Poštnina plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 7. junija 1931.
Cena 1 Din.
CENA :
V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno.
CENA OGLASOV :
cm2 75 par, med tekstom 150 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim (oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
tjednik.
Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga.
Izhaja vsako nedelo.
Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVIII. št. 23.
  Glasilo  Slovenske
Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28.
Odkritje spomenika legijonarom v M. Soboti.
V bojih za osvobojenje Sloven ske krajine je v Soboti spadnolo tüdi pet legijonarov. Pokopali so jih na sobočkom pokopališči. Lani so položili njihove ostanke v sküpen grob. Zdaj so postavili na te grob lepi spomenik.
V	nedelo, dne 7. junija de te spomenik Odkriti i blagoslovleni. Pri toj priliki de se vršilo velko narodno slavje, šteroga se vdeležijo poleg vojaštva i Sokola kraljevine Jugoslavije tüdi drüga drüštva, šolska mladina i narod. Razmi se, da do na proslavi zastopane tüdi oblasti. Sodelovali bodo : vojaška godba, pevski zbor Glasbene Matice iz Maribora i dijaška naraščajska fanfara.
Odkritje i blagoslovitev de okoli poldne. Spored svečanosti je sledeči: 1. godba zaigra; 2. odkritje spomenika ; 3. blagoslovov ; 4. pesem „Oj Doberdob“; 5. izročitev spomenika župani ; 6. nagovor župana ; 7. drügi govori ; 8 godba.
Slüžba boža de za katoličane v farnoj cerkvi ob pol 10 vüri, za evangeličane pa ob 10 vüri v evangeličanskoj cerkvi.
Za vse vdeležence je dopüščena Polovična vožnja. Potrdila vdeležbe se bodo davala v parki. Večer ob 19 h. 10 de pelao proti Hodoši poseben vlak.
Junakom, ki so dali živlenje za našo slobodo kličemo: „Prisrčna Vam zahvala in večna slava !“
Močen viher.
V kroglini Mareste je preminoči petek divjao grozen viher, ki je tro drevje i rüšo hiše. V edno hišo je med viherom tresnolo. Strela je bujla 22 ovc.
Dete se vtopilo.
V Braslovčaj pri Kruševci se je na dvorišči igralo dete kmeta Cvetkoviča. Med igranjom je spadnolo v koteo i se Zalejalo.
Naša gimnazija.
Bližamo se konci šolskoga leta. Kakši de na gimnaziji končni Uspeh, nam še ne znano. Tüdi ne naš namen, da bi zdaj na tom mesti govorili od učnoga uspeha, nego se pred koncom šolskoga leta z drügov zadevov obračamo do vsega lüdstva naše krajine.
Vsakomi je znano, da ma naša gimnazija (v M. Soboti) za seov bogato pa žalostno zgodovino. Cela leta smo se borili, dokeč ne smo nazadnje dobili popolne, osemrazredne gimnazije. Popolnoj gimnaziji pa smo se malo časa veselili. Razmere so se predrügačile i nam so znova ostali samo štirje razredi. Višji razredi so se privatno s podporami nekaj časa še zdržali, a zdaj mamo samo štiri nižje, od višjih pa samo peti razred. Dijaki šestoga, sedmoga i osmoga razreda so si morali na drügih gimnazijaj poiskati prostor. Ar se čüje, da nadale tüdi peti razred ne de mogeo obstojati, spregovorimo na tom mesti par resnih reči, štere naj čüje ves naš narod.
Na našoj gimnaziji so bili višji razredi ukinjeni v smisli zakona za volo toga, ar v razredih ne bilo zadostnoga števila dijakov. Po zakoni je naime predpisano, kelko dijakov mora biti v ednom razredi, da razred lehko obstoji, če toga števila nega, se razred ukine. Višji razredi naše gimnazije zadostnoga števila dijakov neso meli, za toga volo so bili ukinjeni.
Vsi, ki poznamo razmere v našoj krajini, uvidevamo, da nam nižja gimnazija ne zadostüje, nego nam je neobhodno potrebna Popolna gimnazija. Za popolno gimnazijo se borimo pri vsakoj priliki. Vlagamo prošnje i spomenice na vse merodajne oblasti. Kak se vidi, vse to še ne zadosta. Včinoti moramo še več. Pomagati si' moramo sami i na zvüna pokazati,
da brez popolne gimnazije nemremo biti.
Naša „samopomoč“ obstoja v tom, da za višje razrede spravimo vküp telko dijakov, kak predpisüje zakon. Če to dosegnemo, se višji razredi brez posebnih težav odprejo. Včiniti moramo posebno dvoje. Vsi naši dijaki (nižje i višješolci), ki študentje na drügih gimnazijaj morajo biti iz lübezni do naše gimnazije pripravleni, da se kda šteč vrnejo na domačo gimnazijo za nadaljavanje študeranja. Za našo gimnazijo morajo pridobivati tüdi svoje tovariše iz okrogline Ljutomera, Gornje Radgone i sploh iz Prlekije, štere bi študeranje na našoj gimnaziji vnogo menje koštalo kak jih košta v drügih mestaj. Drüga dužnost zadene starše, ki majo za šolanje sposobno deco. Višji razredi so tem močnejši, kem več dijakov se vpiše v prvi razred. Zato pa naj vsaki stariš, ki ma sposobno deco i je tüdi v materijalnom pogledi količkaj mogočen, da vpisati dete na gimnazijo. Što pa ma rodbino, znance i prijatele v sosednih Slovenskih goricaj, naj tüdi tam prigovarja starišom, da pošlejo deco na našo gimnazijo. To pe v hasek njim i nam. Bole se spoznamo, zlübimo, zvün toga parse njihova deca falej izštudirajo kak indri. Z velkim številom dijaštva dobi gimnazija moč, štera njoj pomore do toga, da postane popolna.
Nede dugo, da do se vršila vpisavanja v prvi razred. Vse stariše prosimo, naj ne kratijo niednomi deteti, štero ma volo iti v gimnazijo. Tüdi sirmaštvo jih ne sme zadržati. Vsak se naj zaveda, da je usoda naše gimnazije odvisna od nas i da je naša sveta dužnost, da jo ohranimo pri živlenji i tüdi mi bodemo ednok ponosni na našo deco, šteri se izučijo na toj gimnaziji brez težav i brez vseh velkih izdatkov.
2
NOVINE
7. junija 1931
Tretjerednikom.
Katoličanski svet letos začne obhajati 700 letnico smrti velikoga dobrotnika siromakov svetoga Antona. Na njegov god, 13. juna se začnejo slovesnosti v Padovi, kde ležijo njegovi telovni ostanki i po celom sveti. Sveti Oča so izdali lepo okrožnico, štera hvali njegove velike jakosti i v njej določili, ka bo 700 letnica z odpüstki trpela k leti do goda Svetoga Antona, to je do 13. juna 1. 1932.
Tretjeredniki ! Kak smo vredno obhajali 700 letnico smrti ustanovitela našega reda svetoga Ferenca, ravno tak bomo vredno obhajali 700 letnico smrti ednoga njegovih najvekših dühovnih sinov sv. Antona. Bodo se organizirale tridnevnice i drüge pobožnosti, romanja itd. Od vsega toga bodo pisale Novine, predvsem pa M. List. Poleg teh pobožnostih pa mamo tretjeredniki Slovenske Krajine ešče edno jako lepo misijonsko delo, s Šterim moremo dostojno posvetiti spomin 700 letnico svete smrti svojega brata sv. Antona. Kakše misijonsko delo je to ?
Kda smo obhajali 700 letnico smrti našega velikoga dühovnoga oče svetoga Frančiška, se je porodila med nami miseo, da bi v spomin te svete smrti postavili za siromake i sirote Slovenske Krajine hišo : Dom sv. Frančiška.“ Miseo se je oblekla v telo i dnes, že mamo lepo vrednost v te namen zbrano. Mamo gotovčine z velikodüšnim darom, ki nam ga je poklonila banska uprava, do novoga leta 250000 to je dvestopetdeset jezero dinarov gotovščine, 25 oralov šume i dva orala njiv-travnikov. 700 letnica smrti svetoga Antona naj bi dovršila delo, ki smo je začeli ob 700 letnici smrti svetoga Ferenca.
Meti moramo 500000 to je petstojezero dinarov gotovčine za zidanje. Prle ne moremo začeti. K leti do 13. juna, to je v jubilejnom leti 700 letnice svete smrti sv. Antona naj bi tretjeredniki spravili vküp to šumo. Je to mogoče v tej strašno slabih časaj ? Lübezni je vse mogoče. V Slovenskoj krajini je do 2500 tretjerednikov. Vsaki naj nekaj sam da, ki je bogatejši več, ki siromaškejši menje, ovo pa naj nabere od drügih dobrih src tak, ka na vsakoga pride sto dinarov nabranoga dara. Dovoljenje za nabiranje ma odbor po celoj državi do konca leta. Prosimo zato naše dobre brate i sestre po vseh faraj Slovenske krajine, naj v jubilejnom leti 700 letnice Svetoga Antona darüjejo i nabirajo v te namen. Pole njim podpisani odbor pošlje na razpolago i to vsakomi edno i z ednim pooblastilom za nabiranje i Položnico, ka nabrano more notri po-
slati, Od 13. juna leta 1931 do 13. juna leta 1932. naj naberejo naši tretjeredniki s pomočjov svetoga Antona 250 jezero dinarov, ka mo k leti mogli že začeti s pripravmi za zidanje. Ne pozabimo, ka se Bog vu velikodüšnosti ne da prekositi i nam da obilno blagoslova na vse, če se poskrbimo za njegove sirote.
Na to vas prosi vse z lübeznostjov do sirot
Odbor za zidanje sirotišnice Dom sv.
Frančiška“ v Črencovcih.
Kalendar.
juni (30 dni)____24. teden.
Senje: 8. Dobrovnik, 10. Ljutomer, 12. Turnišče.
Vreme : Veterno i deževno.
Dva jubilanta.
Oča slavi zlato poroko. — Peti sin srebrni jubilej dela.
V Soboti i okroglini ne človeka, ki ne bi Poznao Hahnove drüžine. Vnogo se guči od nje posebno zadnji čas. Ta drüžina ma dva jubileja.
Oča Hahn Herman i žena sta prestopila petdeseto leto zakonskoga živlenja i sta tak dočakala zlato zdavanje. Hahnov oča je čüdovit mož. Celo živlenje njemi je poteklo v trdom deli. Rodio se je v Soboti, tü se je tüdi včio, nato pa se je preselo v Bodonce, kde je odpro trgovino. Že zaj kratek čas ga je vsa kroglina zlübila. Pred kratkim se je preselo v Soboto. Bodončari še zdaj žalüjejo za njim i pravijo, da takšega trgovca več nedo meli.
Jubilant je oča dvanajstere dece. Štirje so vmrli, osem pa jih žive. Znanci so ga spitavali, ka de s telkov decov, a on jim je s smehom odgovarjao, da do že nekak živeli. Prav je meo.
Vse je spravo do krüha. Večinoma so postanoli trgovci. Zvün osmere živoče dece ma 17 vnükov i 2 pravnüka.
Peti sin je Izidor, ki je zdaj v 38. leti i obhaja 25 letnico svojega dela. Hahnovi v začetki neso bili bogati i so deca že rano sama morala gledati za krühom. Tak se je godilo tüdi z Izidorom. V dvanajstom leti se je šo včit. Posveto se je tiskarskomi deli. Včio se je v Soboti, v Kolosvári, Deši, Lendavi i Čakovci. Po svetovnoj bojni, v šteroj je bio trikrat ranjeni, se je naselo v Soboti i je 1. 1922. prevzeo kak vodja Prekmursko
tiskarno i knigarno. Za dve leti je postano lastnik Prekmurske knigarne.
G. Izidor je po svojem oči herbao poštenost i veselje do dela. Tiskarno i knigarno naravnoč lübi i dostakrat prime za takše delo, kakšega drügi voditeli tiskarn i lastniki knigarn ne bi niti pogledali. Pod njegovim vodstvom se je tiskarna i knigarna tak razvila, da med menšimi tiskarnami ne niti edne, štera bi mogla z njov konkurerati. Vsa tiskarska dela zvršüje tak naglo i po tak nizkoj ceni, da prekosi celo velke tiskarne. Kak je vsem znano, se v toj tiskarni tiskajo že več let naši listi : Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Zvün toga pa še dela vnogo drügih tiskovin v najvekše zadovolstvo. Vse to pa kaže veliko požrtvüvalno delo g. lzidora.
Poštenost i nevtrüdliva delavnost sta prinesla g. Hahni blagoslov. Dnes ga lehko prištevamo med bogate Sobočance. Ravno letos je küpo velko Peterkovo hišo, pred par tedni pa velko knižnico grofa Szaparyja.
Od svoje strani želemo Hahnovomi oči i materi, ki sta že stara 73 leta i sploh nikdar nesta bila prav betežniva, vnogo veselja med svojov decov i vnükami. G. Izidori, ki je v par letaj tak tiskarno kak knigarno popolnoma preuredo, tak da zdaj odgovarjata vsem potrebam časa, pa da v prišestnih 25 letih svojo tiskarno i knigarno še vnogo bole razvije.
HAHN IZIDOR lastnik knigarne i vodja tiskarne.
7. junija 1931.
NOVINE
3
Kralj i kraljica v Zagrebi
Proslava 200 letnice Matere bože. — Navdüšen sprejem Krala i Kralice. - Vladarska dvojica pri sv. meši.
Zagreb je v nedelo meo slavnost, ki je privabila vküp na desetjezere naroda. Slavio je 200 letnice Matere bože Kamenitih vrat, ki je za Zagreb i sploh za Hrvate najdragocenejša Svetinja.
Naednok se je začülo šepetanje, da prideta na proslavo tüdi Njeg. Vel. kralj i Njen. Vek kralica. Jezere i jezere naroda so hiteli proti kolodvori.
Kda se je prikazao vlak, s šterim sta se pripelala Kralj i kraljica, je zavladalo med vnožicov takše navdüšenje, da ga ne mogoče popisati.
Po sprejemi sta se podala kralj i kraljica na Markov trg, kde je nadpüšpek dr. A. Bauer slüžo v proslavo 200 letnice slovesno sv. mešo. Pri sv. meši sta bili navzoči obe Veličanstvi.
Teški dnevi v Italiji.
Boj proti Cerkvi. — Napad na Katoliško akcijo. — Odločnost sv. Oče.
Sv. Cerkev je v Italiji dočakala Žalostne dneve. Fašizem je zdivjao i je z vsov besnostjov začno nastopati proti njoj. Najbole besnejo proti katoliškim drüštvom. Vsa takša drüštva so razpüščena. Fašisti tüdi dejansko napadajo katoličane. Pretepajo celo deco.
Sv. Oča z žalosljov gleda na te razmere. Zednim pa tüdi z vsov odločnosijov obsoja divjanje fašistov. Püšpekom je dao navodila, da morajo biti odločni ino pripravleni na vse. Med drügim je naglaso: „Vzemejo
nam lehko živlenje, a k mučanji nas nemrejo prisiliti.“
Slovenska krajina.
— Novi sreski šol. nadzornik v Dolnjoj Lendavi. S kraljevini ukazom je bio imenovani za šolskoga nadzornika v D. Lendavo g. Belšak Ljudevit, šolski upraviteo pri Velikoj Nedelji, šteri je, dne 29. maja predpoldne prevzeo svoje nadzorniške posle. Imenüvani gospod nadzornik je rojen pri Maloj Nedelji 1892 leta, maturo pa je napravo 1912 leta v Maribori. Udeležen je bio svetovne vojne, iz štere se je vrno v svojo domovino kak solunski dobrovoljec in s tem pomagao pri graditvi naše lepe Jugoslavije. Pri vojski je dosegno čast kapetana I. klase. Kak učiteo je slüžbovao pri Sv. Tomaži, na Runči i
nazadnje pri Vel. Nedelji. Vsešerom je bio pravi vučiteo, ne samo v šoli, nego je tüdi izven šole rad pomagao Siromaškomi lüstvi. Ustanavljao je razna kulturna drüštva, knjižnice i s tem širo prosveto med kmetske lüstvo; pomagao pa je tüdi. občinskim upravam, ki so ga za njegovo delo še izvolile za obč. odbornika i s tem priznale, da znajo ceniti njegovo delo. Novomi šolskomi nadzorniki želejmo prisrčno dobrodošlico, ar smo osvedočeni, da kak naš sosed dobro pozna naše šolske razmere i povedete naše šolstvo do tiste stopnje kak je to potrebno, mladino pa do viška prosvete i lübezni do naše lepe domovine Jugoslavije.
—	Pozdrav iz Austrije. Srčne pozdrave pošilajo iz Austrije svojim domačim, poznancom, prijatelom i naznanjajo, da se jim dobro godi i Novine redno dobivajo : Horvat Jožefa Partija, Horvat Franc, Nemec Jožef, Vitez Štefan, Benk Marija i Ficko Mimika.
— Nogo si je potro. Majer Jožefa, širitela Novin v Satahovcih je zadela preci hüda nesreča. Z drügimi vred je na kola spravlao nekši pen. Pod pen so porinoli nekše droge, da bil z njimi spravili pen iz grabe. Kda so začnoli pen zdigavati, se je po nepriliki zvagno i se je skotno na Majerovo nogo i njemi jo je v gležnji potro. Ponesrečenca so taki spravili k doktori, ki njemi je djao nogo v gips.
— Proščenja brez bitja. Na risalski pondelek je bilo proščenje v Bratoncih, preminočo nedelo pa v Odrancih. Na obe proščenji je prišlo dosta mladine, a kreganja i bitja ne bilo. Tak naj bi bilo na vsakom proščenji.
Ka novoga v Prlekiji ?
Sv. Trije Kralji v Slov. goricah. V tukajšnjoj romarskoj cerkvi bo dne 11., 12. in 13. junija, slovesna tridnevnica v čast Božjemi Srci Jezušovomi, ki jo bosta vodila dva čč. oo. kapucina. Vsaki den bodo zjütra i zvečer pridige na svetek Srca Jezušovoga i v soboto bo tüdi pozna slüžba božja. Pobožnost se bo Zaklüčila v nedelo Srca Jezušovoga pri poznoj slüžbi božoj z veličastnov procesijov sv. Rešnjega Tela i s kepom Božega Srca. Vabimo na to genljivo slovesnost tüdi brate i sestre iz Prekmurja, ki že od nekda poznajo i ljübijo našo znamenito romarsko cerkev, da bomo v velikanskem števili v bratskoj lübezni kak najlepše počastili presv. Srce Jezušovo. Na veselo svidenje.
Svetovna politika.
Kriza na Poljskom. Zavolo žmetnoga gospodarskoga položaja je bio ministerski predsednik, polkovnik prisiljeni podati ostavko cele vlade. Novo vlado je sestavo Prystor.
Murska Sobota
Zahvala šolskega upravitelja.
Uprava osnovne šole v Murski Soboti se zahvaljuje g. dr. Juliju Bölcsu za darovano nagačeno lisico in jazbeca. Oba eksemplarja sta prav lepa in bodeta mnogo pripomogla k uspešnemu pouku.
Na binkoštno nedeljo so pristopili učenci 3. razreda prvič h Gospodovi mizi. Da bi ostal učencem ta dan v trajnem spominu, obrnila se je g. Pranseizova do nekaterih gospodov, ki so posebni prijatelji šolske mladine in je pri njih dobila toliko darov, da je vsakega od obhajencev pogostila s kavo in najraznovrstnejšim pecivom.
Smatram za dolžnost, da se ob tej priliki zahvaljujem gg.: Josipu Benko industrijalcu, Francu Kühar trgovcu Jožefu Horvat mlekarju, Stanislava Jarc slaščičarju in Faflik Alojziju hotelirju.
Šolski upravitelj: GABRIJELČIČ.
*
— Slabo senje. V pondelek je bilo živinsko i blagovno senje. Zavolo pomenkanja penez je senje bilo jako slabo.
— Profesor Mušič v špitali. Profesor Mušič je zbetežao i je mogao iti v špitao. Podvrčti de se mogao operaciji.
— Cirkus. Na konci preminočega i v začetki toga tedna se je müdio v Soboti cirkus. Sobočanci so lehko videli dosta zanimivoga.
Za knižico grofa Szaparyja, štero je küpo g. Hahn Izidor Vlada velko zanimanje. Iz Beča; Graca, Tropava, Belgrada, Ljubljane i od drügih strani prihajajo pisma, v šterih se javlajo küpci, da pridejo küpüvat knige. Preci knig je že odanih.
— Odhod delavcov. V tork je znova odpotüvao vekši broj delavcov. Edni so šli v Bačko, drügi v Francijo.
4
NOVINE
7. junija 1931.
Španija. Razmere so od dneva do dneva bole zamotane. Žmetne čase preživla posebno Cerkev. Sv. Oča je zdigno svoj glas proti preganjanji. Slab je tüdi državni položaj. Razpisane so parlamentarne volitve.
Katoliška stranka v Franciji. Pod Predsedstvom kardinala Verdiera se je ustanovila nova katoliška stranka, štera ma namen, da zbere vse katoliške sile.
Sprememba v austrijskoj vladi. Odstopo je minister dr. Schürff. Njegovo mesto je začasno prevzeo dr. Schober.
Dve pismi iz Francije !
Predragi mi oča, bratje i sestra !
Prisiljeni sem po Novinaj Pozvediti ali ste še živi, ali ne ? Nemrem prerazmiti, ka je zrok, da sem jaz 6 pisem odposlao pa ne sem nikakšega glasa dobo od Vas. Novine zmerom dobivam ščista redno, pisma pa nikakšega ne. Ne krivim Vas, ali samo ščem po Novinaj Pozvediti ali ste kaj dobili ali ne. Da mi je skoro ščista zaman pisati, sem dne 18. aprila šče edno priporočeno pismo poslao, a istotak ne glasa. Teda Vas prosim za oprostitev, ár se lehko prepričate, da ne samo od mene ne glasa. Dnes sem naime dobo od Emilije Gaber jako žalostno pismo tak, da so me skuze polejale, kda sem ga prečteo. Joče se, ar jo starišje krivijo, da ona nikaj ne piše, a ona je od 8. marca pisala že 7 pisem a na ni ednoga ne dobila odgovora, ne samo pitanje, zakaj ne piše nikaj.
Starišje so se njoj prepretili, da njoj Novine i Marijin List stavijo i
joj v oči mečejo, kak se je mogla spozabiti z njih i s domovine.
Rad bi nekaj penez poslao domo, ali ne vüpam, ar se bojim, da se mi tüdi penezi zgübijo.
Nemorem znati, kde je zrok. Što ma v Franciji koga i ne dobiva z redoma pisma, naj se glasi pri francuskom delegati v M. Soboti.
Mi tü si nemremo pomagati, če Vi tam nikaj ne dobite od nas. Zdaj sklenem pismo z vnogimi srčnimi pozdravi i ostanem vaš sin, bratanec i botrič ALOJZ GABER Ehez M. r. Gaillot a Halles par. Landonvillers Moselle France.
Predragi roditelje, sestre i rodbina !
Prav srčno Vas pozdravlam i Vas milo prosim, odpüstite mi, ar jaz Vam zmerom pišem Od 8. marca naprej sem Vam sedem pisem pisala, jaz Vaša pisma dobivam v roke.
Mene še jezerokrat žmetnej stane kak Vas, ar pišem i ne dobite do rok. Teda bodite še ednok vsi vküp pozdravleni. Jaz ostanem vrla. Do dragoga videnja ! Vaša hčerka i sestra
EMILIA GABER Cantal France.
(Pisma objavlamo, ar je vnogo takših, ki se tožijo, da ne dobivajo od svojih iz Francije i Nemčije nikšega glasa. Iz teh pisem je razvidno, da se dosta pisem zgübi,)
Naši v Ameriki.
Nesreča širitela Novin. Iz Buenos Airesa smo zvedeli, da se je tam ponesrečo Franc Ozmec, vrli Širiteo Novin i Marijinoga lista. Pri deli si je potro pravo roko. Zdravi se v špi-
tali. Obiskavlejo ga naši rojaki i njemi delajo kratek čas.
Bethlehem. Smrt je nepričaküvano pobrala 62 letnoga Smodiš Štefana. Pokojni je bio že duga leta v Ameriki. Bio je jako delaven Človek. Sodelüvao je v vseh drüštvih i pomagao pri vsakšem vekšem deli. Na sprevodi se je zbrala velika vnožina slovenskih rojakov. Pevski zbor njemi je zaspevao več žalostnih pesmi. — V cerkvi sv. Jožefa je g. plebanoš Egidij Horvat zdao mladi slovenski par Čhrinko Jožefa i Žampar Marijo. Mladoženec i Sneha sta med Slovenci dobro poznaniva, zato se je zbralo pri zdavanji dosta lüdstva. Po zdavanji je bilo gostüvanje v Slovenskom domi.
ZA NEDELO.
Po risalaj drüga.
Evang. sv. Lukača vu 15. táli.
Vu onom vremeni pravo je Jezuš farizeušom priliko eto : Nekši človek je pripravo velko večerjo i pozvao je vnoge. I poslao je slugo svojega vu vüri večerje, da bi povedao pozvanim, naj bi šli ; ar so že vsa gotova. I začnoli so se vsi do ednoga zgovarjati. Prvi je pravo njemi : marof sem küpo i potrebno mi je vün iti i poglednoti ga, prosim te, zagovori me. I drügi je velo : pet jarmov jüncov sam küpo, idem nje probat, prosim te, zagovor me. I tretji je pravo : oženo sem se ; i zato nemorem iti. I nazaj pridoči sluga nazvesto je eta Gospodi svojemi. Teda se razsrdivši hižni Gospodar velo je slugi svojemi ; vün idi hitro na vulice i na varaške poti i esi notri pripelaj nevolne, slabe, slepe i plantave. I veli sluga: Gospodne, včinjeno je, kak si zapovedao i ešče je mesto. I veli Gospod Slugi: vün idi na poti i med ploté i prisili je notri iti, naj se napuni hiža moja Velim pa vam, ka nišče onih lüdi, ki so bili pozvani, ne košta večerje moje.
Zgodba od lelije.
(Iz knjige: „Mladim srcem,“ III. zv.)
Živo je v davnih dnevaj mladi
vitez.
Bio je vrli junak, a tak trde glave, da si je prav nikaj ne mogo zapomniti. Pač pa je bio vrli i strašlivi jezdec, kak malošteri njegov sovrstnik po letih i po časti. Najbole divjega konja je zajaho brezi straha. Tüdi meč je znao sükati, da njemi je daleč naokoli ne bilo pára. Bojao se je ne niti ednoga sovražnika, ne cestnoga ropara, niedne divje zveri, niti medvedov ne, šteri so še v tistih časaj živeli v naših krajih, zaraščenih na gosto i vse prek s stoletnimi logovi.
Vrli vitez je bio, nestrašlivi pa drzen ; ali edno njemi je delalo težave : Včenjé ! Nikaj si je ne mogo zapomliti, niti vsakdanéšnjih molitev ne, ne očanaša, ne angelskoga pozdrav-
lja. Od toga si je zapomnno samo dve prvivi reči : „Ave, Marija — Zdrava Marija.“
A te reči si je ne vtisno samo v spomin, nego globoko v srce si je vpisao i vtisno. Z celim dobrim, pobožnim svojim srcom je lűbo Marijo, kralico i zaščitnico Vitezov. Kamakoli je šo, kdaštéč se je jezdo, vsepovsédi i vsigdar je mislo samo na Marijo, vsigdár jo je častio i pozdravlao, bodisi v misli ali v rečaj : „Ave, Marija !“
Žmetno njemi je bilo večkrat pri srci, mantrala ga je nemirna skrb, ka bode na drügom sveti z njim, ka nikaj, nikaj moliti ne ve.
V takših hipaj je odbežao v gračko kapelico. Poklekno je pred oltár, na šterom je kralüvala drága podoba nebeske Kralice, pun poniznosti i pun zavüpanja njoj je pravo : „Glédaj presveta Mati boža i predobra moja mati, z celim srcom te lübim,
ka si nam rodila prelüblenoga Jezuša. Skrbi i teži me to, da ne vem k tebi moliti, kak molijo drügi. Telko lepi molitvic tebi na čast znajo, a jaz si jih ne morem zapomniti. Sama Znáš to. Znáš pa tüdi, da te iz celoga srca lübim. Prosim te, mogočna gospa, vzemi za dobro to mojo lübézen i poslühni milostivno konči té krátki Pozdráv, šteroga sam se z božov i tvojov pomočjov vendar návčo : „Ave, Marija . . . “
Z milim, preblagim poglédom je glédala Devica z zlátoga oltára na njega. Bilo njemi je, kak da bi njemi prijazno pokimala z belim, deviškim obrazom.
Potoláženi je vstano. I kamaštéč je jezdo i gdeštéč je hodo, vsepovsédi je glédao potolaženi proti nébi, vsepovsédi je mislo z goréčov lübéznijov na nebesko Kralico i jo je pozdravlao pobožno: „Ave, Marija!“
7. junija 1931.
NOVINE
Ednok se je pa pripetilo, da je napadno grád, kde je živo té Vitez pri svojem oženjenom brati, sosed vitez, ropar i razbojnik, z velkov trümov svojih vojakov.
Močno so se branili prebivalci gráda, nájbole je pa kosio med napadálci z svojim mečom Vitez trde gláve, rávno tak kosi v ránom jütri na rosnom travniki zdrav kmečki sin. I v divjoj bojni je venomer pozdravlao priprošnico i polnočnico Vitezov : „Ave, Marija . . . Ave, Marija . . . Ave, Marija . . .  Kak močen bojni klic se je glasila njegova pobožna molitev.
Že je pokoso polovico sovražnikov, a te so z vsov močjov pritisnoli na njega. Sam vitez ropar se zažené z divjim srdom na njega že zmantranoga i njemi dá z mečom smrtno rano.
Ves obüti z toplov rdečov krvjov vitez spádne, poglédne še ednok kak
za pozdráv proti nébi, pozdravi še ednok vdano i lübeče nebesko gospo : „Ave, Marija !“ — pa spüsti svojo pobožno düšo.
Njegov brat od vseh spoštovani i prilübleni Vitez z vsov močjov skoči nad sovražnika i ga prežené
Mrtvoga viteza pa pokoplejo na gráčkom cintori polek kapelice Matere bože.
I glédajte čüdo !
Ednoga dnéva ide na cintor mála gráčka hči, pravi angel nedužnosti. I zaglédne na stricovom grobi čüdokrasno lelijo, kakše je ešče nigdár ne vidla na cintori. Z belov rokov prime beli cvet i ga nagne k sebi. Zdaj se začüdi ešče bole. Zaglédne na vsakom listi napisane z zlatimi literami reči.
Beži po mamico. Gráčka gospá pride i se rávno tak začüdi od nenavádne lelije. Ešče bole se začüdi da čté na listaj z zlátimi literami napisa-
ne reči: „Ave, Marija . . . Ave, Marija !“ Na slednjem listi rávno tak. 
Zberéjo se vsi gráčki, i vsi čtejo začüdeni : „Ave, Marija . . . Ave Marija . . .“
Glás od Čüde se je náglo razširo po celoj deželi. Od blüzi i od daleč so prihájali lüdjé, začüdeno so gledali zláte litere : „Ave Marija . . .
Ave Marije . . . Zdrava Marija . . .
Leto za letom je cvela od tistoga dnéva z groba, z srcá vitezovoga, čüdokrasna lelija. Leto za letom je naznanjala lüdem, velko vitezovo lübezen do nebeske Kralice. Vsigdár na novo je pozdrávlajo srcé vitezovo iz globokoga kmičnoga groba nebés i zemle mogočno gospo, kak jo je slavila vitezova düša v svetih nebeskih višavah, kde je molila i moli vse dni na vse veke neprestanoma :
Ave Marija... Aye Marija. . .“
5
Razgled po domovini.
Roparski napad. Preminoči četrtek sta se dva neznaniva moška okoli polnoči potegnola notri v stanovanje Janeza Poljanca, užitkara v Šmarjeti. Prišla sta v hišo, v šteroj je Poljanec spao. „Peneze ali živlenje !“ sta zakričala ropara v hiši, na štero se je starec taki zbüdo. Starec njima je pravo, da nema penez i jiva proso naj se ga smilita i püstita pri živlenji. Kda sta ropara Vidla, da z lepa nikaj ne opravita, sta starca zgrabila i vrgla na tla. Eden se njemi je poklekno na prsa i ga začno daviti, medtem pa je pomagač iskao peneze. Posrečilo se njemi je najti denarnico, ki je k sreči ne bila prenapunjena i je bilo v njej okoli 130 Din., štere si je Spravo v žep i nato sta oba pobegnola.
Smrt zavolo sreče pri karta nji. V Ogni pri Sremski Mitrovici so dečki v nekšoj gostilni kartah. Največ sreče je meo 21-letni Stjepan Berger, ki je priigrao 800 Din. Od teh samo od nekšega Maleševiča 350 Din. Kda se je pa vračao po noči domo, ga je pa Maleševič napadno z nožom i njemi ga je zasado v prsi. Berger je šče bežao nekelko metrov, potem pa je omahno i na mesti izdihno.
Cela drüžina se vtopila v Savi. Na Čateži pri Savi je pod restavracijo „Grič“ velko kopališče i pristanišče za čolne. Vsako sezono poiščejo to kopališče nešteti Zagrebčani. Med temi je bila tüdi nekša rodbina iz Zagreba, nekši inžener z ženov i dvema detetoma. Vstopili so v čoln iz platna, ki se provizorično razpne. Čoln je bio samo za dve osebi, stopila pa je cela drüžina. Kda so se pripelali na mesto kde se Krka izliva v Savo, ki je preci narasla, jih je tok Krke porino v vrtinec
pri obrežji, čun se je zapro i cela drüžina se je pogrozila na dno Save.
Brata vtopila. V Bačkem Petrovci so se kopali 6, 8 i 10 letni sinovje Jovana Uranje v ribniki za vesjo. Najmlajši brat se je začeo vtaplati, starejšiva dva sta ga pa rešila. Naskori nato je zašeo v globino ešče srednji brat i kak ga je starejši Ščeo rešiti, sta se oba zalejala.
Iz sveta.
Zarota za rüšenje cerkve. V Romuniji so odkrili komunistično zarotniško organizacijo, ki je mela namen porüšiti celo vrsto cerkve v 6 raznih državaj, i to v Romuniji, Jugoslaviji, Poljskoj, Češkoslovaškoj, Bolgariji i Grčiji. Voditeo organizacije je bio Aron Lazar, ki je že vse priznao. Aretirali so 40 lüdi. Obvestili so tüdi poslaništva vseh prizadetih držav o namerah i pripravah te zarote.
Velika avtomobilska nesreča. Velika avtomobilska nesreča se je pripetila v soboto zvečer pri belgijsko-francoskoj meji, kda se je velki avtobus, napunjen povečini s kmeticami, ravno ob belgijske-francoskoj obmejnoj kontroli pri Lilleu zaleto v drevo. Potnike pa je Vrglo daleč na polje Tri osebe so bile taki mrtve, šest pa je büo smrtno nevarno ranjenih.
Gospodarstvo.
Žitna konferenca v Londoni. Pred kakšimi desetimi dnevi se je vršila v Londoni mednarodna žitna konferenca. Na konferenci so zastopniki držav razpravlali od gospodarske krize. Najvažnejše pitanje je bilo to, ka naj agrarne države odajo odvisno zrnje. Do odločilnih sklepov ne
prišlo, nego se je sklenolo to, da de se vršila v Londoni še drüga konferenca.
Košnja. Dnevi košnje so prišli. Detelca je vekši tao že pokošena i na vrsto je prišla tüdi trava. Pri košnji trave trbe paziti na to, da se ne kosi trava prerano ali prekesno. Najbole primeren čas za košnjo trave je te, kda začne vekši tao trave cvesti. Te je trava najbolša i ma v sebi največ redilnih snovi. S košnjov se nikdar ne sme čakati tak dugo, da bi trava odcvela, ar je te trava pretrda ino zgübi dosta redilnih snovi.
Boj müham. V vročih dnevaj so mühe naravnoč neznosne. Mantrajo lüdi i živali. V hišaj se jih rešimo če obesimo mühnjeke. Še raj kak v hišaj se zdržavajo mühe v štalaj i živina nikdar nima mira pred njimi. Dober pripomoček proti njim je soliter. Kda se mažejo štale, trbe zmešati med vapno malo solitra. Na stene, ki so namazane s takšim vapnom si mühe ne vsedajo i pomali zapüstijo štale. Velki sovražniki müh so lastvice, Zatoga volo jih naj iz štal nihče ne preganja.
Pošta uredništva.
Katica, Hotiza. Smiliš se mi, da si sirota. Le piši še! 
K odaji je
na Petanci št. 11. eden koles že nücani. Što šče küpiti si lehko ogleda vsakši čas.        2
Oda še po jako niskoj ceni
25 plügov
sküpnoga grünta, drva i les za rušt. JANKO CIMERMAN trgovec Razkrižje.
6
NOVINE
7. junija 1931.
Za naše male.
Tožba sirote po materi.
Zakaj ti črna zemlica, zakrila mojo mater si, zakaj storila revo si največjo me na sveti ?
Kamkoli grem, vse prazno je tolažbe nišče mi ne dal samo to jaz dobro znam, da mama se ne vrne k nam.
Me dostikrat tolažila, in tudi me svarila, dobro štela me je vzgoji, da lažje bi živela.
In zdaj že dolga leta tri, jo črna zemla krije nazaj srce ji ne želi, ker dobro tam se ji godi.
Jaz sama sem ostala, brez matere sirota, ali mene še tolaži ta tužna pesmica,
Farkaš Katica, Hotiza.
Misli na domovino.
Krasna si domovina mila, v dühi te gledamo nazaj.
Nikdar ne boš nam šla s spomina, posebno zdaj, ko tam je maj.
Kda on okrasi te s cvetjem vesel je tebe vsak Slovenec,
zato te olepšava s petjem, dekleta spletajo ti venec.
Kak teško nam je pri srci kda splava nam spomin nazaj, v maju na cvetočem vrti, kda deca smo še se igrali.
Prek morje iz tüjine dalne ti vsi pozdrav pošilamo.
Rojaki iz Slovenske krajne zavedni še Slovenci smo.
Marijin list nam je zabava, zato naj vsak ga naroči z njim vred pa tüdi Novine, ki kilc so iz domovine
Še enkrat kličemo črez morje v cvetočo domovino, raji: v srci nosimo vsi nade, da vrnemo se vsi nazaj.
(Ozmec, Argentina.)
VGANKE.
1. samoglasnik
2. Reka na Hrvaškem, 3. soglasnik,
5. gora v Sloveniji,
5. sveto pisemska oseba 7. država v Evropi 8. mesto v Sloveniji
po sredi navzdol dobiš ime lepe povesti (Poslao Kühar Fr. dijak.)
2. Štera vüra nema potačov ?
3. Krv tlači i krv nosi, samo pa nema krvi. Ka je to ?
4. Kda začne hoditi mlada kača ?
5.
Skrit pregovor.
Poslao (Gider Jožef, Vančaves). Rešitev v prišestnoj številki.
Za smeh.
Oficer: Šteri med vami de tak pogumen i de šo pa sovražniki drot (telefon) prereže ?
Eden vojak : Jaz, prosim !
Oficer : No dobro! (I vzeme iz žepke revolver i njemi pravi) Stani mirno !
Vojak : (Mirno stoji.)
Oficer: Njemi v kapo z revolverom streli.
Vojak mirno dale stoji.
Oficer : Vidim, da si pogumen, ár si se nej zosagao, da sam ti v kapo strelo. Zdaj pa idi v magazin i si vzemi drügo kapo 1
Vojak : Prosim lače tüdi ?
Oficer: Vej sam ti v lače ne strelo!
Vojak: Prosim v lače sam pa jaz strelo !
*
* *
Inaš : Gospod tü je eden küpec i 20 rajnški dáva za eden kaput, na šterom 40 rajnški cena gori zapisana. Gospod to je svinjarija. Ka naj včinim?
Gospod: „Ka me to pitaš, notri njemi ga spakivaj !“
**
Gospod : Čidi si pa ti mali ?
Pojeb: Očin !
Gospod: Ka je pa tvojemi oči
ime ?
Pojeb : Tak kak meni !
Gospod: Kak pa te tebe zovejo, da trbe iti jest ?
Pojeb ? Mene nigdár ne zovejo sam vsigdar te prvi !
Pošta upravništva.
Košalin Peter, Kruplivnik. Vašega sina Novine so nazaj prišle z Francije. Dajte nam njegov novi nas-
lov. Flisar Leopold, La Ferte Hilon. Obračun je te, da dobite Novine i M. List do 1. novembra. Za. Grah Jožefa je tak tüdi vse vrejeno. Bencik Ludovik, Beaurieux. 10 frankov sprejeli. Dobili za nje 21 Din. 80 par. Tak so Novine z M. Listom Plačane do sred augusta. Püvar Antona žena, Krajna. Mož prosi Novine. Pošlji nam njegov naslov, ar nam ga ne naznano dobro v pismi. Plačaj ti mesto njege naročnino, on ti jo pošlje. Nemec Franc, Kupšinci. Brati smo poslali i pošilamo Novine. Za naročnino se ví poskrbite, Pozvek Franc, G. Slaveči. Zakaj pošilate ček nazaj. Košta Poštnino vas pa nas to pošilanje. Obdržite ga vsikdar za prišestno pošiljatev.
K odaji je posestvo
z zidanov hišov pri glavnoj cesti v Veščici. Več se Poizve pri NOVAK ALEKSANDRI v Veščici št. 48.
Odaja vina
Prvovrstno kapelsko cepleno vino iz lastnoga pridelka garantirano zdravo se odava v vsakoj količini od 5 litrov naprej za Din. 7i9Din. za liter (v toj ceni je že všteta trošarina) brez trošarine pa za 4½ i 6½ dinarov
v vili HARTNER
MURSKA SOBOTA Grajska ulica 18.
Fiat auto
v jako dobrom stanji s šest sedežom se po niskoj ceni oda. Opita se pri KEMÉNY  „Hotel Orel“ Maribor.
Oda se taki hiša
s sadovnjakom 731 kvad. m., s pravicov do pasenja i 1 plügom njive Več se zve pri SABÓ JOŽEFI v Petišovcih.    2
20 plügov arondiranoga posestva
loga, njiv i travnikov je k odaji. Več se zve pri ALOJZ ŠTELCAR Brezje p. Sv. Jurij ob Ščavnici.
7. junija 1931.
NOVINE
7
MARA PAVIČ :
PRAVICA i USMILJENJE
Prevod iz hrvaščine.
Greta več ne spregovorila niti reči. Obrnola se je i odišla iz salona. Tüdi k večerji ne prišla. Po Dorici je sporočila, da jo boli glava. Samo kesno zvečer, kda so že vsi zaspali, se je Greta na tihoma podala v mali salon i se je doli vsela pri okni. Noč je bila jasna, mesec je sveto. Gretina düša je bila puna, hrepenela je po nekšom, šteromi bi se izpovedala. Zato je tüdi Šla v salon i se obrnola proti maminoj sliki, ali ne je vüpala zdignoti oči proti njej. Videlo se njoj je, da tüdi na maminih vüstnicaj trpeče tisti stavek, ki je bio za njo tak strašen : — Brat more biti dühovnik ! — Greta je čütila, kak so se vlevale po obrazi vroče skuze, naslonila je glavo na okno i je jokala. Začetka je jokala tiho, brez glasa, a či duže bole i bole. Rame so njoj trepetale, glasnoga i betežnoga kucanja ne mogla staviti. Kda je bila deska na okni že mokra od njenih skuz, jo je začela premagüvati otrüjenost. Zaspala je. Dugo je spala i senjala, kak jo mama gleda, betežno i žalostno, kak jo za nekaj prosi i zaklinja, kak nekaj želi, ali Greta ne mogla nikak razmeti, ka bi to bilo. I v spanji se je zavolo toga znova razjokala. Kda se je zbüdila, se je na vzhodi že svetilo i kokotje so živahno popevali. Znova je odišla v sobo, ali zaspati več ne mogla. Kda je tüdi oča odišo od doma, je gori vstanola, ar je Dorica že dvakrat prišla, da bi vidla, kak njoj ide. Oblekla se je, rdeče oči si je dobro oprala s hladnov vodov i se je podala na dvorišče. Da ne bi ožalostila stare Marije, je spila tüdi šalico mleka, a proti lastnoj voli. Dva, trikrat je prehodila dvorišče, stavila se je pri gerginah, zatem pa je odišla v salon i se je vsela k klaviri. Nestrpno je pričaküvala Drageca. Istina, snoči jo je jako razžalo, a ona je vseedno hrepenela po njegovoj drüžbi. Znala je, da pozabi na vse kak hitro zagledne njegovo drago, plemenito lice. Dnes, ravno dnes je potrebüvala njegovo tolažbo, njegove nežne reči, ar se je mamina slika, štero je vidla v sne, betežno zasekala v njeno düšo. Edini Drago bi jo mogeo zdaj potolažiti i razvedriti. A čüdno, njega ne bilo. Devet vüra je že davno minola. Greti je bilo to neznosno. No, že je tü ! Dvoriščna vrata so se odprla, stopaji se čüjejo. Gretino srce je strepetalo. Zdigne glavo i odpre note, kak da bi igrala. Nasrši ozimice, nabere čelo. Dragoti more vendar pokazati, da je malo čemerna na njega. Tak bo bole smileni proti njej. Glej, se že odpirajo hišna vrata. On pride naravnost v salon, to Greta zna. AH ne! Odišo je v kühnjo, razgovarja se z Doricov. Čüje njeni glas. Kak to ? Za nekaj časa stopi Dorica v salon.
—	Gospodičina, nekši gospod bi rad z vami gučao.
— Z menov ? Kakši gospod ?
— Ne vem. Nekši stari gospod, vidi se mi, da je dühovnik.
— Dühovnik ?!
— Ali bodete šli v prednjo hišo ali pa ga sem pripelam ?
—	Ali ne prišo naš Drago ? — se vznemiri Greta.
—	Ne. A ka naj napravim z gospodom ?
Greta se je za eden čas zamislila, nato gori stane i zapre klavir.
— Pripelajte ga sem, Dorica. Naj pride.
Kda je Dorica odišla, si je Greta hitro popravila vlase, vredila obleko i zlomila na küp knige, ki so bi-
le na stoli. Pred gledalom si je šče štela zmenoti zaspane oči, a za to več ne bilo časa. Vrata so se odprla i v salon je stopo sivih vlasi dühovnik, plemenitih potez i blagih oči. Greta njemi je taki šla prati.
— Gospod, vi gotovo iščete mojega brata Drageca ?
— Ne, gospodičina — odgovori prijazno dühovnik — k vam sem prišo.
— K meni ? — se začüdi Greta.
— Vi ste gospodičina Greta, ka ne?
— Ja. Kak te znate? — se je čüdüvala Greta i je dühovniki na divani ponüdila mesto.
— Itak vas ne sem vido od vašega detinstva, ali taki pa sem vas spoznao po pokojnoj mami.
— Ali iste vi poznan mojo pokojno mamo ? — njemi je Greta živo vdarila v reč.
—Ja, poznao sem jo i ravno po njenoj želi prihajam dnes k vam.
Gretine velke oči so  postanole šče vekše. Nekam nezavestno se spüsti na sto proti gosti i začüdeno gleda dühovnika.
— Gospodičina, vi se čüdüvate—začne on— a jaz vam ponavlam, da me je prineslo sem samo obečanje, šteroga sem dao vašoj pokojnoj materi.
Gretino oko je nehotéč zablodilo k materinoj 
podobi. Videlo se njoj je, da se je ona nasmehnola.
— Gospod, razložite mi to ! —-prosi Greta nemirno.
Dühovnik položi roke na sto i začne :
— Vaša pokojna mama je v živlenji večkrat prišla k meni po tanače. Jaz sem, kak vidite, katoličanski dühovnik. —Te se je Greta spomnila, kak je mamica na smrtnoj posteli vzdihavala: — Pozovte mi katoličanskoga dühovnika ! — Te sivo vlasi gospod njoj na ednok postane nenavadno dragi i prilübleni.
— Drago mi je, velečastiti — se prikloni Greta
— tüdi jaz sem vzgojena v katoličanskom zavodi.
— Potom vam ne bom preveč tüji— se nasmehne dühovnik.
— Nikak ne. Ravno zato, ar prihajate po želi moje matere.
Dühovnik je vzdihno i znova začno.
— Vaša mati je bila v živlenji jako nesrečna. Kda se je prvič omožila, je bila stara osemnajst let kak zdaj vi.
—Ali je bila moja mama dvakrat oženjen ?
— ostrmi Greta.
— Na žalost ! Prvi mož je bio nikši Peter M., bivši klerik.
— Peter M ! skrči Greta i se na ednok spomni, da je v lanskih počitnicaj najšla v maminoj omari nekšo sliko i šopek sühih polskih klinčkov. Slikanje predstavlala črnkastoga, jako priküplivoga mladenca nenavadno živih oči. Prek slike je bilo napisano z odločnov moškov rokov leto i den s podpisom — Tvoj Peter.
Zdaj je bilo Greti jasno, ka njoj je bilo „prle tak zagonetno. Spomnila se je, kak je sliko pokazala oči, a on se je nasmehno bi pravo: — To se nekši mamin sorodnik.
Dühovnik je zdaj Mari začeo pripovedavati vse, ka je znao od Martinovom živlenji i njeno jokati. Greta je poslüšala z odprtimi vüsti i se me niti zgenola. Oči so bile pune skuz, nekaj jo je düšilo v guti. Gučati ne mogla. Kda je dühovnik končao, ga je žalostno gledala i si je od neprilike grizla vüstnice, tar ne mogla gučati. Zdaj njoj de bilo vse jasno. I tiste materine skuze i tisti njeni betežni pogledi, a nadvse tisti njeni slednji vzdih: U-smi-lje-nje.	(Dale.)
8
NOVINE
7. junija 1931.
Tržne cene.
Penesi: USA dolar Din. 56.—, Canadski dolar Din. 55 —, Austrijski šiling Din. 7.90, Francuski frank Din 2·18, Talijanska lira Din 2·92, Pengő Din 9.80, Nemška marka Din 13·35, Uruguajski peso Din 28, Argentinski peso Din. 15.
Živina : biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9.
Zrnje : pšenica Din. 180, žito Din., 175, oves Din. 190, kukorca Din. 140, krumpli Din. 90, ajdina Din. 170, proso Din. 170 lenovo seme Din. 220, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 100,
AMATERJE POZOR !
Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom
HAHN IZIDOR-a v M. Soboti.
Prave žajfe zdravja i lepote
z znamkov
„ELSA“.
Lilijina mlečna žajfa posebno fina cvetna žajfa.
Liiijina krema žajfa zelo blago delüjoča.
Rumenjakova žajfa, tüdi za deco.
Glicerinova žajfa, tüdi za razpokano kožo.
Boraksova žajfa, za sunčne pege.
Katranova žajfa, za glavo i vlase
Žajfa za britje, higijensko čista — vsebüjejo medicinsko dobro delüjoče sestavine, ki so potrebne za zdravje i lepoto. Što jih ednok sproba jim ostane veren.
včinite tüdi Vi tak, Pomagalo de tüdi Vam !
S poštov 5 falatov žajfe v polübnoj izberi, če se pošlejo penezi naprej 52 Din., brez vseh dalnih stroškov, ali s povzetjom 62 Din. Poleg
Fellerova „Elza-Creme“ pomada sa zaščito lica i kože, Fellerova Elsa-pomada sa rast vlasi, za naprej poslanih 40 Din. 2 lončka brez vseh dalnih stroškov, ali s povzetjom 50 Din. Elsadont krema za - zobe 8 Din. 80, Elsa— Shampoo za pranje glave 3 Din. 30, Elsa-Sachet dišeča blazinica 6
Din. 60. Naroča se pri apotekari
EUGEN V. FELLER
STUBICA DONJA, Centrala 146.
Savska Banovina.
NALAGAJTE PENEZE v
HRANILNICO i POSOJILNICO v Črensovcih,
registrovano zadrugo z neomejenov zavezov,
ki se je preselila v lastno hišo „NAŠ DOM“ i od novoga leta naprej uradüje vsaki delaven den od 8 do 12 vüre i vsaki svetek od pol 9 do 10 vüre predpoldnevom. Za hranilne vloge plača interesa 8—8½%. Rentni davek plača sama za vse vlagatele i za sebe ne obdrži nikše provizije. Pri davanji posojil računa samo 1 % upravnih stroškov i to samo ednok, čeravno je posojilo dano na duga leta. Posojila davle na poroke i tabulacijo na 10 %.
NAČELSTVO.
Oda se taki lepo posestvo
— stanovanje zidano — lepi sadonosnik, njive, travniki i log, obdelano i zasejano ; meri 12 do 13 plügov z živinov ino inventarom vred. Poleg velike ceste, blüzi cerkve. Cena po dogovori. MARTIN ZAMUDA v Žihlavi št. 10. občina Slaptinci p. Sv. Jurij ob Ščavnici. Küpci se vabijo.          1
K odaji je 12.000 l. jabočnice
dobre farbe i dobroga okusa. Cena po dogovori. Oda se od 300 litrov naprej. Več se zve pri
ANTON GOLENKO
Sv. VRBAN p. ŠTRIGOVA
(Medjimurje.)	2
BANOVINSKA KMETIJSKA
ŠOLA v RAKIČANI
potrebüje okoli 300 falatov hrastovih soh, 2—3 m. dugih za jesen t. I. Ponüdbe na upravo šole. 1
Popolno jamstvo
za dobroto prvovrstne švicarske Suttnerove. vüre davajo dober glas, že 33 let znane fabrične hiše vür Suttner, od štere dobite tüdi Vi na zahtevanje
popolnoma k šenki
velki ilustrirani letni cenik. V njem najdete najlepšo izbiro žepnih vür, zapestnih vür, stenskih vür, büdilnico, zlatnine i srebrine vsake vrste, vse takrekoč originalnih fabričnih cenaj.

Ze
za
44
Din. dobite švicarsko Anker Remont. vüro št. 120. ar
košta kovinasta Anker vüra št. 122 s kazalcom za sekunde svetlečimi številkami i kazalci, oniklana samo
94
Din. Vüre zapestnice že od
98
Din. naprej. Büdilnice od
49
Din. naprej Nikša rizika ! Dovolüjemo zamenjavo ali nazaj damo peneze ! Zahtevajte taki brezplačni letni cenik od tvrdke
H. SUTTNER
LJUBLJANA št. 945. 
Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši interes ???
Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo
HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI,
štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8 - 9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig.	Pridite i se osvedočite !
NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI.
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti
Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC