prav no sred stvo, ki do pu šča pris toj ni do ma či ob las ti ob rav na va nje vse - bi ne kon ven cij ske pri tož be in ki omo go ča pri mer no od pra vo kr šit ve. Ven dar dr ža ve po god be ni ce uži va jo do lo če no me ro dis kre ci je gle de na či na iz pol nit ve ob vez nos ti, ki jih vse bu je ta do loč ba …«23 So di šče v na da lje va nju zgolj po vza me pred hod ne ugo to vi tve, da no be no od prav nih sred stev, ki so bi la pri tož ni ku na vo ljo, ne ustre za kri te ri jem učin ko - vi to sti, in ta ko so glas no ugo to vi kr ši tev 13. čle na Kon ven ci je. 6. ESČP opo zar ja dr ža vo na sis tem ski prob lem ESČP v skle pnem de lu sod be pre se že okvi re od lo ča nja o pri me ru Lu ken da in po u da ri, da je po čas no de lo va nje so dišč ve li ka te ža va Slo ve ni je. Po mne nju so - di šča ni ka kor ni za ne mar lji vo dej stvo, da je v Stras bou r gu pro ti Slo ve ni ji vlo že - nih pri bliž no 500 pri tožb za ra di kr še nja pra vi ce do so je nja v raz um nem ro ku: »… Po mne nju So di šča kr ši tev pri tož ni ko ve pra vi ce do so je nja v raz um - nem ro ku ni osam ljen pri mer, am pak sis tem ski prob lem, ki iz ha ja iz ne pri - mer ne za ko no daj ne ure dit ve in ne u čin ko vi to sti prak se. To je prob lem, ki po me ni ne var nost za vsa ko gar, ki zah te va sod no var stvo svo jih pra vic …«24 43Lu ken da pro t i S lo ve ni j i (pred sta v i tev sod be v za de vi š t . 23032/02) R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 22 Pred pri me rom Kud la ESČP ni smat ra lo za nuj no, da od lo či tu di o kr šit vi 13. čle na, če je že ugo to vi lo kr - ši tev pr ve ga od stav ka 6. čle na, saj 6. člen ve lja za lex spe ci a lis v raz mer ju do 13. čle na. V pri me ru Kud la pa je za vze lo na sled nje sta li šče: »... in the Cou rt’s vi ew, the ti me has co me to re vi ew its ca se-law in the light of the con ti nu ing ac cu mu la ti on of ap pli ca ti ons be fo re it in which the on ly, or prin ci pal, al le ga ti on is that of a fail u re to en su re a he a ring wit hin a re a so na ble ti me in bre ach of Ar tic le 6 § 1. The growing fre quen cy with which vi o la ti ons in this re gard are be ing found has re cen tly led the Cou rt to draw at ten ti on to ‘the im - por tant dan ger’ that exists for the ru le of law wit hin na ti o nal le gal or ders when ‘ex ces si ve de lays in the ad - mi ni stra ti on of jus ti ce’ oc cur ‘in res pect of which li ti gants ha ve no do mes tic re medy’. Against this backgro - und, the Cou rt now per ce i ves the ne ed to exa mi ne the ap pli cant’s com pla int un der Ar tic le 13 ta ken sep ara - te ly, not withstan ding its ear li er fin ding of a vi o la ti on of Ar tic le 6 § 1 for fail u re to try him wit hin a re a so - na ble ti me.« 23 »… the stan dards of Ar tic le 13 re qui re from a par ty to the Con ven ti on to gu a ran tee a do mes tic re medy al - lowing the com pe tent do mes tic aut ho ri ty to ad dress the sub stan ce of the re le vant con ven ti on com pla int and to award ap pro pri a te re li ef, al though Con trac ting Sta tes are af for ded so me dis cre ti on as to the man ner in which they con form to their ob li ga ti ons un der this pro vi si on …« Glej tu di Cha hal pro ti Zdru že ne mu kra ljes - tvu, sod ba ESČP z dne 15. 11. 1996, Re ports 1996-V, § 145. 24 »… It is in trin sic to the Cou rt’s fin dings that the vi o la ti on of the ap pli cant’s right to a tri al wit hin a re a so - na ble ti me is not an iso la ted in ci dent, but rat her a sys te mic prob lem that has re sul ted from ina de qu a te le - gis la ti on and inef fi ci en cy in the ad mi ni stra ti on of jus ti ce. The prob lem con ti nu es to pre sent a dan ger af fec - ting every per son re sor ting to ju di ci al pro tec ti on of their rights …« revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 43 www.revus.eu So di šče na to opo mni, da se je Slo ve ni ja s pod pi som Kon ven ci je ob ve za la za go to vi ti var stvo kon ven cij skih pra vic in svo bo ščin vsa ko mur, ki so di pod nje - no ju ris dik ci jo. V kon kret nem pri me ru pa dr ža va pri tož ni ku ni za go to vi la ni ti so je nja v raz um nem ro ku ni ti mu ni omo go či la učin ko vi te ga prav ne ga sred - stva za od pra vo te kr šit ve. Dr ža ve po god be ni ce so v skla du s 46. čle nom Kon ven ci je za ve za ne spo što - va ti sod bo, iz da no v za de vah, kjer nas to pa jo kot stran ke. ESČP za klju či, da na - lo ga Slo ve ni je ni zgolj pla či lo pra vič ne ga za do šče nja, ki ga je pri tož ni ku pri so - di lo v skla du z 41. čle nom Kon ven ci je. Nje na na lo ga je tu di spre jem ustrez nih sploš nih in/ali po sa mič nih ukre pov v do ma čem prav nem re du, s ka te ri mi bi se do se glo, da se is tovrst ne kr šit ve ne bo do po nav lja le ozi ro ma da se za go to - vi – če bi do kr ši tev vsee no pri šlo – ustrez no san kci o ni ra nje na na ci o nal ni rav - ni. S tem ko je ESČP pre ve ri lo učin ko vi tost prav nih sred stev, ki jih za go tav lja dr ža va, je iz po sta vi lo ne ka te re nji ho ve po manj klji vos ti. Za to so di šče spod bu ja dr ža vo, da bo di si iz bolj ša ve ljav na prav na sred stva bo di si do da no va. Od go vor na vpra ša nje, ka te re so zna čil nos ti učin ko vi te ga prav ne ga sred stva, pa mo ra dr - ža va po is ka ti v na ve de ni ju di ka tu ri ESČP. S T R A S B O U R Š K O V A R S T V O P R A V I C E D O S O J E N J A … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 44 revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 44 www.revus.eu