Leto LIX. itevllka 26J
v Ljubljani, v petek 19. novembra 19Z6.
Cena Din m
SLOVENSKI
Izhaja amtt po&ouHt, izv*»il Mdeli* is trasam«. - .asarau. do du petii a ^ D. do 100 vrs
2D 50 p, večji inaciati petii vrata 4 D; notice, poslano, njive, .eklame. preklici beseda 2 D. — Popust po dogo vom, — inseratni davek oosebei. - „Bio***** vella etno v tofosbvl' 240 D. za 'nozemstvo 420 D
i
Oaravnistvo: ftnailov* ulica stow. S. prltUdje. OrsdalStvo ftnaflovs tulca iL 5, i. nadstropje,
HT      Poitfiifia plačana v gotovini«
Telelon t tet, 304. Telefon slev. 14
Državni proračun
Te dni bo finančni minister predložil Narodni skupščini novi državni proračun za proračunsko leto 19^7^8. 2e lansko leto se je o priliki proračunske debate nagiašalo, da znači Umiiijardni proračun preveiiko obremenitev gospodarskih slojev in da je treba spraviti državne izdatke v sklad  z državnimi dohodki in splošnim gospodarskim položajem v državi. Radikalno-radičevska koalicija je tekom  letošnjega  leta ob vsaki priliki naglašala, da smatra to za svojo prvo in največjo nalogo. Ko pa je finančni   minister   končno   sestavil in predložil novi proračun, s j je izkazalo, da sedanja vlada te svoje temeljne naloge ali ni vzela dovolj resno ali pa je nezmožna, da jo izvede. Novi proračun znaša nad 11 % milijard Din, kar pomeni sicer številčno skoraj 10 % znižanje dosedanjega proračuna, vendar pa niti z daleka ne odgovarja faktunemu gospodarskemu stanju in davčni moči države. Vlada ni znala izvesti primerne redukcije državnih izdatkov tam, kjer bi bilo to dopustno in potrebno, marveč je zvalila vso breme na državno urad-ništvo na eni in na davkoplačevalce na drugi strani. Zato tudi novi proračun, če tudi številčno zmanjšan, ne bo rodil za-željenega   izboljšanja gospodarskega stanja, marveč bo splošen gospodarski položaj v državi le še poslabšal.
Slabo državno gospodarstvo skozi vsa leta sem je povzročilo že toliko škode in nakopičilo toliko zla, ki se vedno bolj in bolj zajeda v ves naš gospodarski ustroj, da je skrajni čas. da se z dosedanjo prakso enkrat za vselej preneha. To pa je mogoče le tedaj, ako se državno gospodarstvo od temeljev preosnuje in postavi na zdravo, trgovsko podlago. Ni dovolj, da se izdatki z dohodki številčno ujemajo. Umetnost državnega gospodarstva' obstoja predvsem v prilagoditvi taktičnim razmeram in prilikam. Vsako eksperimenti- ' ranje je škodljivo. To so lahko naši državni očetje opazovali že vsa leta sem, zlasti pa. odkar so pričeli «stediti». Državni izdatki se s tem taktično niso niti za paro zmanjšali, pač pa je trpela pod tem naša celokupna državna uprava.
Predpogoj za pravično razdelitev državnih bremen je izenačenje davčne zakonodaje. Četudi je to jabolko kislo, bi ga sedanje vladne stranke pred sprejetjem proračuna morale načeti. To pa se ni zgodilo in zato bodo davčne krivice trajale še naprej. Ob enem z izenačenjem davkov bi se morali vsi davki v preobremenjenih prečanskih krajih, zlasti v Sloveniji, primerno znižati, da bi bili v skladu s plačilno zmožnostjo davkoplačevalcev. Danes pa vidimo, da se mora večina davkoplačevalcev, pa bili to kmetje, obrtniki ali trgovci, naravnost zadolževati, da morejo zadostiti svojim davčnim obveznostim. Davčna sila je napeta do skrajnosti in pri vsakem nadaljnem poskusu mora slediti neizogiben polom. Katastrofalne poplave, ki so letos uničile milijone in milijone narodnega premoženja, so davčno moč se znatno zmanjša1^ a vsega tega finančni minister ni upošteval.
Glavno pozornost je posvetila vlada »štedenja« redukciji uradništva in aradniških   prejemkov,   kakor   da je rzrok   vsega    slabega gospodarstva 'skati samo v tem. Nikdo ne bo ugovarjal, če se izvede redukcija prešte-vilnega   uradništva po raznih ministrstvi, toda ta redukcija mora imeti za cilj izbiro najboljšega    uradništva, ne pa partizanske in strankarsko-politične tendence.   Popolnoma zgrešena pa je redukcija uradniških    prejemkov, ki mesto k izboljšanju nujno vodi še v huj šo korupcijo. Naj ostane manj uradništva, a to mora biti strokovno dobro šolano in   temu   primerno tudi plačano.
Končno pa bi moral proračun zasledovati tudi najširšo decentralizacijo državne uprave. Z uživotvorjenjem oblastnih in sreskih samouprav bi se lahko državni proračun restringiral na najpotrebnejše izdatike centralne uprave, vse drugo pa bi se reševalo v oblastnih in srezkih skupščinah. To bi na eni strani prineslo razbremenitev državnega proračuna, na drugi strani pa bi dovedlo do temeljitega izbolišania našega celokupnega gospodarskega stanja, ker bi bila davčna bremena pravično razdeljena in bi se državna tredstva potrebam ofcraja primerno aporabliala.
Toda vsega tega ni najti v proračunu, ki ga je predložila vlada. Zato fa proračun ni realen, ne odgovarja našim razmeram in potrebam in je v tvoji sedanji stilizaciji popolnoma nesprejemljiv.
Oblastne volitve: 23. januarja
Važna seja ministrskega sveta. — Volitve bodo po vsej državi hkrati. — Smrtna kazen ostane tudi v novem kazenskem zakonu- — Agrarni minister predlaga konfiskacijo cerkvenih ve-
leposestev«
— Beograd, 18. novembra. Na se/i ministrskega sveta, ki se je vršila da* nes dopoldne, je ministrski svet raz-pravljal o volitvah v oblastne skupščh ne ter sklenil, da se vrše oblastne vo-Htve v vsej državi v nedeljo dne 23 ja* nuarja 1927. Prihodnje dni bo notranji minister objavil razpis oblastnih volu fev.
Ministrski svet je nato razpravljal j principijelnem vprašanju, ki je v zve* zi z načrtom novega kazenskega zako* nika. Komisija je predlagala naj se tu* di v novem zakonu uvede smrtna ka= zen kakor v večini sodobnih držav. Pr* votno so radičevci nasprotovali uveo%
bi smrtne kazni, po razpravi v njih po* slanskem klubu pa so pristali na njo. Določeno je bilo, da se bo smrtna ka* zen po novem zakonu izvajala po celi državi z obešanjem.
Ministrski svet je nato razpravljal še o enem principijelnem vprašanju, ki se tiče agrarne reforme. Minister agrarne reforme je predlagal, naj bi državna oblast zasegla vsa cerKvena imetja, ki spadajo pod agrarno reformo, dočim je bil m nister prosvete mnenja, naj bi se to ne zgodilo, ker j služijo cerkvena imetja tudi prosvetnim ustanovam in napredku prosvete med narodom. Odločitev še ni padla.
I1 terpphc'itäl dan'v Norodnf skuničini
Zanemarjanje Črne gore* — Predlog o spremembi skupščinskega poslovnika. — Pomirjenje z Jovanovicevci«
— Beograd. 18. novembra    Seja Narod ne skupščine je bila danes otvorjena ob 11. Po prečitanem   zapisniku,   ki ga je večina odobrila, je posl. Viletič, federalisi iz Črne gore, zahteval odgovor ministra javnih del na interpelacijo, ki jo je vložil radi nepravilnega razporeda kreditov za javna dela v črni gori. Minister javnih del je odgovoril na to interpelacijo s precej tehtnimi izvajanji.   Minister je izjavil, da ni imel sred stev na razpolago in da tudi glavna kontra la ni pravočasno odgovorila na razne inter venci je. Ministru je odgovoril posl. Vuletič z ostrimi protestnimi izvajanji, poudarjajoč, da so bile vsote za Črno goro tako neznatne, ca ni bilo moči z njimi pričeti nobene vec-io javne gradnje.
Ker je danes dau interpelacij, bo skup sčina zasedala tudi popoldne. Skupina radi kalnih in radičevskih poslancev je izročila predsedstvu Narodne skupščine predlog o izpremembi člena 14. poslovnika. Predlog *;e glasi: >Stalni odbori trajajo od enega red nega zasedanja do drugega rednega zasedanja. Posebni odbori pa trajajo, dokler ne izvrše svojega posla.c Namen tega predloga je ta, da omogoči vladi večino v poedinih
odborih. Ob dosedanji praksi in predpisih člena 14. poslovnika se je namreč dogodilo, da je vlada ostala v mnogih odborih v manjšini, ker so se od izvolitve odborov do lanes izvršile v vladi razne izpremembe. Tako n. pr. radičevci niso dovolj zastopani v zakonodajnem odboru, ki je bil svoječasno izvoljen s prikrito tendenco proti prejakemu vplivu radičevcev, danes pa bas radi tega vlada v njem nima veČine.
Na seji Narodne skupščini: so po 12. uri govorili še poslanci Rista Jovič v imenu demokratske zajednice. dr. Benmen za bosanske muslimane in še drugi poslanci, ki so kritizirali y>lin'ko javnih del vlade. Seja se popoldne nadaljuje.
— Beograd, IS. novembra. Poslauec Iii ja Mihailovič, podpredsednik radikalnega kluba, je bil danes delj časa pri Pašiču ter mu poročal o včerajšnjem razgovoru s člani kluba Ljube Jovanoviča. Med radikalnimi poslanci se je pojavila želja, naj bi se sedaj radikalna stranka pomirila tudi s klubom Ljube Jovanoviča. V tem smislu bo imel klub Luibe Jovanoviča danes popoldne sejo, da sklepa o pomirjenju.
Delo v mriomentf mih lilu&lh in odsekih
Odkup orijentskih železnic pre kalni klub še vedno ni sklican«
zajed
— Beograd* 18. novembra. Ob 9. do* poldne se je sestal ministrski svet k plenar* ni seji, ki je trajala do 12 ure. Doznava se, da je ministrski svet razpravljal o delu v Narodni skupščini ter o tekočih poslih Anketni odbor je danes zasliševal bivšega ministra saobračaja dr Velizarja Jankovi* ča v zadevi interpelacije glede odkupa ori* :enfalskih železnic interpelacija očita dr Jankoviču, da je odkupil te železnice, dasi b* si jih bila naša država lahko osvojila z enostavno rek vi žici j o, ker so bile last dr* žavljanov sovražnih držav Dr Velizar Jan* kovic je izjavil vašemu poročevalcu po končanem zasliševanju, da je predložil an* fcernemu odboru razne dokumente *n šte* vilke. s katerimi je prepričal odbor, da je postopal pravilno in da ni bilo mogoče za* seči orijentalskih železnic kot vojn' plen, ker so bile akcije teh železnic pokupil: Francozi.
d anketnim odborom* — Radi-— Posvetovanje Demokratske niče.
Vodstvo radikalnega poslanskega klu* ba do danes še vedno ni sklicalo klubske seje, dasi obstoja precejšnje število vpra* sanj, ki nujno zahtevajo razpravo v klubu. V prvi vrsti je kočljivo vprašanje dr. šibe* nikove agrarne reforme za Dalmacijo.
Jutri dopoldne se vrši seja demokrat* ske zajednice. Doznava se, da se bodo na tej seji razpravljala ne samo aktualna vpra* sanja skupščinskih intervencij In nastopov, nego tudi splošna taktična in politična vprašanja
Članom zakonodajnega odbora je bil izročen zakonski osnutek o centralni upra* vi. Plenarna seja zakonodajnega odbora s pretresom o tem zakonskem osnutku bo danes popoldne ob 17.
Jutri se ses*anejo člani finančnega od* bora, da se dogovore radi odhoda na ve!?* posestvo Belje, kjer bodo pregledali ta mos* nje urade in splošno gospodarstvo.
Radič o Mussoliniju
— Beograd, 18 novembra Stepan Radič je sprejel v skupščinski sobi kluba HSS poročevalca »Corrfere della Sera« Singarellija. ki poroča svojemu listu običajno z Dunaja in iz Moskve. Stepan Radič je izročil italijanskemu poročevalcu izredno dolgo jziayo o urejenosti naših notranjih razmer o naši zunanji politiki ter o razmerju do Iraliie Rad:č le nekai hvalil, nato pa rud? kritiziral fašistovski režim. Priznal je Mussoliniju ženijatoiost. ali je naglašal, da mora njegova politika tn njegov režfm neizbežno dovesti do propada Italije. Stepan Radič govori v svojem in-tervjuvu, da se je sestal z italijanskim poslanikom generalom Bodrerom, kateremu Je ozlovolfeno Izjavil, da ni treba, da je človek baš" poslanec aH minister, da kaj pomen? »Jaz nisem narodni poslanec ne minister, pač pa sem šef stranke In še več: sem šef naroda, chef du neunle.«
REFORME V ALBANIJI
— Podgorlca. 18. novembra Doznava se iz Tirane, da bo Ahmed beg Zogu po vzgledu fCemal paše v TurČiii dne 28 tm na dan osvoboditve Albanije objavil celo vrsto reform. Med dmgim bn uvedel prepoved fesov ter oMigatno nošnio klobukov. Reforme se tičejo tudi načina pogreba itd.
Zmaga bolgarske opozicije?
— Sofija, 18. novembra. Nedeljske vo* lirve za okrožne skupščine na Bolgarskem so v nasprotju s prvotnimi vestmi prinesle porazne rezultate za vlado. Opozicija, se* stavljena iz zemljoradnikov in Malinovlje* vih demokratov, ki je priborila večino v vseh mestih Bolgarske. Z dežele še manj» kajo nekateri rezultati V največjih holgar* skih mestih je dosegla opozicija 84.799 gla» sov, vlada pa komaj 43.601. to je le eno tretüno. V Sofiji je opozicija dobila 22 811, vlada pa 10.045 glasov Zmaga zemliorad* nikov in demokratov pri volitvah za okrož* ne skupščine ie zelo značilna in predočuje vladi nevarnost, kateri bo izpostavljena pri predstoječih državnozborskih volitvah pri* četkom prihodn jega leta.
TEŽKOCE ČEŠKE VLADE
— Praga. 18. novembra Politični položaj je zopet napet Pogajanja med slovaško stranko in predsednikom vlade dr Švehlo so prekinjena. Dr švehla je odklonil zahtevo Slovakov, naj bi pristaš Hlinke prevzel resor ministra za Slovaško Slovaki zaenkrat ne bodo vstopil? v vlado ?n čakajo na nove predloge dr. Švehle.
Darujte za dijaške kuhinj
Primožičev morilec aretiran
Ljubljanska policija je izsledila morilca sejmarja Primožiča in ga aretirala v Lokvi na Hrvatskem* — Morilec je mlad Ljubljančan Pintar, po poklicu mesar.
— Ljubljana, 18. novembra. Danes ob 10.30 dopoldne po prihodu dolenjskega vlaka so potniki na glavnem kolodvoru opazili eskorto, obstoječo iz dveh orožnikov, a v sredi med njima ie koraka! mlad, krepak mladenič, trdno vklenjen v verige. Eskorti je sledil pol. nadzornik s. Žajdela, ki je imel nalogo, da vrši poizvedbe in zasleduje morilca sejmarja Karla Primožiča. Pozornost občinstva se je koncentrirala na eskor-tiranca in kmalu se je povsod raznesla govorica, da peljejo morilca iz Rožne ulice. Vest se je bliskovito razširila tudi po mestu. Orožniki so mladeniča odpeljali v zapore justične palače.
V resnici je mladenič morilec Primo-žičev. Pol. nadzornik g. Žajdela se je na podlagi zbranega informativnega mate-rijala, ki so ga prinesli detektivi iz raznih krajev Ljubljane in okolice, in na podlagi zaslišanja okoli 30 oseb, odločil, da odpotuje v smeri, ki je vodila za morilcem. V torek zvečer se je g. 2ajdela odpeljal v Karlovac in od tam v Lokve pri Delnicah, kjer so slutili, da se morilec nahaja. G. Žajdela se je zglasil pri tamošnjem županu ter ga naprosil, da pozove pred njega mesarja Branka Pin-tarja, rodom Ljubljančana. Mesar Pintar je namreč nedavno prevzel mesnico po svojem gospodarju, pri katerem se je učil mesarske obrti in ki je pred meseci
umrl. Pintar je gmotno stal slabo in na imel na razpolago večjega zneska. Ko je zazrl g. Žajdelo se je ustrašil, zlasti ko mu je bila napovedana aretacija radi umora. Pri njem so dobili celo ključe od Primožičevega stanovanja. Te ključe je se pred dnevi kazal Pintar svojemu vajencu S. Morilec se je dal mirno ukle-niti. Hkratu je bil kot indirekten soudeleženec aretiran tudi njegov vajenec Š.. ki pa bo najbrže nastopal v procesu kot glavna priča in je bila njegova aretacija bolj preventivnega značaja.
Branko Pintar je po izvršenem uino^ ru ostal približno en dan v Ljubljani. Nabavil si je novo obleko in klobuk pri tvrdki Šmalc na Marijinem trgu. S Primožičevim denarjem — znesek št ni ugotovljen — si je Pintar nabavil tudi razno mesarsko orodje in druge svari. Pintar je moral v Lokvah konkurirati drugemu domačemu mesarju, ki je razpolagal z denarjem, dočim jc on sam bil brez kredita. Na nekem sej* mu je kupil od kmeta kravo, ki je Be do danes ni plačal.
Kakor zatrjujejo poznavalci razmer, se je Pintar seznanil s Primožičem pri« biižno pred tremi meseci ter postal nje* gov intimen prijatelj, kar je izrabil v to, da ga je zvečer obiskal mi hiegn* vem stanovanju in ubil.
ot itoliionski most v Orijent
Med Italijo in Rumunijo bo sklenjena cela vrsta pogodb, ki naj docela spremene rumunsko zunanjo politiko in jo navežejo na
Italijo.
Rimu. Obisk jc doiočc:; za jomhtd. italijanski kraljevski par bo vrnil obisk v Buk; -
— Run, 18. novemu:* Potovanje maršala Badogiia in vojvode Spoletskega v Rumunijo bo Imelo, kakor zatrjuje faši-stevsko časopisje, še pomembne politične posledice. Italijansko - rumunski pakt prijateljstva, ki je bil podpisan tekom zadnjega bivanja rumunskega rnraistrskega predsednika Averesca v Rimu, je šele prva etapa rumunsko - italijanskega zbliža-nja. »Tribuna« trdi, da bodo v kratkem sklenjene še druge važne pogodbe, ki bodo italijansko - rumunsko sodelovanje znatno učvrstile. V prvi vrsti bo podpisana trgovinska pogodba, glede katere so pogajanja že dobro napredovala ter se samo še čaka, da uveljavi Rumunija svojo novo carinsko tarifo. S to pogodbo bodo Italiji dovoljene znatne koncesije, zlasti v pogledu naseljevanja italijanskih delavcev in izkoriščanja prirodnih bogastev v Rü nuni ji. Smatra se, da bo ta pogodba še tekom tega meseca podpisana.
Vse te pogodbe in konvencije bodo slovesno in manifestantno sankcijonirane z obiskom rumomske kraljevske   dvojice v
rešti še tekom maja 1927. »ImperOi komentira te vesti o novih rumunsko - italijanski pogodbah in trdi, da si bo Rim preki Rumunijo utrl najkrajše po;! italijanska ekspanzije napram Orijentu. Italijanska ekspanzija bo tem lažju, ker ::e bo trčila \ Rumu-Tiij: na jezikovne, plemenske in rradi-cijojnalne zapreke, kakor pri ostalih sosedih.
isri Ust povdarja, da .ie ireba zasluge za italijansko - rumunsko zbližanje pripisati predsedniku vlade Averescu, ki se \t od prvega Jne prevzema predsednišrv.t vlade zavzemal za italijansko - rumunsko sodelovanje. Avarescu ie defmirivno prelomil staro Bratianovo politiko, ki je Par/ predpostavljala Rimu. V Runurmji je Italija našla svojega prirodnega zaveznika, s katerim te sedaj sklenila pakt, ki ni naperjen: proti nikomur in ki proži stvarne garancije za ohranitev miru v Podonaviu in na Brt-kanu.
BOLGARSKI VPAD V RUMUNIJO
— Bukarešta, 18. novembra. (Jlasom službenih vesti so prošlo noč upadli bolgarski teroristi med Vidinimo Ln Cizmo na rumunsko ozemlje ter pričeli ostro borbo z obmejnimi četami. Na obeh straneh so :e2-ke žrtve.
MUČNA AFERA BALOKO-VICA
— Zagreb, 18. novembra.    Ve=> Zagreb govori o škandalu, ki 6e je pripetil velikemu vijolinskemu virtuozu Zlatku Baiokovi-eu. Kakor znano, je Balokovič rodom iz Zagreba in se je letos spomladi oženil s hčerko ameriškega dolarskega milijonarja. 2e tedaj so listi poročali, da bo pri prvi pri liki prišel v Jugoslavijo, da seznani svojo ženo s staro domovino. Za Balokoviea, ki je pravkar koncertiral po vseh večjiih mestih Jugoslavije, je vodila    koncertna   agent ura nekega Krausa v Zagrebu uprav ameriško reklamo. Balokovičevi prijatelji so predsta-vib* njegov uspeh  kot uspeh Zagrebčana hrvatskega sinu. Sedaj pa se je po končani turneji dogodil Balokoviču strahovit škandal   Lastnik koncertne agenture Kraus je zahteval od Balokoviea 280.585 Din kot povračilo stroškov za propagando. Ker ni šlo z lepa. je Kraus zahteval, da zarubi sodišče Balokoviču njegov avto in njegove dragocene gosli. Ko je včeraj prišel Kraus s sodnim organom v stanovanje Balokoviea, ga je ta baje 6 silo vrgel iz stanovanja. Balokovič je pozneje stopil h Krausovemu odvetniku ter mu izplačal zahtevam znesek   s sodnimi stroški vred.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
J in polodHt. drž. renta za vojno kkodo 282, Todst. invest. pos. iz 1. 1921 75 78, Celjska posojilnica d. d. 194, 198, Ljubljai. . kreditna banka 130, 150, 150, Merkantilu. banka 100,    Prva hrvatska štedionica 866. 867 in pol, Kreditni zavod 170, 180, Strojne tovarne in livarne 180, Trboveljska premo-pokopu a družba 330,   Združene papirnica 105, Stavbna družba d. d. Ljubljana 55, 65. Šešir d. d. 104, 4 in polodst. kom. zad. dež. banke 20, 22, 4 in polodst. zast. I. kr. d«»ž banke 20, 22.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dcvzc: Wien 798.75—801.75, BctJki 13.46—13.49, Budimpešta 794—797, Italija 239.49—241.49, London 274.80—275.60, New-york 56.54—36.74, Pariz 197.58—199.56, Praga 167.70—168.50, Curih 10.9275-10.9575. — Valute: šiling 803.50—806.50.
Efekti. 7odsL invest. pos. 1921 77—78, 2 is polodst. drž. rente za ratnu štetu 336 in pol — 337, Ljubljanska kreditna 141, Hrv. esk banka luu—100.5,    Kreditna banka Zagre! 100—102. Hipotekama banka 56—57, Jutjn banka 95—97, Praštediona 805—867.5, D. va <L d. Osijek 360, Sečerana Osijek 4U 420, Isis d. d. 47, Nihag 10, Gurman Ji 260, Slaveks 105, Slavonija 32 in pol Trboveljska 320—340, Trboveljska 320 : Vevče 105, Agraria 44 in pol — 45.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.15. Pariz 18, Le i don 25.15, Newyork 518.375. Milan 22.1 Praga 15.3625, Dunaj 72.20.
— Trst: Beograd 41.40—41.70, Curtfi 453-456, London 113—113^(1
Razvoj naše vojske in mornarice
Izredno laskavo priznanje duna jskega lista« — Samozatajava-nje in požrtvovalnost jugoslove nsldb mornariških oficirjev. —
V dunajski «Neue Freie Presse» je izšel te dni članek pod naslovom <Pis-mo iz Dalmacije*. V članku razpravlja pisec o lepotah naše revijere, na koncu pa razpravlja o razvoju naše vojne mornarice. Na njegovem potovanju s parnikorn po Jadranskem morju je srečalo parnik pet jugostovenskih hidro-avijonov. To mu je dalo povod za sledeče konstatacije:
Danes, osem let po ustanovitvi samostojne jugoslovenske države se že lahko govori o njenem razvoju in o njeni vojni mornarici. Po številčni in bojni moči bi se v primeri z drugimi državami sicer lahko reklo, da Jugoslavija sploh še nima vojne mornarice. To pa še ne pomeni, da Jugoslavija pri ustvarjanju svoje vojne mornarice ni imela uspeha. Nasprotno: Jugoslavija lahko beleži na tem polju nenavaden napredek in uspeh. Ce tudi jugoslov vojna mornarica ne razpolaga s številnimi edinicami, je dobro razvita in sijajno izšolana. Bivših dvesto jugoslovenskih mornariških oficirjev ni imelo vpliva na razdelitev avstrijske mornarice na mirovni konferenci Tudi ni bilo v njihovi moči, da bi predpisali finančnemu ministru, koliko mora žrtvovati za zgraditev mornarice. Toda pokazali so drugo, mnogo bolj upoštevanja vredno stran: iz nič, z minimalnimi sredstvi so ustva-
rili, kar je bilo največ mogoče. Svoje delo so morali pričeti s tem. da so se priučili pozabljenju. Pozabiti so morali, da so nekoč plati na velikih modernih ladjah, da so zapovedovali moderno opremljeni flotili 50 torpedovk. Morali so stisniti zobe in krčevito držati in graditi na tem, kar um je ostalo, a to je: pomorska tradicija, oni pomorski duh, ki nima opravka s politiko, a brez katerega ne more obstojati niti ena, še tako močna mornarica. In to jim je v polni meri uspelo. Jugoslovenske ladje so majhne in maloštevilne, toda na njih vlada pomorski in vojaški duh, kakor ga ne najdemo niti na največjih in najmodernejših vojnih brodovih velikih in starih držav. Brigajo se za vestno vzgojo svojega moštva, pri čemer se je pokazalo, da so tudi Srbi iz notranjosti države dobri mornarji. Iz mornariške akademije v Dubrovniku prihaja vsako leto 30 mladih, temeljito izšolanih oficirjev. Osem let je kratka doba za veliko delo, a jugoslovenski mornariški oficirji so to dobo dobro izkoristili. Niso živeli v brezdelju. Zato danes lahko mirno gledajo v bodočnost in so pripravljeni na vsako obrambo svoje jadranske obale. Obramba obale sicer ie ni popolna, toda oni so svoje izvršili: oni delajo!
Zanimivosti iz ljubljanske kronike
Konj noče biti ljubica. — Otrese se svojega kavalirja sredi noči.
Nesrečen prorok sreče.
Maričke. Qabrijelce in druge ptičice. Počasi prihaja na dan, da se v Ljubljani prirejajo pariški večeri pri neki stranki v predmestju. O tem kronika molči, ker poizvedbe še niso zaključene.
Na sledu za vlomilci v Knezovo veletrgovino.
Mrzlična in naporna poizvedovanja ter zasledovanja vlomilcev, ki so trajala včeraj ves dan, so odkrila nekatere sledove za njimi. Najboljši detektivi kriminalnega oddelka ljubljanske policije so včeraj z avtomobilom, ki jim ga je dal g. Aleksander Knez tia razpolago, prevozili vse važnejše kraje ob meji, zlasti proti Planini in Rakeku. Obmejne in druge bližnje varnostne postaje so bile is včeraj dopoldne obveščene o vlomu in so orožniki nadzirali gibanje sumljivih ljudi. Po sistemu, ki ga uporablja vlomilska tolpa pri vseh sedaj n* jesen se pojavlja jočih vlomih na Notranjskem, Gorenjskem in Dolenjskem ter v Ljubljani, je zanesljivo sklepati, da vse te vlome izvršuje nevarna, zloglasna rafinirana troperesua deteljica, kateri pripadajo Tržačan Verginella in 2 Goricami. Svoj posel so se izučili pri tržaških svedrovcih. Pri vlomih rabijo vedno takozvani »parkeljc in pri aa vrtan ju blagajn se povsod poslužujejo iste metode in uporabljajo isto obliko navrtanja. Kolikor so doslej mogli ugotoviti, so jo vlomilci res mahnili proti meji in so včeraj zjutraj na Vrhniki opazili tri sumljive individuje.
Na oknu, skozi katero so prišli vlomilci v skladišče, se poznajo odtisi prstov. Te so fotografirali. Danes dopoldne so detektivi z avtomobilom nadaljevali zasledovanje. Ker so jesenske noči dolge, se je pač bati, da so vlomilci izkoristili čas in se umaknili na varno.
Hlapec Blaž je korenjak, a rad ga sreblje in takrat postane divji, tako da razbija in tolče okrog, kar mu pride v pest. Služil je pri županu Oražmi v Mostah. Gospod Oražen ima opekarno v Garrel jnih pod Šmarno goro. Tam je hlapec Blaž v alkoholnem divjanju razbil 16 šip. Blaž je pozneje zvedel, da ga bo gospod župan zapodil iz službe. To ga je v notranjosti grizlo i peklo.
V torek zvečer se je Blaž pojavil na Oražnovem dvorišču v Mostah in začel groziti: »Bom vse zbov! Pa še njega za-klov! Preklete kosti!...« Blaž je začel nato v sobi za hlapce' razgrajati in razbijati. Napravil je škode za 300 Din. Okoli 2\. ure je pripeljal iz nleva v poselsko sobo Oražnovega konja, kateremu se je prilizoval: »Pojdi ljubček, pojdi spat v posteljo! Saj ti si županov!« Ker se konj temu vabilu ni hotel hvaležno odzvati, ga je začel Blaž neusmiljeno suvati. H kraju krajev pa je šinila Blažu druga misel v možgane. Zajahal je konja in se poslovil od tovarišev: »Hej! Hoj! Sedaj gremo v Italijo na boj!« S konjem je zdirjal proti Vevčam. Okoli 23. pa se je konj sam vrnil brez jezdeca v hlev in hudobni jeziki pripovedujejo, da je konj junaka Blaža tam nekje na polju nekavalirsko vrgel na tla...
Včeraj je hlapec Blaž stal ves skesan
pred policijskim dežurnim uradnikom. Kratko in jedrnato je izjavil: »Gospod komisar! Priznam, kaj pa čem? Pijan sem bil, ne ve~n, kaj sem počel. Obžalujem, pa si ne morem pomagati. Gremo pač v arest!...«
«
Po gostilnan na Sv. Petra cesti je včeraj popoldne hodil invalid Silvester ter prorokoval s posebnimi kartami gostom srečo. Zahteval ie za prorokovanje po tri dinarje. Tudi v gostilni Pua je Silvester dvema moškima m neki ženski prorokoval srečo, ko ga je stražnik zalotil in flagranti in odpeljal v zapor. Vedeževalec Silvester ima posebne lepe karte. Na njih so razne mikave podobice, kakor žalujoča vdova na pokopališču, resen sodnik, zdravnik ob bolniški postelji, kar pomeni srečo, pes, simbol zvestobe, požar kot nesreča. Amor v oblakih kot ljubezen, ljubica s karo asom, ljubček s karo asom in rdečo rožo; blagajna z vrečami denarja pomeni bogastvo, a stara baba z vrečo denarja pred loterijo pomeni tudi srečo.. .? Invaida Silvestra so danes izpustili, a karte so mu zaplenili.
Zadnje dneve je policija prijela več lafokožtvk. V zapore so romale Justince,
Velik vlom na Pragerskem
Iz Pragerskega nam poročajo, da so neznani vlomilci vdrli v noči od 10. na 11. t. m. v prodajalno trgovca Josipa Jegliča ter mu odnesli 38 bankovcev po 1000 Din in 41 bankovcev po 100 Din, torej skupaj gotovine 79.000 Din. Nekateri so mnenja, da so udeleženi pri tem vlomu tržaški svedrovci, ki so deloval po Kranjskem in v Ljubljani ter so zadnji čas raztegnili svoje delovanje tudi na Štajersko. Mogoče ima ta troperesna vlomilska deteljica tudi tukafl svoje prste vmes.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Sokol
Bilanca vsesokotekega zleta
V torek je povabila COS v Tyriev dom zastopnike tiska, da üb obvesti o končnih rernltatin VIII. vsesokolskega zleta. Sestanek novinarjev m sokolskih prvobo-riteljev je bil zelo intimen. Starosta dr. Schreiner ie pozdravu zastopnike tiska na čelu s senijorjem J. Holeekotn ter se jim v prisrčnih besedah zahvalil ga požrtvovalno sodelovanje pri pripravah ki organizaciji vsesokolskega zleta. Domači in inozemski novinarji so se zavedali pomena te prireditve in ji zato šli vsestransko na roko. Dr. Schreiner je trdno prepričan, da bo Sokol-stvo s pomočjo novinarjev nadaljevalo svojo zmagovito pot.
Podstarosta dr. Heller je podal nato podrobno poročilo o VIII. vsesokolskem zletu, iz katerega posnemamo najvažnejše podatke.
Sokolskih svečanosti se je udeležilo nad 182.000 Sokolov, Sokolic, naraščaja in dece. Samo s posebnim vlaki je prispelo v Prago 400.000 oseb. Skupno število udeležencev VIII. vsesokolskega zleta je znašalo nad 800.000. V glavni zletnin dneh ie bilo na zletišču do 200.000 oseb. Na en sam dan so prodaji na zletišču 49.000 zletnih razglednic, 4,300.000 zletnih cigaret bi 320.000 zletnih cigar. V svečani povorki je korakalo 56400 Sokolov in Sokolic Praga je sprejela med vsesokolskim zletom nad pol milijona zunanjih gostov in vsi so imeli prenočišča. Iz Amerike je prispelo nad 4000 gostov, slovansko Sokolstvo Evrope je zastopalo 4000 Sokolov. Gmotni uspeh vsesokolskega zleta je zasiguralo Sokolstvo samo, ki ie prispevalo v obliki zletnega davka 3,500.000 Kč. za 11 milijonov Kč pa je bilo prodanih vstopnic. Nad dve tretjini stroškov je krilo Sokolstvo samo. Prireditveni odbor ie štel 17 pododborov.
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v LJubljani*
Drama.
Četrtek, 18.: ob 16. Doktor Knock ali Triumf
medieine. Dijaška predstava. Izv. Petek, 19.: Joy. C
Sobota. 20.: Dru:i breg. Delr.v^ka predstava. Izv.
Nedelja, 21.: ob 15. Skopuh. Izv. Ponedeljek, 22.: Slaba vest. B.
Opera.
Četrtek, 18.: Nižava. Gostuje RudoH BukSek. B.
Petek, 19.: Zaprto.
Sobota, 20.: Sevilski brivec. Gostuje Rudolf Bukšek. E
Nedelja, 21.:   ob 15. Tannhäuser. Ljudska
predstava. Izv. Ob 20. Terezina. Izv. Ponedeljek, 22.: Zaprto.
Iz gledališke pisarne. Opozarjamo na prvo delavsko dramsko predetavo v letošnji sezoni, ki se vrši v soboto ob osmih zvečer. Uprizori se češka socijalna drama »Drugi breg« v Skrbinškovi režiji. — Prva predstava opere »Mrtve očit, ki je bila določena za petek zvečer, se je morala preložiti na prihodnji teden, ker gospa Vika Čaleta, ki poje glavno vlogo, še ni došla iz Milana v Ljubljano. — V operah »Nižava t in »Sevilski brivec t gostuje bariton ist g. Rudolf Buksek. Zasedba opere Nižava je običajna. Poleg gosta pojeta obe glavni vlogi ga. Thierryjeva in g. Zd. Knittl. — V nedeljo se poje v ljubljanski operi popoldne ob treh Wagnerjeva velika opera Tannhäuser kot popoldanska ska predstava pri znižanih renah. Na to predstavo opozarjamo v prvi vrsti podeželsko občinstvo. Vstopnice so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi ter jih zunanji udeleženci lahko naročijo tudi pismeno. Cene so znižane.
Gostovanje beoeradske opere v Budimpešti. Med upravo beogradake opere in budimpeštanskega mestnega opernega gledališča se vrSe že dlje čaaa pogajanja za gostovanje Beogradčanov v Budimpešti. Kakor poročajo iz Beograda, je sedaj prišlo do de-finitivnega zaključka. Beograd9ka opera bo s celim svojim ansamblom gostovala začetkom januarja dva večera v Budimpešti. Uprizorila bo obakrat znano opero »Boris Godunov«, Umetniško odelenje rvrosvetnega ministrstva je pogodbo že odobrilo.
V simfoničnem koncertu, katerega priredi v ponedeljek v Unionski dvorani s pomnoženim orkestrom dravske divizije g. dr. J. Čerin, se izvaja kot druga točka Beethovnova simfonija It. 5 v c-molu. V zgodovini simfonij pomenita obe simfoniji št. 5 ia 6 višek glasbenega izražanja. V 5. simfonijo,
katero imenujemo navadno tudi simfonijo usode, je zlil Beethoven vso svojo trafiko, vesli Ion nosi nekako njegovo srčno krL Prvič je bila izvajana 22. decembra 1808 v Theater an der Wien zajedoo s pastoralno simfonijo ter je dosegla presenetljiv uspeh. Na ponedeljkovem koncertu bo štel orkester 46 godbenikov, od tega 9 I. vijolina, 6. IL vijolina, po 4 vijole, čele in nase. Predproda-ja vstopnic v Matični knjigarni, cene običajne koncertne.
Cankarjevi zbrani spisi. Dne 1. decembra pride v knjigarnisko prodajo IV. zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja. Zvezek obsega »Knjigo za lahkomiselne ljudi« in roman »Tujci«, uvod in opombe je napisal dr. Izidor Cankar. Odjemalcem,ki so naročili celotno zbirko, dostavi knjigo Nova založba ▼ prvih dneh decembra.
Izvanredno uspela salonska veseloigra
LOČENA ŽENA
Msdy Christians, Marcella Alb sni, Walter Rilla, Bruno Kastner.
Med glavno pavzo pri vseh prestavah scnzacijonalne točke svetovno znane ga virtuoza na ustni harmoniki — HU* GONA FIEDLERJA.
Predstave pri navadnih cenah ob 4., V* 6., « 8. in 9.
Elitni Kino Matica.
Sport
— S. K. Slavi ja opozarja člane na svoj izredni občni zbor, ki se vrli v nedeljo 2L t. m. ob pol 10. dopoldne v gostilni Stor v Vodmatu. Dnevni red: Izprememba klu= bovih pravil in slučajnosti. Ker je ta izred* ni občni zbor važen, se prosi točne in pol* noštevilne udeležbe. — Odbor.
. — Hašk v Gradcu. Prihodnjo nedeljo gostuje zagrebški Hašk v Gradcu proti šta* jerskemu prvaku GAK.
— Gradjanski povabljen v Budimpešto. Gradjanski, prvak naše države, je povab* hijen v Budimpešto, kjer nt j nastopi 5. ali 8. decembra proti drugoplasiranemu budim* peštanskemu klubu FTC.
— Praška Slavi ja v Zagrebu. Tekom decembra bo gostovala praska Slavi j a v Za* grebu, kjer bo nastopila proti Gradjanske* mu. Slavija nastopi s tem prvič po svetov* ni vojni v Zagrebu. Za njeno gostovanje vlada že sedaj veliko zanimanje v Zagrebu.
— Razpust zagrebškega Plivačkega podsaveza. V Zagrebu obstoja poleg drugih savezov tudi Piivački Savez s Piivačkim podsavezom, ki nv* pa pripada samo en klub z aktivno plavalno sekcijo, namreč sušašVa Viktorija. Pred leti, ko je še Hašk imel sv ;-o olavalno sekcijo, so se vršila tu* di podsavezna prvenstva, ki pa so sedaj odpadla, ker bi morala Viktorija nastopati sama. Zato je vedno avtomatski podsavez* ni prvak. Zagrebški listi javljajo, ds je ra= di tega dosedanji predsednik zagrebškega Plivačkega ^odsaveza Jovo Esapovič podal ostavko, ter nasve'oval, naj se podsavez kot nepotreben razpusti. —, T« vest osvet* ljuje dovolj žarko žalostne razmere našega športa. Ves šport je pri nas }n v Zagrebu osredotočen na nogomet, med tem ko se zanemarjajo dru^e, za telesno vzgojo več vredne športne panoge, kakor sta slasti plavanje in lahka atletika.
— Razveljavljanje prvenstvene tekme. ZNP je na svoji seji razveljavil prvenstvene tekme I. B. razreda Viktorija — Tipografija in Makabi — Tipografija.
— Božična gostovanja dunajskih klubov. O Božiču gostuje večina dunajskih klubov v inozemstvu. Največ jih gre v Italijo in Španijo, nekateri pa tudi v Francijo, Belgijo in na Holandsko. Dosedaj vodeči klub BAC pride najbrž v Jugoslavijo, kjer bo igral v Zagrebu in Beogradu.
— Stanje prvenstva ua Dunaja. Na čelu tabele je še vedno BAC, ki je v 8 tekmah dosegel 15 točk. Slede: FAC 8 tekem, 13 točk, Simmer ing 9, 12, Rapid 9, 11, Admira 8.11, Vienna 9, 9, Wacker 9, 9, Amateure 10, 8, Hakoah 8, 7, Sportklub 9, 5, Slovan 7. 4, WAC 6, 2, Rudolfshügel 8. 2.
Zborovanje SDS na Viču
se bo vršilo
v nedeljo, dne 21. novembra ob 9.30 dop. v Sokolskem domu.
Poročata nar. poslanec dr. L JUDE VIT PIV* KO in bivši minister dr. AL. KRAME R.
Krajevna organizacija SDS na Viču.
Maurice Boue:
59
4t
Roman.
— Hotel sem možaka iznenaditi, šepne Morlon. Zvedel sem za- neko skrivnost in sem upal, da mu bom ž njo izvabil priznanje. Toda prevejenec mi ni šel na led. Vi menda niste poob* laščeni, da bi ujetnika izpraševali? Ne* mara da bi mogli izvleči iz njega, kje se nahajajo njegovi pajdaši?
Orožnik je odkimal.
— Povelje, ki sem ga dobil, je odgovoril, ne govori o ničemur drugem kakor o aretaciji. Ko jim privedem de» linkventa, mi bodo nadrejeni organi dali nadaljna navodila. Za zdaj pa imam le ukaz, naj strogo pazim na jetnika...
— Torej ne moremo preiskave na* daljevati vse dotlej, dokler ostane Jo* bic tu. Kdaj ga nameravate odpremiti v Brest?
— Jutri zjutraj. Poslal sem zjutraj glasnika v Brest in zdaj pričakujem novih ukazov. |
— Sami torej ne smete podvzeti i ničesar? " *
— Ne. Povelje mi izrecno prepo poveduje, da bi ukrenil karkoli na last* no pest. Ukaz je ukaz, gospod.
Morlon se je navidez zadovoljil z danim posojilom ter ni hotel več siliti v vestnega orožnika. Okrenil se je k izhodu.
Nato je poiskal Noisyja in Vig* naulta in se ž njima pogovarjal.
Napočila je noč. Tedaj je Morlon poklical Vignaulta v stran ter mu dal navodila. Mornar je skomignil z rs* meni, vendar je obljubil, da jih bo iz* polnil, čeprav ni niti slutil, kam meri Morlon.
— No, se je nato obrnil Noisv z ironičnim nasmeškom na svojega pri* jatelja. Ali je ujetnik že pobegnil?
Ne Še, odgovori Morlon. Toda pridi a tem vprašanjem čez eno uro, in jamčim ti. da te bo takrat minila iro* ni j a.
— No, nikar mi ne zameri« prija* telj.da zrem s precejšnjo neverjetnostjo v tvoje obljube. Kako neki hočeš doseči, da pobegne ujetnik, ki ga straži petero orožnikov noč in dan in ga niti za sekundo nihče ne Izpusti iz oči? Meni se stvar vidi docela nemogoč*. S tem pa nikakor nečem trditi, da ne ve» rujem v tvoje detektivske zmožnosti. Vendar ti pravim: Če izvršiš, kar si
obljubil, te proglasim za najspretnej* šega moža cele Francije.
— In jaz ti pravim: Čez eno uro bo ujetnik pobegnil, odvrne prepričevalno Morlon.
— Bomo videli.
Prijatelja si stisneta roke in odideta vsak v svojo sobo.
Vignault je že čakal na Morlona.
— Si li pripravljen? ga vpraša le*ta.
— Sem!
— Isvrši torej, kakor sem ti ukazal! Vignault odide skozi vrata, ki so
vodila na vrt, pri čemer ostavi duri namenoma napol odprte. Morlon ne» koliko časa prisluškuje; in ko je sleherni šum korakov utonil v pokoju no* či, odide na hodnik in jame puliti žeb* Ije, s katerimi so bile pribite deske na stopnišču.
Nihče ga ni motil pri tem nenavad* nem delu, ki bi gotovo vzbudilo pp* zornost orožnikov, da so ga opazovali. Ko je svoj posel opravil, se je po prstih previdno vrnil v svojo sobo, Ki je ležala baš nad Jobicovo ječo. Nati* homa je odprl okno na vrt, se sklonil ven in nekaj časa budno irl v temno noč. Ko se mu je zazdelo, da je nasto* nil pravi trenutek, se je počasi vrnil k pisalni mizi, prijel oteževalec pisem
ter ga spustil n~ tla. S silnim ropotom je železna gmota udarila na parket.
Hip nato se je iz sobe, v kateri je bil Jobic zatvorjen, dvignil velikanski "ik in krik. Klici na pomoč so zbudili tudi Noisyja, ki je ves zaprepaščen planil na noge ter instinktivno stekel k Morlonu v njegovo sobo.
— Kaj se je zgodilo? je ves zaso* pel zavpil v Morlona, ki ga pa čudo peklenski ropot niti najmanj ni vrgel iz ravnotežja.
— Molči! klikne prijatelj Morlon in položi z važno gesto prst na usta.
— Tak, kaj se je vendar zgodilo? sili burno Noisy. Odkod ta vražji ro* pot? Saj je tako kakor da bi se rušila pekel in nebo!
— Torej ne razumeš? Potem ti pač moram povedati kar naravnost: Ujet« nik je pobegnil!
Noisyju je še spanec ležal na očeh. Toda ko je začul te Morlonove besede, se je, kakor bi trenil, osvestiL S široko razprtimi očmi se je zasrl v Morlona.
Tisti mah so stopnice zajecale pod težo drvečih ljudi. Vrata so se nena* doma odprla in dva orožnika sta pla» nila v sobo. Njun obraz je razodeval grozo in strah in neskončno presene* I cen je hkrati. —
£Beiežnica
— Iz sekcije Z. S. S. (Službeno.) Da* ne s, v četrtek ob 20.30 o d borov a seja. Pri tej priliki razdelimo tudi tiskanice zs sod* nieks poročila. Pridite polnoštevilno! — Tajnik.
KOLEDAR. Danes: Četrtek, 18. novembra 1926; katoličani: Odon; pravoslavni: 5. novembra, Galaktion;    muslimani:    12. rebisubahira 1345; židje: 12. kisleva 5687.
Jutri: Petek, 19. novembra 1926; k atol i-čfcni: EHzabeta; pravoslavni 6. novembra: Pavao i Varlam; muslimani: 13. rebi-uLahi-ra 1345; židje: 13. kisleva 5687.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Gledališče:   drama:   ob  16: «rDoktor
Knock  ali  Triumf  medicine*.  — Opera:
«.Nizava» B.
Kinematografi: Kino Matica: «Locena
žena*; Dvor: «Rsj Evrope*; Ideal: Pat in
Patachon kot mlinarja*.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ust ar, Sv. Petra cesta; Jošt. Celovška cesta.
Jutri: Sušnik. Marijin trg; Kurah, Go* sposvetska cesta.
Solnce zaide danes ob 16.29, vzide jutri ob 7.02 in zaide ob 16.28.
Mesec: vzide danes ob 6.0, zaide jutri ob 5.06 in vzide ob 16.42.
—Ij Vreme. Včeraj 17. t. m. je ob 21. kazal barometer 766.7, termometer 4- 1J.2" C. — Danes ob 7. zjutraj barometer 765. termometer 4- 11° C. — Opoldne barometer 763, termometer -}- 14.5° C. — Dopoldne oblačno.
Novo sovjetsko rodbinsko in tračno pravo
Eden najzanimivejših problemov, o katerih je razpravljal osrednji izvršilni odbor sovjetskih republik, je vprašanje novega rodbinskega in bračnega prava. Osnutek novega zakona je bil že lani na dnevnem redu, pa je sovjet-ska vlada preložila debato o njem, ker se ji je zdelo potrebno konzultirati po* prej delavstvo in kmete. Prvotni osnutek je bil v celoti zavrnjen. Po novem osnutku so glavni temelji rodbinskega in bračnega prava sledeči: Registracija braka se bo prakticirala zato, da se olajša zaščita osebnih in imovinskih pravic zakoncev in dece. Brak sc regi* strira pri pristojnem oddelku magi* strata in ta registracija je nesporni do* kaz, da je bil brak res sklenjen.
Osebe, živeče v faktičnem, a nere* gistriranem zakonu, morajo svoje raz* merje pravilno registrirati in navesti dobo dosedanjega skupnega življenja. Starost, v kateri je dovoljeno skleniti zakon, se določa po starem ruskem za* koniku, in sicer za dekleta 16. leto, za mladeniče pa 18. V novem osnutku ni določbe, da lahko registracijski odde* lek magistrata v izjemnih slučajih ta rok zniža. Premoženje, ki ga imata za? konca pred sklepom zakona, ostane last vsakega zakonca posebej. Premo* ženje, ki ga priJobita v zakonu, je pa skupna last. V slučaju razporoke se razdeli to premoženje sodnim potoni med oba zakonca. Osnutek priznava nujnost zaščite osebnih pravic onih oseb, ki žive v neregistriranem zakonu. Zaščita osebnih pravic se lahko razte* za na te osebe tedaj, ako se medseboj* no priznavajo za zakonce ali pa če so* dišče prizna to skupno življenje za taktični zakon. Dokaz skupnega za* konskega življenja je podan, ako pri* znata zakonca pismeno ali ustmeno pred tretjo osebo, da imata skupno gospodarstvo, da se vzajemno gmotno podpirata, da skupno vzgajata deco itd.
Pravica bolnega ali za delo nespo* sobnega zakonca do alimentov je po novem osnutku zaščitena tudi za slu? čaj ločitve zakona, vendar pa samo za eno leto. Višino alimentov določi so* dišče, in sicer ne več kot za šest mese* cev. Alimenti ne smejo presegati fi* nančne zmožnosti druge stranke.
X Posmrtna maska cesarja Franca Jo*
žefa na razstavi. 21. novembra se izpolni 10 let, odkar je umrl cesar Franc Jožef. Po* vodom lOIetnice njegove smrti bo otvorje* na v madžarskem narodnem muzeju umet* niška razstava, na kateri bo tudi posmrtna maska pokojnega cesarja. Maska je delo dunajskega kiparja Marschala. Madžarski aristokrati so jo kupili za 10.000 zlatih kron.
— Kaj se. je vendar zgodilo? je vprašal Morlon novodošleca s kar mo* goče pokojnim glasom.
— Jetnik je pobegnil! je odgovoril eden od orožnikov in težko zasopel. Izginil je nenadoma kakor duh in no* benega sledu ni več za njim. Ne morem pojmiti, kako se je moglo zgoditi Sko* ro da bi verjel v čudež!
— Nemogoče! je vzkliknil Morlon. Njegovo presenečenje se je zdelo še Noissyju docela naravno.
Zgodilo se je, kakor sem vam rekel! je odvrnil orožnik, ki se mu je polagoma vračal mir in ž njim dosto* janstvenost njegovega poklica. Pobeg* nil je, ne da bi straža vedela, kdaj in kako.
— In tudi ne veste, kam je izgini! je nadaljeval Morlon.
— Kako neki? Nemara da je odš-po stopnicah gor. Ali niste culi nje govih korakov?
— Ne, zbudil me je šele ropot i trušč, ki ste ga dvignili spodaj. M t nami rečeno, lahko bi stvar oprav; nekoliko tišje. Ali je treba, da se vsi hiša zbudi, če vam pobegne zločinec-Saj menda nismo mi poklicani, da p;i zimo nanj in žrtvujemo spanec na lju* bo tistih, ki jim služba nalaga, da stre* žijo ujete razbojnike?
2-M
Dnevne vesti.
k Liubcfaru. im 18 novembru
— Notj predsednik CMD. Včeraj te je pod predsedstvom namestnice . prvomestnika ge. Franje Tavčarjeve vršila prva vodstvena seja CMD po smrti blagopokojnega prvo-uiestnika Andreja Senekoviča. Soglasno je bil ^voljen za predsednika častni član in 201etni zaslužni blagajnik CMD g. notar Aleksander Huiloveruik. za blagajnika pa ravnatelj g. dr. Janko Kersnik. Vodstvo je dalje razpravljalo o tekočih zadevah. Dovolilo je večje po-1 pore nekaterim obmejnim narodno važnim šolam na štajerskem iu v Prekmur-ju ter vzelo na znanje odpoved pisarniških prostorov v Narodnem domu. Druibin odbornik g. Viktor Roh rmanu je nabral pri svojih prijateljih večji znesek za aSeneko-vičev sklade in ga včeraj izročil blagajniku.
— Slušatelji višjih pedagoških šol. Po odredbi prosvetnega ministru je bil otvorjen letos III. letnik višje pedagoške šole v Beogradu odnosno v Zagrebu- V Zagrebu je sprejetih v III. letnik 70 kandidatov, v Beogradu pa 59. Na višji pedagoški šoli v Beogradu so že pričela predavanja, a v Zagrebu prično šele 1. decembra. Prosvetni minister Miša Trifunovič je sprejel rektorja obeh višjih pedagoških šol Mili vo ja Si m i ca in dr. Ste-pana Bosanca.
— Not prometni pravilnik. Na podlagi uredbe prometnega ministra se s 1. decembrom uvaja nov prometni pravilnik glede manipulacij pri prevozu blaga, živine in mrtvecev. Pravilnik bo veljaven za vse omrežje državnih železnic.
— Vpi »sanje izplaci'a ural'iskih razlik. Kakor znano, je finančni minister končno votiral večji znesek za izplačilo uradniških razlik, ki jih dolguje država uradnikom že več let. Z izplačilom se je pričelo pretekli mesec, toda med uradništvom vlada veliko nezadovoljstvo, ker se finančni minister ni držal dane obljube, da bo izplačal najprej nižjim uslužbencem in 5e le pozneje višjim uradnikom. Pač pa so, kakor se zatrjuje v uradniških organizacijah, izplačane te razlike vsem ministrom, uradništvu ministrstva zu na ni h zadev in oficirjem. Ostali državni uradniki niso doslej še ničesar prejeli, kredit pa je bržkone že izčrpan. Finančni minister je v novi proračun sprejel za izplačilo teh razlik samo 10 milijonov Din, dočim znaša dolg države nad 200 milijonov. Na ta na-činn bo trajalo izplačilo celih dvajset let, med tem pa bo marsikak uradnik, ki težko čaka na svoj denar, na pomanjkanju umrl. V Zagrebu se vrši jutri konferenca Saveza državnih nameščencev, na katerem bodo proti takemu postopanju protestirali ter zahtevali, da se uradniško vprašanje končno enkrat likvidira.
— Iz javne službe. Pri s rezkem poglavarju Maribor, levi breg, je imenovan za tajnika kanclist Fran Jaki, za srezkega nadzornika varnostne straže v Mariboru pa Ivan Kralj, nadzornik straže, istotam.
— Posojilo novosadske mestne občine. Kakor ostale mestne občine, se bori tudi sicer bogata novosadska občina s finančnimi težkočami. Te dni pa ie prejela mestna uprava ponudbo neke češkoslovaške družbe, ki ima del svojih podjetij tudi v Novem Sadu, ki je pripravljena dati mestni občini posojilo v znesku 150 milijonov dinarjev. Posojilo pa bi se smelo uporabiti izključno le v investicijske svrne. Posojilo bi se moralo amortizirati v 30 letih. Obresti bi znašale 7M %. S ponudbo se bo ba-vil občinski svet na svoji prihodnji seji, ko bodo zbrani rentabilitetni računi.
— Jubilej Kmetijske gole na Grmu. Na svečani proslavi 401etnice obstoja Kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, ki je 21. t. m., bosta zastopala ministrstvo za poljedelstvo in vode kabinetni šef Miloš Š t i b I e r in oddelni načelnik J. R i s t i č. Minister za agrarno reformo dr. A. Š i b e n i k se pro slave osebno udeleži.
— Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce odnosno njihove vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za lorto 1926 za uboge onemogle obrtnike in trgovce odnosno njihove vdove 26 ustanov po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 2. decembra 1926. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
— Epidemija   legarja v Loški dolini.
Včeraj popoldne so v splošno bolnico v Ljubljani pripeljali s sanitetnim avtomobilom nigijenskega zavoda zopet 11 oseb, ki so obolele na legarju v vasi Viševku v Loški dolini. Prebivalstva v Loški dolini se je polastilo vznemirjenje in zbeganost. Prebivalci kontumacirane vasi Viševek obupujejo, ker ne morejo ničesar zaslužiti in se ne morejo nikamor ganiti. Hiše so strogo po OTOžniŠtvu nadzirane. Sedaj se nahaja v ljubljanski bolnici 52 na legarju obolelih oseb.
_ Smrtna avtomobilska nesreča v Zagrebu. Včeraj zvečer se je pripetila v-Zagrebu smrtna avtomobilska nesreča. Avto mehanika Knupleža je povozil na Prilazu Sletnega ljudskošolskega učenca Ivana Igreca. Deček je zadobil težke notranje poškodbe in je po prevozu v bolnico umrl, ne da bi prišel k zavesti. Šoferja Je policija aretirala. Izgovarja se, da ga ne zadene nobena krivda, ker je vozil pravilno, deček pa se je vsled lastne neprevidnosti zaletel v avto, ki ga je podrl na tla in povozil.
— Avto iu tramvaj. V torek okrog 7. zvečer se ie pripetila v Beogradu težka avtomobilska nesreča. Ravnatelj električne centrale inž. Tomič se }e zvečer v svojem avtomobilu peljal iz dvorišča centrale na ulico. Pri tem se Je zaletel v tramvajski voz. ki Je z vso naglico prtvozil po uHci. Udarec je bil strahovit. Avto se je dobesedno razbil, mž. Tomič pa, ki Je sede! za krnrtrom, je ostal na mestu airtev.
— Prepovedan lov v Bara ni jj. Letošnje po vodu ji so v poplavljenih krajih uničile tudi skoraj vso divjačino. Znano je, da je v Vojvodini in Baraniji poginilo o priliki letošnjih poplav nad 3000 jelenov. V zaščito divjačine so sedaj oblasti izdale prepoved lova za leto 1926 m 1927. Lov je v vsaj Baraniji zabranjen, izvzemši okraj Kožara, ki od poplave ni bil prizadet in kamor se Je zateklo toliko divjačine, da povzroča na polju ogromno škodo. Lovišče leži na državnem posestvu v Beliu.
— Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, VVoliova 12, so darovali: Uradmštvo strojnega ode len ja direkcije državnih železnic Ljubljana 172.50 Din kot preostanek od nabranih prispevkov za cvetje na krsto pokojne ge. Helene Premelč, osobje direkcije dižavnih železnic 144 Din, Agnola A., tu, 500 Din, Skanriec O., Sv. Andraž, 10 Din, Ježek Matej, Begunje, 20 Din, mestni občinski urad Šoštanj 50 Din. — Vsem darovalcem najprisrčnejša hvala. — Odbor.
— Kratek proces. Petrovaški seljak Jovan Sirka je imel neko dolgotrajno pravdo, pri kateri je šlo za večjo zapuščino nekega sorodnika. Pogodu se je z nekim novosadskim odvetnikom, ki je prevzel zastopstvo za pavšalni honorar v znesku 150.000 dinarjev. Cez par dni je našel seljak cenejšega odvetnika. Zato je šel k prvemu in zahteval denar nazaj. Ta se je temu seveda protivH. Kmetica se to tako razjarilo, da je pobasal vse akte, ki jih je našel na odvetnikovi mizi in v njegovi pisarni ter jih deloma raztrgal, deloma pa odnesel s seboj. Seveda je policija kmetica poučila, da tako stvar ne gre. Z odvetnikom pa sta se pozneje pobotala.
— Smrt pod ruševinami hiše. V herce-govinskem selu Vitnica je stanoval v borni, že napol razpadli koči seljak Cvetko Zoto-vič s svojo rodbino. Sosedje so ga cesto opozarjali, da naj se izseli, ker je v nevarnosti, da se mu hiša poruši. Pretekle dni Je divjalo nad Vitnico hudo neurje. Med nevihto se je hiša porušila in pokopala njene prebivalce pod seboj. Izpod razvalin so potegnili Zotoviča mrtvega, njegova žena Pa je bila s težkimi poškodbami prepeljana v bolnio
Ob Lukežem bil Je hlad,
star kmetic bi ogrel se rad,
spoznal je me in z vivčkom mi vihti:
«T]a greva, kjer se «BUDDHA» čaj dobil
i? Ljubljane
—lj Spomenik kralja Petra v Ljubljani
je skleni1 postaviti ljubljanski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev, ki si je že zagotovil sodelovanje in podporo vseh drugih narodnin organizacij. Gotovo je, da ga bo pri tem podpirala s simpatijo tudi naša javnost. Spomenik bo pravo monumental no delo in bo stal najbrž na trgu kralia Petra, ki pa ga bo treba arhitektonsko v ta namen malo preurediti. Pripravljalna dela. pri katerih sodelujejo seveda tudi naši umetniki, so že v teku.
—Ij Kulturni velefilm »Newyork iu njegovi prebivalci«. Zveza kulturnin društev v Ljubljani je pridobila za prihodnji svoj program izredno zanimiv b poučni kulturni velefilm v šestih dejanjih »Newyork in njegovi prebivalci«. Iz prekrasnih slik je mogoče dobiti v poldrugi uri približen pojm o življenju tega milijonskega velemesta. Divne so slike nočnega Newyor-ka; bajna reklama na nebotičnih palačah, razsvetljena izložbena okna velikanskih tr-goskin firm — vse to napravi na onega, ki vidi ta film, nepozaben vtis. V filmu vidimo prizore iz onega mestnega okraja, kjer prebivajo milijonarji v svojih velikanskih modernih palačah, pa tudi iz onega, kjer kraljujeta beda in siromaštvo. Vsem onim, katerim ni dano, da si ogledajo življenje in vrvenje tamkaj preko Oceana, priporočamo najtopleje, da si ogledajo ameriško metropolo vsaj v sil mu. Predvajanje tega zanimivega filma se vrši v nedeljo v kinu Matica. Prva predstava bo ob 9.15, druga ob 10.30 dopoldne. Priporočamo občinstvu, da si radi velikega zanimanja za ta film preskrbi sedeže (za poljuben prostor 4 Din) v predprodaji pri blagajni kina Matice. — Za dijaštvo in mladino se vrše dve šolski predstavi in sicer prva v soboto ob 14. uri |n druga v nedeljo ob 9.15; za te predstave veljajo za mladino znižane cene (2 Din za vsak sedež). Vstopnice za mladino ie dobiti v predprodaji v tajništvu Z. K. D. (Ljubljana. Kazino, II. nadstropje) do dne 19. t. m.
—Ij Taborniki! V soboto dospe v Ljubljano mister Johnson. Sprejema na kolodvoru se udeležimo tudi mi. Pridite polno-številno v soboto 20. t. m. ob 8. zvečer v Narodni dom. V nedeljo 21. t. m. priredi ob pol 11. uri v Mestnem domu predavanje. Tudi k predavanju vsi in vse! — Beli Medved.
—Ij Ljubljanski škof v Beogradu. Po poročilu listov je prispel v Beograd ljubljanski škof dr. Anton B. J e g 1 i č,   da posreduje pri pristojnih ministrstvih v raznih cerkve nih zadevah.
—Ij Narodno strokovna ivess opozarja vse tvoje ljubljanske člane in prijatelje na delavstko predstavo, ki se vrši v soboto dne 20. t. m. Igra se socialna drama »Drugi breg«. Do petka te dobijo vstopnice v kul-t urn o-prosvetnem odseku v Gradišču. Ob Išči te to prvo delavsko predstavo v največjem številu!
—Ij Bedni občni zbor Fi 1 harmonične drvi
be se vrši v četrtek, dne 25. L m. ob 8. uri zvečer v sobi št. 17 poslopja Glasbene Matice v Gosposki ulici. Dnevni red: Poročilo funkcijonarjev, slučajnosti.
—1} Českoslov. obec. V sobot u 20. t. m. o 814 n zvečer ve Zvezde pfednaši prof. dr. N. Preobrafenskij o L. N. Tolstoji a Rusku. Oostje dobrodošli! Prijatelji slovanske vzajemnosti se vabijo! 1044
—Ij CevUarska zadrug* v Ljubljani naznanja interesentom, da se vrši prihodnja pomaga laka preizkušnja v nedeljo dne s. decembra t. 1. Prijave, katerim je predložiti učno izpričevalo ter izpričevalo o obrtno-na-dalje val ni šoli, se sprejemajo najkasneje do L decembra v zadružni pisarni, Hrenova ul. št. 4. Načektvo. 1043-u
—Ij Merkurjev jour fiz se vrši danes ob S. zvečer v restavraciji Zvezda. l«>45
—Ij JNAD Jadran. Na občnem zboru 11. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Rus Josip, tehn.; podpredsednik L; KoestI Janko, iur.; podpredsednik IL: Ilešič Svetozar, pni!., tajnik !.: Ekar Dušan, tenn.; tajnik II.: Jovič Branko, iur.; tajnik III.: Cič Lujo, phil.; blagajnik: V ajda Branko, tehn.; knjižničar L: Be-ni g er Viljem., tehn.; knjižničar II.: Kuhar Boža, iur.; arhrvar: San tel Duša, tehn.; gospodar: Ar k o Cko, phil.; revizorji: Maček Viktor, iur.; D i e t z Milan, iur.;  L u č o v n i k Rudolf, tehn.
—I j Lepa lesen. Na vrtu vile trgovca z železnino g. Fr. Stupice, Gledališka ulica, sta se razcveteli dve krasni, terrrno-rdečt vrtnici, ki vzbujata splošno pozornost mimoidočih. To je meseca novembra vsekakor redek slučaj.
—Ij Drobna policHska kronika. Radi vloma v Knezovo veletrgovino je bi[or včeraj prijetih več oseb in perlustriranih. Radi splošnega suma so bile priprte tri osebe, dve radi vlačugarstva. Aretirana je bila tudi Tončka P. radi vlačuganja, tajne prostitucije in prirejanja pariških večerov. Ena oseba ie bila aretirana radi pijanosti in ka-ljenja nočnega miru, Blaž C. radi poškodovanja tuje lastnine. — Prijavljena je tatvina sena, dalje tatvina 1000 Din vredne suknje m tatvina sala, v vrednosti 300 dinarjev. Radi kaljenja nočnega miru so prijavljene štiri osebe, dve radi nedostojnega vedenja, ker sta se France in Time na glavni cesti v Udmatu ruvala in suvala okoli polnoči.
Senzacija!
Pozor!
Senzacija!
Pri vseh današnjih predstavah salon* ske veseloigre «LOGENA 2ENA» na#
stopa med glavno pavzo svetovnoznani virtuoz na ustni
harmoniki — HUGO FIEDLER
Cene navadne! Gostovanje samo 2 dni!
Elitni Kino Matica.
Iz Celja
—c Tedenski sestanek članov SDS v Celju - Okolici ta četrtek odpade.
—c Kmetijska nadaljevalna šola za Celje - -Okolico je pričela s poukom danes v četrtek 18. t. m. v prostorih deške osnovne okoliške šole v Razlagovi ulici. Vodja te šole je šolski upravitelj g. Fran Voglar, poučuje pa na zavodu učitelj g. Petrah.
—c Novi obra to vodja v mestni elektrarni inž.. g. Srečko Sajovic iz Ljubljane je te dni nastopil svojo službo. Dosedanji obratovodja inž. g. Petri je bil na lastno prošnjo razrešen te službe. Občinski za-stop mu je za njegovo vestno službovanje izrekel priznanje • in zahvalo.
—c Polzkušen samomor. 231etni krojaški pomočnik v Žalcu si je v torek hotel iz neznanega vzroka končati življenje. Pognal si je kroglo v srce, zadel pa se ni dobro. Dobil je le lažje poškodbe in so ga prepeljali v celjsko javno bolnico.
—c Mestno gledališče. V torek dne 23. t m. vprizorijo domači igralci Langerievo »Periferijo«, dramo v 15 slikah. Zanimiva je moderna inscenaciia te grame, ki omogoča najhitrejšo premeujavö odra.
—c Tržne cene. Mestno tržno nadzorstvo je s 15. novembrom določilo nove tržne cene \? objave je razvidno, da so se nekatera živila pocenila. Tako velja sedaj govedina od 10 do 14 Din, a vampi, pljuča, jetra in ledice 6 do 8 Din kg. Znižanje cen je opaziti tudi pri perutnini in sadju, dočim je sočivje ostalo pri dosedanjih cenah.
Iz Maribora
—m Ukradeni avtomobil prodajat Tovarna zvonov inž. Bühl je pred kratkim odpustila svojega potnika. Malo prej pa mu je še naročila, da odpelje njen osebni avto v popravilo k nekemu mehaniku. Potnik je to tudi storil, toda po izstopu iz službe je odšel k mehaniku in v imenu tvrdke prevzel popravljen avto ter se odpeljal prott Zagreou. Na povratku se je avto pri Slovenski Bistrici zopet pokvaril. Potnik ga je zato skušal prodati. Ponujal ga je raznim trgovcem za prav nizko ceno. Orož-ništvu se je zdela stvar sumljiva in se je informiralo v Mariboru, kaj je s tem avtomobilom. Potnik je menda spoznal, da postajajo tla vroča in jo je še pravočasno pobrisal, avto pa je orožništvo vrnilo lastniku.
—m Krsna slava 45. pespuka v Mariboru se vrši dne 23. novembra ob 11. do-polne v vojašnici kralia Aleksandra.
—m Prevoz kosti Italijanskih vojakov. Na mariborskem vojaškem pokopališču ie pokopanih 119 italijanskih vojakov, ki so med vojno umrli v Mariboru. Grobove oskrbuje italijanski konzulat v Ljubljani. Kakor doznavamo, bodo ostanke omenjenih vojnm žrtev na spomlad izkopali m prepeljali v domovino.
—m Umetniške razstave v Marmorn. V sredo je bila zaključena razstava našiti domačih umetnikov, Id je med vsemi dosedanjimi razstavami najbolj uspehu Tataf obisk, kakor tudi gmotni uspeh razstave js zadovoljiv. Razprodanih ie biro toliko razstavljenih del, kot doslej še na nobeni razstavi. Precej slik je nakupila tudi mestna občina. — Začetkom decembra priredi v Mariboru razstavo svojih del Mariborčanom že dobro znani nmetrrfk g. Ante Tr-stenjak, naš ožji rojak iz Slovenskih goric. Njegova dela obsegajo tokrat v pretežni večini motive iz Slovenskih goric ter sekaj pokra »inskin slik z Jadrana.
Zanimivosti iz naših kragen
Goljufije premetene pustolovke• — Izbor filmske dive v Zagrebu. — Tragična usoda zapuščenega dekleta. — Uniformiranje
dijaštva v Zagrebu.
Zagrebški listi prinašajo dolgovezna poročila o aretaciji nenavadno prefri-gane pustolovke, 24 letne Gabrijele Vide, ki je dala oblastim mnogo opravka. Lepa üabrijelca je znala nastopati tako premeteno, da ji je nasedlo mnogo ljudi. Lep pogled iz žarkih oči, siguren nastop in zapeljiva gesta so bila sredstva, s katerimi je operirala v resnici lepa pustolovka in lovila svoje žrtve.
Gabrijelca je že pred leti vzbudila pozornost javnosti. Nekega dne leta 1923 je komisar železniške policije v Brodu prijel miado in elegantno damo. ki se je cesto vozila v orijeut-ekspresu. Elegantna neznanka, ki se je izdala kot Kitty Mesner, je bila v spremstvu policijskega agenta odvedena v Sarajevo; med vožnjo pa je skočila iz brzovlaka. Detektiv je sicer skočil za njo, kljub temu pa je »Kitty< beg uspel. Kasneje so pustolovko identificirali z Gabrijelo Vida.
Poslej je Vidajeva živela od samih pustolovskih sleparij in trikov. Vozila se je redno med Zagrebom in Beogradom ter po orijent-ekspresu in brzovla-kih lovila svoje žrtve. Predstavljala se je običajno kot žena advokata, velein-dustrijalca ali trgovca, pripovedujoč svojim žrtvam kako izmišljeno zgodbo, da je izgubila listnico in slično. V neštetih slučajih ji je uspelo oslepariti svoje žrtve za večje zneske.
Tako ji je nedavno nasedel bogat zagrebški trgovec, ki se je nahajal v Osijeku. Mračilo se je že, ko ga je na eni najprometnejših ulic nenadoma ustavila neka mlada, zelo elegantna dama in ga nagovorila: »O, gospod Hribar, klanjam se!< Trgovec je damo presenečen pogledal, nato pa je odvrnil: »Oprostite gospica. vi ste se sigurno zmotili.« Neznanka se je začudila, nato pa duha-prisotno odvrnija: »Pa ste mu tako slični. Oprostite, jaz sem soproga advokata dr. Dimitrijeviča iz Velikega Beč-kereka. Zvečer potujem v Zagreb, imela pa sem malheur. da sem izgubila svojo denarnico.«
»Res, to ie neprijetno,« je odvrnil trgovec.
»Ali bi bili tako ljubeznjivi? ...« je zardela dama.
Trgovec je bil kavalir in ji je posodil 500 Din, dal pa ji je svojo vizitko, da mu lahko vrne denar. ■
Ko se je vrnil v Zagreb, ga je čakalo drugo presenečenje. Njegov sluga mu je javil, da se je pri njem oglasila neka dama z njegovo (trgovčevo) vizitko in izjavila, da je trenotno v denarni nepriliki in da mora poravnati 800 Din pri tvrdki Kastner & (Dehler. Njen mož da je dober prijatelj trgovca. Sluga ji je dal 800 Din. — Sedaj je trgovec uvidel. da je nasedel pustolovki in je slučaj ovadil policiji. Policija je lepo Gabrijelco kmalu izsledila. Sedaj lepo pustolovko zaslišujejo. Na dan prihajajo zanimive podrobnosti, iz katerih je razvidno, da je Vidajeva tri leta živela zgolj od sleparij.
V Zagrebu je lepotno tekmovanje za izvolitev najlepše Jugosiovenke, ki ga je razpisalo neko filmsko podjetje v polnem teku. Konkurenca je zelo velika, kar je tudi razumljivo, kajti gre za čast in naslov filmske zvezde iz riolywooda in dolarje ... Dosedaj je bilo izvoljenih že šest krasotic, mora jih pa biti petnajst. Najlepšo izmed njih bo potem izbrala juryja. Tekmovanje se vrši v Balkan kinu in je v Zagrebu predmet splošne pozornosti.
Tragično je končala te dni svoje življenje mladenka Dragica Puhalo iz Krstaca v Hercegovini. Mladenka, ki je v rani mladosti ostala brez roditeljev, je bila popolnoma prepuščena sebi in milosti drugih ljudi. Za Dragico se je pričel zanimati mladi seljak Luka Vidrič. Neizkušeno dekle je verovalo njegovim lepim in zapeljivim besedam in se mu popolnoma udalo. Ko je Luka dosegel, kar je hotel, je pognal svojo ljubico, kateri je obljubil zakon, preko praga. Zaman so bile vse prošnje nesrečne mladenke. Luka jo je surovo zavrnil, da jo ne vzame, pa če bi živela tisoč let. Od tega dne dalje je bilo življenje Dragice življenje ponižanja in padanja. Padala je vedno bolj in prodajala svoje telo za denar. Nedavno pa se je spomnila svoje prve ljubezni; odšla je k Luki in ga prosila, da naj popravi, kar je na njej zagrešil. Luka pa jo je surovo zavrnil. V obupu se je nato mladenka obesila. Pri njej so našli pismo sledeče vsebine: »Vse življenje sem bila nesrečna. Lju-bav do Luke me je natirala v smrt. Moje smrti ni nikdo kriv. Odpuščam Luki na tem in onem svetu. Zbogom vsi! Nesrečna Dragica.«
V pedagoških krogih se že dalje časa razpravlja o uniformiranju dijaštva. Po nekaterih mestih je to že izvedeno. Tako imajo n. pr. v Sarajevu predpisano lično obleko za dijakinje in tudi dijaki nosijo po možnosti enako obleko. Vsi pa morajo imeti predpisane Čepice, po katerih se jih lahko takoj spozna kot dijake. Ta novost je v interesu vzgoje vsekakor hvale vredna. Ponašanje dijaštva na ulici je cesto vse prej kot dostojno. Uniformiranje pa bo omogočalo točno nadzorovanje dijaštva tudi izven šole. Po vzgledu drugih mest so te dni tudi v Zagrebu uvedli za srednješolsko dijaštvo posebne čepice. Čepice same na sebi so zelo okusne, pač pa se občinstvo ne ogreva za označbo razredov na čepicah. Vsaka čepica ima namreč na čelu veliko rimsko Številko, ki znači razred dotičnega učenca. Cepiče radi tega preveč ličijo kondukterskim čepicam in postajajo neestetične. V splošnem pa Je občinstvo um^ormiranje dijaštva pozdravilo simpatično. Tudi v slovenskih mestih se že razpravlja o tem vprašanju in kmalu se bodo menda tudi na ljubljanskih ulicah pojavile dijakinje in dijaki z enakimi čepicami.
Jubilej antropologije
V sredo popoldne je predsednik francoskega antropološkega iustituta minister Louis Marin plaho gledal svojemu kolegi Herriotu pod noge, boječ se, da bi ne podrl stopnic starega frančiškanskega samostana, v katerem je že 50 let nameščen antropološki institut. Samostan je bil zgrajen v 15. stoletju in stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje, so že trhle. Prosvetni minister Her-riot je pa dan za dnem težji, ker se je kljub vladnim in strankarskim skrbem zelo zredil. Vendar se stopnice tudi pod njim niso podrle in tako se je vršila proslava SOietniee brez nezgode.
Francoski antropološki institut je matica vseh »rodnih šol pri drugih narodih ?a ustanovitelj mednarodnega antropološkega zavoda. Na njegovo inicijativo se vrše tudi redni antropološki kongresi. Zadnji se je vršil L 1924 v Pragi, prihodnji bo L 1927 v Amsterdamu.
Ustanovitev posebnega antropološkega instituta ni bila lahka. Ko je njegov ustanovitelj, prof. Brocca, L 1859. preda val v biološkem društvu o križanju ras, je odbor sklenil, da mora predavanje prekiniti. In ko je Brocca drugo leto ustanovil antropološko društvo, je dobil uradno dovoljenje samo pod pogojem, da bo prisostvovala vsem sejam policija. Oblasti so se namreč bale, da bo novo društvo ogrožalo javno moralo. Šele 1. 1876 je bil antropološki institut svečano otvorjen, in sicer v frančiškanskem samostanu, kjer se nahaja še danes. Stotisoči študentov vseh narodov so študirali tu etnologijo, antropologijo, zoološko, prah ist orično, kriminalistično, anatomično, fiziološko, so-cijološko antropologijo itd. Na tej Soli so predavali mnogi možje slavnih imen, med njimi nekaj let tudi znani socijalistični voditelj Paul Boncour, ki je znamenit kriminalist. Ta šola je bila in ostane središče antropološke vede za ves svet.
V 50 letih se ni mnogo izpremenilo. Institut vodi posebno društvo, ki dobiva od države le skromno podporo. Zato ni Čuda« da mora vodstvo na vseh koncih in krajih Stediti. Profesorji so plačani tako mizerno, da bi si niti kruha ne mogli kupiti, ako bi ne predavali obenem tudi na univerzi. Sedanji predsednik društva, ki upravlja antropološko šolo, je naci jona 1 i stični minister Louis Marin. V odboru so ugledni možje in žene, toda nikomur ni prišlo doslej na misel, da bi zahteval od države, naj stori glad« antropološke Sole tvojo dolžnost. Minister Marin je obenem predsednik društva prijateljev luližkih Srbov.
Vojaška imenovanja
S kraljevim ukazom so imenovani v r e -z e r v i:
v pešadiji: za rezervnega kapetana I. klase kapetani II. klase Alojzij Trstenjak in Anton Pepič, dr. Leopold Bučar, Leon Lindt-ner; za rez. kapetana II. klase poručnik i Marko Hofman, Ivan Mikluš, Franjo Vizjak. Hugo Šmit, Ivan Mihler, Fran Brglez, Slavko Bravniear, Josip Košir; za rezervnega poručnika potporučniki: Anton Dingl, Pavel Kosiček, Emil Rajh, Ivan Banšič, Viktor Re-ban, Mirko Stojanc, Franjo Klvana, Ivan Zore, Peter Bergant, Andre Furlan, Bogdan Pogačnik, Viktor Engelsberger, Leopold Eilet j, Vladimir Kapus, Viktor Jurko, Ivan Lovrenčič, Viktor Mar5ič, Anton Lisac, Mak-so Vedernjak. Josip Rugole, Fince Novak. Peter Plaveč;
v artiljeriji: za rezervnega k.ipeb« na I. kl. kapetan II. klase Josip Gorše; za rezervnega kapetana II. ki. poručnik Josip Rupčič;
v inženeriji: za rezervnega kapetana IL ki. poručnik Milan Šega;
v ekonomski stroki: za rezervnega adm. poručnika potporučrrik Stanko Ivan-čič in Dragotin Brukner, za rez. adm. kap. I ki. kap. II. ki. J. Brezinščak;
v vazduhoplovsstvu: za rezervnega poručnika potporučnik Ladislav Rogu-Ija;
v 6anitetni službi: za rezervnega kapetana I. ki. kapetan II. klase dr. Leoi>old Ješe, dr. Mirko Cernič, dr. Franc Kolterer, dr. Roman Fedina, dr. Srečko Zanela; za rezervnega kapetana II. klase poručnik dr. Franjo Kogoj;
v aktivni vojski so imenovani: za polkovnika podpolkovniki Alfonz Žerjav. Rudolf Vener in Marijan Puks:
v ž e n d a r m e r i j i: za majorje kapetan I ki. Aleksander Mlakar, v čin poručnika potporučnik Karel Rajd;
v mornarici: za pomenika fregate potporučnik korvete Peter Mardešič, Josip Cerni. Fran Kozjek, Slavoljub Pukl, Roris Vilfan.
Stalno upokojeni so: administrativni kapetan II. ki. Martin Toplak, žendar-merijski podpukovnik Rudolf Cvetko.
Iz bivše ruske vojake so sprejeti v našo vojsko: pešporučnik Mihailo Laptev. Sergie Kalagan, konjiški kapetan i. ki. Niko-la Popov, kapetan II. ki. Nikola Aladjin, Ni-kola Janjenko. inž. kapetan I. ki. Sergije Altuhov, inž. potporučnik Boris Polubinski, vazduhoplovni kapetan I. ki. Sergije Urva-čev, vazduhoplovni poručnik Gorgje Jankov-aki, art. kapetan I. kl. Leonid Rekalov in veterinarski kapetan I. ki. Vladimir Iz-atstjev.
Iz rezerve je preveden v aktivno ▼ ojsko: apotekarski kapetan IL ki. Milan Kaiewald-
To in ono
Karel KM uarl
[V, torek j c umrl na Dunaju v sta« rosti 88 let zaslužni grafik in soustano* j vitel j čeških ilustriranih listov, Karel j Klič. Pokojni je bil rojen 11. maja 1838 na Češkem, kjer je bil njegov oče ke* mik. Študiral je na češki akademiji in , tik pred dovršenimi študijami se je njegov oče preselil v Brno, kjer je ustanovil fotografski zavod. Mladi Ka« rel se je po dovršenih študijah posve* til fotografiji. Ker pa ta poklic ni odgo* varjal njegovi izobrazbi, in ker mu je tekla po žilah bohemska kri, je usta« uovil oče zanj «Vesele Liste», ki jih je [Karel navdušeno zalagal s karikatura« mi m smešnicami. List je imel težave s policijo in denarnimi sredstvi. Zato ga je stari Klič nekega lepega dne po« stavil skupaj s sinom in sotrudniki pod kap. Toda agilnega mladeniča ta ne« • prijetni dogodek ni spravil iz ravno« težja. Kmalu je bil povabljen v Prago, j kjer je ustanovil «Humorist ični list*. Pozneje so mu ponudili mesto ilustra* torja-karikaturista pri listu «Borszem Janko* v Budimpešti in pri listu «Der Floh» na Dunaju. Klič je imel mnogo smisla za karikature in duhovite do« vtipe.
Že v zgodnji mladosti ga je zani« mala reprodukcijska tehnika. Na Du« naju je začel izdajati lastne «Humori« stische Blätter». Zinkotipija je bila dra ga in nepraktična, a kljub temu se je je lotil. Izpopolnil jo je in izumil nov način svetlotiska, ki je dobil pa njem ime kličotipija. Izuma ni dal patenti« rati, pač pa je poiskal finančnika v osebi Angleža Lancastra. Preselil se je v Anglijo in ustanovil s pomočjo Lan« čast rovih tisočakov tovarno. Tu je iz* umil še foto*mehanični način izdelave plošč in valjarjev za tisk na blagu. Čez nekaj let se je vrnil na Dunaj, kjer je imel v Hietzingu lepo vilo. Ostal je vse življenje zaveden Čeh, dasi so ga skušali Nemci in Angleži pridobiti za« se. Za moderno grafiko in stereotipijo si je pridobil nevenljivih zaslug.
Jfajlepših samoveznic
kravat in modnih   potrebščin ter najboljšega perila si more vsakdo nakupiti prav po nizkih cenah pri tvrdki: Drago Schwab» Ljubljana.
Soproga sultanovega sina
Princ Buran Edin je sin bivšega turškega sultana Abdul Harnida. Lansko pomlad se je seznanil v Montecarlu z iady Douglasovo, ločeno ženo bogatega angleškega magnata. Bila je sicer že mak) v leffhl. n. še vedno lepa in neizmerno bogati o ji je turški princ, ki je bil vse sX'ojö premoženje že pognal, ponudil src. i oko. Douglasovo, ki je užila in pot ktisi u na svetu že vse, je mikalo, da bi postala princesa, in je zato sprejela prinčevo ponudbo. Poročila sta se pred letom dni na Dunaju po islamskem obredu.
Princ pa se je svoje nove žene kmalu naveličaj. Ona s svoje strani je uvidela, da je prinčevstvo cesto le prazna pena. In tako sta se po daljših prepirih, pri katerih je intervenirala sodnija, pred par meseci zopet ločila. Danes je Dou-glasova že zopet poročena; zdaj z nekim francoskim grofom. To je že njen Oetrti mož, kajti njena usoda je pravi filmski roman. Rojena je bila kot hči bogatega angleškega zida; z lepoto in denarjem si je osvojila mladega oficirja Bernarda, ki jo je poročil. Ko je odšel na vojno, se mu je žena izneverila in prišlo je do ločitve. Drugi zakon jo je vodil že za stopnjo višje, ker je postala %žena angleškega magnata lorda Dou-v;lasa. Naredila mu je par škandalov, pa sta se tudi kmalu razšla. Postala je nato ssttftanska princesa, a se zdaj ponižala na.zaj do francoske grofice. Kako dolgo bo ostala to, je seveda Še veliko vpra-sai.v'e.
Zopet škandal v praškem gledališču
V torek zvečer je vprizorilo praško Narodno divadlc reprizo Bergovega «Vojcka», pri kateri je prišlo do po* novnih izgredov. Prvo in drugo dej a« nje je šlo kolikor toliko gladko, med tretjim dejanjem je pa začela publika žvižgati in protestirati Nekateri so žvižgali, drugi kričali, tretji pa ploska« li, tako da je nastala splošna zmešnjava. Izgrede so inscenirali fašisti obeh spolov. Ker zastora niso hoteli smistiti, so začeli razgrajači na vso moč kri« čati in končno je moral policijski ko* misar predstavo prekiniti. Vse kaže, da gre za dobro organizirane in že vna« prej pripravljene demonstracije. Jasno je tue i. da polic:jski komisar ni dobil potrebnih navodil, sicer bi ne bil rav* nal tako nelogično. Mesto da je ener* gično nastopil proti peščici fašistov v parterju, ložah in na galeriü. je dal od* straniti iz gledališča večino mirnih gledalcev. Policija bi morala pravo« časno poskrbeti, da bi se predstava vršila nemoteno.
O izgredih v gledališču je izdala policija uradni komunike, v katerem pravi: Pri današnji vprizoritvi opere «Vojcek» v Narodnem divadlu je na* stat med zadnjo sliko tretjega dejanja v parterju trušč, na galeriji so začeli nekateri gledalci žvižgati in tako je moral službujoči komisar predstavo prekiniti. VeČina gledalcev je sprejela odredbo policijskega komisarja mirno in je brez incidentov izpraznila gleda* lišče.
Tragičen konec dvoboja
V Gradcu se je v torek 16. t. m. vršil dvoboj med dvema študentoma, ki pa je končal s smrtnim izidom. Dvoboje-vala sta se 26 letni tehnik Kurt Terpo-titz. Član društva »Gothia«, njegov nasprotnik pa je bil član društva »Ostmark«. Med duelom je Terpotitz odsekal svojemu nasprotniku uho. Ta je nato z vso silo navalii na Terpotitza. V nadaljni borbi se je sablja Terpotitza zlomila na dvoje, nesreča pa je hotela, da je nasprotnik baš v tem hipu silovito udaril. Sablja se je skoraj do polovice zapičila nesrečnemu Terpotitzu v prsa. mu prebila žilo dovodnico in ranila pljuča. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjei pa je v sredo podlegel poškodbam. Terootitz je bil sin nekega žeelzničarja. iz Gradca in je imel v najkrajšem roku dokončati svoje študije. Vzrok, ki je mlada študenta nagnal na dvoboj, je bil malenkosten Policija Je slučaj ovadila državnemu pravdništvu. ki je dalo Terpotitzovega nasprotnika aretirati.
22 letna razbojnlca
Berlinska policija je te dni aretirala vlomilsko tolpo, ki je izvršila v zadnjih mescih celo serijo drznih vlomov v Berlinu in okolici. Preiskava je na splošno senzacijo dognala, da je tolpo, ki so jo tvorili zloglasni profesijonalni vlomilci, vodila in komandirala mlada in inteligentna deklica. V zločinskem svetu je bila znan kot »Karla z zapada«. njeno pravo ime pa je Marta Franke. Dekle je staro še le 22 let; rojena je bila v Metzu kot hčerka premožnega in uglednega trgovca. 2e v otročjih letih je bila vedno nemirna, neposlušna in ne brzdana, zato jo je oče poslal v samostansko šolo.
Samostanska vzgoja pa ji ni pomagala. Ko se je pred tremi leti vrnila kot 19 letna deklica izredne, eksotične krasote, ji mirno domače življenje ni pri-jalo. Pobegnila je z nekim tujcem od doma in živela ž njim celo leto v Berlinu. Ko je njen prijatelj pognal ves svoj denar, je izginil in jo pustil v Berlinu samo in brez sredstev. Domu se ni hotela vrniti, službe ni mogla dobiti, prostitucija se ji je gnusila. Pa je začela krasti in naposled navezala s svojo inteligenco in
svojo lepoto na sebe več mladih zločincev, s katerimi je osnovala pod svojim vodstvom roparsko tolpo. Predlanskim so jo že enkrat ujeli in obsodili na dve leti ječe. Ker se je v zaporu vedla naravnost vzorno, je bila že po enem letu pomiloščena. Vrnila pa se je takoj k svojemu romantičnemu poklicu in organizirala novo roparsko četo. Pri tem pa je zahajala še vedno v najelegant nejšo družbo, kjer je vohunila in iskala primernih žrtev. Pri nekem vlomu pa so v nedeljo aretirali njene pajdaše in ti so izdali tudi njo. Zdai na ne bo več pomiloščena.
nogavice:
z. zn amko in iiaom
najboljsc ,na/{fp cžn ejse* zoto najcenejše
Srečni ameriški davkoplačevalci
Amerika pač po pravici nosi naziv dežele vseh nemogočih možnosti. Kar se nam dozdeva cesto naravnost ne* mogoče, je v ameriških Združenih dr* žavah nekaj popolnoma umljivega. Naši davkoplačevalci bi se gotovo ne* verno nasmehnili, če bi jim kdo skušal natveziti, da bodo prihodnje leto pla* čali manj davkov. O človeku pa, ki bi jim pripovedoval, da jim bo država še celo povrnila že vplačane davke, bi gotovo mislili, da se mu je zmešalo.
Sicer pa bi menda davkoplačevalci tudi v vseh ostalih evropskih državah neverno zmajevali z glavo, če bi jim kak politik natresel takih obljub. Čisto drugače pa je v Ameriki. Vlada Zdru* ženih držav je te dni uradno razglasila, da bo vrnila vsem davkoplačevalcem 15 do 20 odstotkov za letošnje leto vplačanih davkov. Davki so že itak sa* mi na sebi v primeri z našimi zelo niz* ki, a kljub temu izkazuje državna bi* lanca že sedaj nad 300 milijonov do* larjev prebitka, to je za 4 mil;jarde dinarjev več, kakor znaša celi naš dr* žavni proračun. Temu se sicer ni ču* diti. Če se pomisli, da se danes stek.i v Ameriko denar vsega sveta. Saj je skoraj sleherna evropska drŽava v Ameriki zadolžena. Poleg tega ima Amerika najbolj razvito industrijo, ki zalaga s svojimi izdelki ves svet. Xaj čuda. če mi mesto Američanov ptaču* jemo davke? — Srečna Amerika, bc vzdihnil pač vsak naš davkoplačeva* lec!
X Dr. Exner umrl. Na Dunaju je umrl v torek znameniti fizik, dvorni svetnik dr. Franc Exner, pri katerem je nekdaj studia ralo fiziko tudi mnogo slovenskih dijakov.
x Poroka Maksa Hohenberga. V Wolfs-bergu se je vršila 16. t. m. poroka princa Maksa Hohenberga, najstarejšega sina biv* šega avstro * ogrskega prestolonaslednika Frana Ferdinanda, z Elizabeto, hčerko kne* za Maksimilijana Waldburg. — Papaž je poslal mlademu paru brzojavno čestitko.
x Velik požar v Toki ju. V severnem delu Tokrja je izbruhnil v nedeljo požar, ki je uničil 300 hiš. Nad 1000 prebivalcev je ostalo brez strehe. Katastrofa je bila tem večja, ker je divjal istočasno vihar. V pred* mestju Shinagava je zgorelo 14 tovarn in nad 50 hiš, v predmestju Nippori 16 tovarn in 240 hiš.
X Zlato v Italiji. Profesor turinske univerze, Felici, je izjavil, da je našel v Pie* montskih Alpah med Aviglianom in Gia-venom, 25 milj severno od Turina zlato-nosne žile. V vsaki toni gramoza je baje 33 do 38 gramov zlata. Poleg zlata, ki so ga pridobivali v teh krajih kapucini že pred 200 leti, je v skalah tudi srebro m med.
X Dijak ustrelil ravnatelja šole. V to* rek popoldne je ustrelil dijak trgovske šole v Varšavi, Lampin, ravnatelja svoje šole in
skušal izvršiti samomor. Ravnatelj je Lam« pina pozval, naj sd ostriže dolge lase. Ker tega ni hotel storiti, je bil za dva tedna iz* ključen. V šolo se je vrnil z dolgimi lasmi in ravnatelj ga je pozval, naj se takoj ckL» strani. Ogorčeni dijak je potegnil revolver in ustrelil ravnatelj v prsa, nato pa še sebe. Ravnatelj je bil mrtev, dijak težko ranjen.
X Iz pozabljivosti — dvakrat oženil. Vsekakor zanimiva pravda se je vršila te dni pred italijanskim sodiščem v Messini. Na zatožni klopi sta bila 601etni starček in njegova 73Ietna žena. Oba sta namreč te* kom let pozabila, da sta se v zgodnji mla* dosti poročila in pestovala že pravnuke. Lansko leto sta se oba vnovič poročila, se* veda vsak z drugim, ne da bi bila prej vsaj sodno ločena. Sodnija je šele pri sklepanju poročne pogodbe, ki se je vršilo par tednov po poroki, prišla tej bigamiji iz pozablji* vosti na sled in pozvala oba na odgovor. On je bil obsojen na eno leto, ona pa na deset mesecev zapora.
X Pomiloščeni morilci. Porota v Jihla* vi na Češkoslovaškem je lani obsodila na smrt morilce Karla in Marijo Dvoraček ter Josefa Fejto Prezident Masaryk je vse tri pomilostil Smrtna kazen jim je zamenjana z dosmrtno ječo.__
Oosnodorsfuo
_g  Podružnica  državne Hipotekame
banke v Zagrebu. Upravni odbor državne Hipotekame banke je objavil sledeče po* rooilo: Povodom izjave trgovinskega mini* stra v Narodni skupščini dne 19. oktobra je upravni odbor primoran ugotoviti, da je že lani razpravljal o ustanovitvi podružnice v Zagrebu in da je na seji dne 9. julija 1925 pojasnil takratnemu ministru dr. Grisogos nu razloge, ki ovirajo ustanovitev podružs nie v Zagrebu in Ljubljani. Ti dve mesti sta izvzeti od obveznega vlaganja v Hipo* tekamo banko, prostovoljno pa niti poob* laščeni zavodi niso vložili niti pare na ra* čun denarja, ki bi ga morali vložiti po za* konu do 1. 1923.
—g Zasedanje tarifnega odbora. Pro» metni m:nister je za dne 24. t. m sklical sejo' tarifnega odbora. Dne 24. in 25. bodo imele svoje seje posamezne sekcije, dne 26. t m. pa se vrši plenarna seja odbora, ki bo predvsem posvečena ureditvi tarifov v Juž^ ni Srbiji ter v prometu s solunsko cono. Na tej seji sc bo razpravljalo tudi o preko* morskem prometu med našimi jadranskimi p ameriškimi lukamu
—g Dobave Direkcija državnih želez* nie v Ljubljani sprejema do 23. novembra t 1. ponudbe za dobavo 15 m* borovih plohov ter za dobavo 15 m3 smrekovih desk. — Predmetni pogoji so na vpogled pri eko* nomskem odelenju te direkcije. — Direkt cija državnega. rudnika v Velenju sprejes ma do 26. novembra t. 1. ponudbe za do* bavo razne železnine. — Vršile se bodo na* slednje ofertalne licitacije: Dne 6. decem* bra pri direkciji državnih železnic v Ljub* Ijani glede dobave 100 «Meinzer» kož, za dobavo 90 straniščnih lijakov, za dobavo raznih odlitkov iz brona in medenine; dne 7. decembra t. 1. pa za dobavo 100 ton plin« skega premoga: dne 9. decembra ti I. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega materi j ala (pesek za livar*
ne, samotno opeko, apnenec itd.); dne 10. decembra t. L pa glede dobave skretnic; dne 11. decembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave orodja (lopate, nastavni ključi, vile za gramoz itd.); dne 13. decembra pri direkciji državnih že leznic v Zagrebu glede dobave matic; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani gie« de dobave 500 ton strojnega peska. Dtk 15. decembra pri direkciji drŽEvnih žclc/» nie v Ljubljani glede dobave 6r>00 kg mar; tinovega taljenega jekla, «Jede dobave 3!s;> kilogramov bakrenih in 115 k;4 medenina* stih cevi ter glede dobe\e "100 komade^ prašnic. — Podrobnosti v pisarni zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
—g Gradbene inšpekcije bodo ukinjene. Minister javnih del, Vujičič, je v odgovoru na interpelacijo glede gradbene akcije v zetske oblasti izjavil da namerava ukiniti vse gradbene inšpekcije in imenovati me* sto njih pri velikih županih gradbene referente.
—g Letošnja letina opija. V Južni Srbiji bo znašal pridelek opija nad 80.000 kc Kvaliteta  letošnjega  opija  je  po mnenju strokovnjakov zelo dobra.
—g Prometna konferenca v Budimpešti. Jutri se prične v Budimpešti konferenca madžarskih in naših delegatov, na katerem bo določena nova tarifa za madžarski tranzitni promet preko našega ozemlja.
—g Priprave za mednarodno gospodar; tko konferenco. Komisija za sklicanje mednarodne gospodarske konference je že pri» čela zdelom. Prvo sejo je otvoril belgijski delegat Theunis, ki je v svojem govoru naglašal, da se je gospodarski položaj zad* nje čase nekoliko zbolišal in da je upati, da bo sedanja kriza v doglednem času od* stran jena Po izjavi sira Arthura Balfoura, Id zastopa v komisiji mednarodno trgovsko zbornico, se bo vršila mednarodna gospo« darska konferenca začetkom pomladi.
—g Mednarodna konferenca za tovorni promet. V Bukarešti se bo vršila od 23. dv> 26. t. m. mednarodna konferenca za sred« ujeevropski tovorni promet. Tc konference se udeleže tudi naši delegati.
Preporodova akademija kot proslava praznika narodnega ujedinjenja se vrši v so» boto dne 20. t. m. v areni Narodnega doma ob 8. zvečer. — Pevski zbor. orkester, solisti. — Po akademiji: PLES.
Darila
— Naša uprava je 11. novembra t. 1. prejela 100 Dta, katere ie za poplavljence daroval g. Janko Stunka namesto cvetja na krsto umrlemu g. Ivanu Zupančiču, za Se« nekovičev sklad 200 Din, katere ie daroval g. dr. Ivo Tavčar mesto venca na krsto g. Mihe Ažmana, 100 Din od ge. Pranje Tavčarjeve v isti namen in 100 Din od gospe Franje Tavčarjeve mesto venca na krsto g. Andreja Senekoviča. Za Društvo slepih je darovalo osobje direkcije državnih železnic 144 Din kot preostanek nabranih prostovoljnih prispevkov za počastitev umrlega g. Štefana Skrbinška, nadsprevodnika državne železnice v pokoju. Vsem darovalcem srčna hvala!
Srečke
državne razredne loterije
nudijo nedvomno naivečio možnost dobitka, ker je vsaka druga srečka izžrebana. -  Na večji dobitek v najsrečne šem slučaju
e$W   Oin 4,200 000 -*fjg raien tega nebroi visokih dob.tkov po več stot'soe n mnogo lisoč dinarjev. Prvo žrebame se vr*l dne 11. januarje 1927
Cena cele srečke ......Din ICO
Cena polovične srečke    ......  Din 50
Cena četrtlnske srečke   ......  Din 25
Naročila za srečke sprejema že sedaj
Zadružna hranilnica reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. UUBUONA. Sv. Petra cesta 19
Potrtega srca naznanjam v imenu staršev, bratov in sestre pre-žalostno vest, da je dne 15. t. m. nenadoma preminil sin, brat, svak, gospod
Rado Romanoulč
raonatelf narodHeg* gledaltiCa o Sara.eoa
v najlepši moški dobi 42 let.
Priporočamo ga prijateljem in znancem v blag spomin.
Novo mesto — Gabri je na Vipavskem, 18. novembra 1926.
JOSlp Tark, trgovec, brat
3285
Opoldansko hrano
pri boljši družini — išče gospodična — Ponudbe pod «Dobra hrana /3275» na upravo «S1 Naroda*
Prostorno
skladišče
za kurivo, vsaj deloma krito in zaprto — blizu glavnega ali gorenjskega kolodvora, po možnosti tudi hlev in sobo za skladiščnika — vzamem za daljšo dobo v najem — Takojšnje ponudbe pod «Stalno'3260» na upravo  aSlov Naroda»
Parcelo
pod Rožnikom ali za Be* žigradom — kupim ta* koj — Ponudbe na upr. «SI Naroda» -~k1 «Par» cela/3272».
Poveneni prodajalec srečk državne razredne loterije
Drag. R. Holekovic
BEOGRAD a-i
prodaja na veliko m malo. Najbolje urejena poslovnica te vrste. Daje najugodneiše pogoje za prodaio srečk Službeni načrt z navodilom pošljem vsakemu brezplačno
Moderno friziranje
in striženje se izvršuje pri St, Kelšinu, brivcu, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1. 175/T
Prazno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo išče gospodična, ki je ves dan odsotna. — Po* nudbe pod Cistost/3287 na upravo «Slov. Nar.v.
Strojeoiska,
zmožna stenografije ter . vseh pisarniških del — išče stalne službe. — Po* nudbe pod »Strojepiska 3288» na upravo «Slov. Naroda»
a ji gos oansKi patei.t št. 2473 od L novembra 19?3 na:
Pet m isZenie toni
(Baocbheizoleo)
ae iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenj. ponudbe na   ing. MIlan
Šuklje, Ljubbana Šelenburgov* ul-ra   . W
Mohuloturni papir
kg ä Din 5-- 3227
prodaja oprava Slov. Banj
'SHHrP^aHHHBOeaSH&SiaHKEi?
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani prodaia
:: premog ::
iz slovenskih premogovnikov
✓sen kakovosti, « celin vagonih po originalnih cenah pre Tiogovnikov za domačo uporabo kakoi tudi za ndustrijsk? oodietia  t. razpečava na debelo
inozemski premog in koks
sake vrate m vsakega izvora iei priporoča osebno prvovrsm eskoskovaški in angleški koks za livarne m domačo uporabo kovašk' nremog, črni nremoe ta br kete
NaSlOV   pROMETNI ZAVOD ao PREMOG d. o
UJ,UV    • Uubliani   Mikloftleeve cest* 15 i
Urejuje: Josip ZejMOMft — Za «Nafodoo tiakarno»; Fran Jezeršek. — Za iaseratm  del listam Oton Christof. — V* t Ljubljani
92
33