PRIMORSKI DNEVNIK A?W - Cena 70 lir Leto XXV. Št. 207 (7401) TRST, sobota, 6. septembra 1969 z V PONEDELJEK SE ZAČNE Z NORMALNIM OBRATOVANJEM lira# šotor«' ike i >” 004 »>' pot na »dvom*10 ike*» jači •* Jvetro>; dose^ v vseh [e°t osi'* ed>' izov8fj! „ ver« zmago sindikatov zaključen oster spor v podjetju FIAT Komisija za delo poslanske zbornice se bo v tej zvezi sestala 11. septembra Številni razgovori ministra za delo Donat Cattina - V nedeljo volitve v San Marinu en; Nllj > j | ■------1 - - —•* j« *«VB«HV IVOM/ rvw 4« p0t(n aelom delavci v obratu št. 32 in je podjetje sporočilo, da bo-kljtlg pn° obnovili delo tudi v drugih oddelkih, tako da bo v ponesi, .po,ozai v podjetju normalen. Sindikalne organizacije so pod-""'liu d |9L8 “ P°memben usPeh sindikatov, ki so se odločno uprli k b0 ."»'poajalcev. Predsedstvo poslanske zbornice pa je sporočilo, da kH,j„ v 'fia{^3 13 ses*a^a septembra, ko bo vlada poročala o po- T# «o »'V* — Sindikalni položaj v Fiatu se je začasno rešil, ko so ivice f ,«nl0i »Z Ca re(f azai ? tj* '■ 0*rednie vesti v zvezi s -Uburil ° s!Pdikalno akcijo, ki je to . a dalijansko javno mnenje. iobU| Vtem upravičeno, saj se pri-»oviii ‘Vročo jesen«, ko bodo ob-'tionK.06*0 vrs,° delovnih pogodb «o . *mbnejših kategorij. Istočas- Hci' Sre za ‘zredno ostro ii fj.0 d®lodajalcev, saj je podjet-lij,| na omenjeno stavko, ki je ti|t tan’° 800 delavcev odgovo-masovnimi suspenzijami de- da lavcev, tako da je bilo danes brez dela skoro 30.000 delavcev. V zvezi s sklepom delavcev obrata št. 32 je združenje industrijcev iz Turina izdalo uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da se je danes delno obnovilo delo v tem obratu, docela pa se bo v prihodnji izmeni, tako da se lahko obnovi jutri delo najprej v delavnicah št. 26, 27 in 33 in da se prične v ponedeljek s postopno normalizacijo dela v celotni tovarni. š aii % iii r >, r# o®. ii mola*’ «i- res01 je % M a Je ! “V sej & V jal a jS a? & f: 5^ 0 0 0 0 0 k >|IIIIIIIIIIIIIII1IIIIII|||||||IIIIIIIIIIII|||IIIIII)(III1U1I|||||||||||II|||||||||||||||||||1|||||||HIIII!III|I|||| POLOŽAJ Nfl BLIŽNJEM VZHODU Izraelci napadli libanonsko vas ^>"ita zarota proti monarhičnemu režimu v Saudovi Arabiji 5, _ Danes popoldne je za narodov arabskega polotoka sporoča tudi, da so bili zarotniki odkriti s pomočjo agentov ameriške obveščevalne službe. Zarota je imela namen, da strmoglavi monarhijo in da proglasi Republiko arabskega polotoka, ki naj bi se pridružila arabskim borcem za socializem, svobodo, enotnost in demokracijo. v Kairo alžirski predsednik fc^enne. Na letališču sta ga 3 predsednik Z AR Naser in 4^,. Predsednik Atassi. Boume-ko, ® je na poti v Adis Abe-ttjjj se bo udeležil afriškega k ’ bo ustavil en dan v Kai-razgovorih z Naserjem in je * vzhodu je položaj naPet- V Jeruzalemu je ^ilo ° zunanje ministrstvo ob-'4, Sporočilo, v katerem pra-sklepi, ki so jih sprejeli ksjTtJi štirih arabskih držav na Nfto v Kairu, imajo značaj t oiateSa vojnega posvetovanja H^avičujejo sklep Izraela, da o-na sedanjih položajih do za-bjilu . mirovne pogodbe. V_ spo-4 j|j J® nadalje rečeno, da imajo namen mobilizirati vsa PaL,. sredstva arabskih držav in ^kih organizacij, da se zale £ proti Izraelu in da druga vojna. k pa so v Tel Avivu urad-(l^poročiii, cja s0 izraelske čete teivi. ^ nnr» trtfolA nu lihnnruiclrn noč vdrle na libanonsko ^4 *?» ^ naPadle vas, ki je slu-H izhodišče arabskih gveril-® prv'0ro®ilo pojasnjuje, da je bil 4» in* napad onstran bojne črte vesteh an°nski meji. Po izraelskih k aj so izraelski vojaki ubUi Ji kjrSbskih gverilcev in porušili *• v vasi Ilalta, približno tri ■mre od začasne bojne črte. * počilo pravi, da so bili štir-8 stfjf • vojaki ranjeni. Po dru- * je i pa iz Bejruta poročajo, ^ sil •a.snik libanonskih oborože-Neki lziavil, da so preteklo noč 5 s enote, ki so jih pripelja- snpterji, točno ob 24. uri nbanonsko vas Halta, dva W,.tra od sirskega zasedenega ^vji. Vojaški predstavnik je osi *Naši vojaki so odgovorili in prisiili sovražnika na Jkit", *n libanonski civilist je bil •k na? dva sta bila lažje ranjena Sk(Cciu izraelskih sil, ki so pred ,1* J1* Porušile tri hiše v vasi. '*■ j, Aviva je prišla vest, da ‘-j(j Sb?®lsko letalstvo danes opol- Kl> SS,0ardiralo ‘dve ,pa fr.. (.Klh gverilcev na obronkih hri-sU8!’ !He rrnon v Libanonu, v bližini j, 9 | nnoje- Izraelsko vojaško po % 0 je izjavilo, da so se vsa i\,, vrnila. V Bejrutu pa je jjjj- bčj| ^vnik libanonske vojske spo Seur je protiletalska obramba ^ 1 pkšh ^ 6110 izraelsko letalo med napadom v južnem delu 'a' Potem ko je bilo letalo [o o« ’ je eksplodiralo v zraku juž M, ^selja Al Taybeh. Sovražna * i * napadla libanonsko ozem- < lit i 8. in 9. obišče Pompidou Bonn PARIZ, 5. — Od 8. do 9. septembra bo Bonn obiskal predsednik francoske republike Georges Pompidou, ki bo imel z zapadno - nemškim kanclerjem dva razgovora, ki bosta trajala skupno tri ure in štirideset minut. Večino tega časa se bosta oba državnika sama pogovarjala. Zvezno tajništvo CISL je v tej zvezi ugotovilo, da je prišlo do pozitivne rešitve, kar je rezultat odločnega in enotnega stališča sindikatov ter delavcev, ki so se odločno uprli ustrahovalnim poskusom podjetja. V poročilu je rečeno nadalje, da je to tudi odločen odgovor na morebitne nespretne poskuse delodajalcev, kako nameravajo odgovoriti na prihodnje borbe delavci. Zvečer so štiri sindikalne organizacije kovinarjev izdale skupno sporočilo, v katerem je rečeno, Ja so ves dan sledili razgovori med delavci obrata št. 32 in člani no tranjih komisij ter sindikata glede izvajanja sporazumov s FIAT. V poročilu je nadalje rečeno, da so notranje komisije zahtevale takojšnjo obnovo dela in da se prične v ponedeljek z razpravo o zahtevah uslužbencev obrata št. 32. Po ročilo poudarja, da gre za oster napad, ki ga je izvedlo podjetje FIAT po nalogu Confindustrie proti kovinarjem in da prav zaradi tega podčrtujejo upravičenost pogajanja o delovnih pogojih na delovnih mestih, zaradi česar tudi zavračajo izsiljevanje, ki izhaja iz uradnega sporočila Confindustrie. Minister za delo Donat Cattin je imel včeraj in danes razgovore sindikalnimi predstavniki, danes pa se je udeležil tudi medministrskega sestanka, na katerem so razpravljali o položaju v FIAT. Minister pravi, da je v razgovoru s sindikati poglobil vprašanja zavarovalnih u-stanov ter zakonodajnih ukrepov, ki. zanimajo delovne ljudi Iz teh razgovorov izhaja, da je docela potrjeno stališče sindikatov, da se razvija njih akcija na terenu «omi-kanega spopada«, ki ga nikakor ne spreminjajo obrobne manifestacije, ki so jih med drugim obsodile tudi sindikalne organizacije. Zaradi te-ga je v poročilu ministrstva tudi rečeno, da niso upravičeni poskusi, da bi se na umetni način «segrelo jesensko ozračje« in da niso za te poskuse odgovorne sindikalne organizacije ter njih voditelji. V poročilu je nadalje govor o pozitivnem pričetku za obnovitev delovne pogodbe gradbenih delavcev in o predhodnem pričetku pogajanj delovne pogodbe kovinarjev. Danes so v vseh obratih podjetja «Pirelli» dve uri stavkali delavci, poleg tega so znižali produktivni ritem. Do sindikalne akcije je prišlo v zvezi z zahtevami o zviša- nju produkcijske nagrade in z zahtevami o priznavanju nekaterih sindikalnih pravic. Sindikalne akcije se bodo nadaljevale prihodnji teden. V San Marinu bodo prihodnjo nedeljo volitve za že številna stoletja demokratično izbrane vodilne organe te republike. Krščanska demokracija je zelo pesimistična in že v naprej računa, da bo izgubila večino, pa čeprav vlada od 1957. leta dalje skupaj z lokalno izdajo socialdemokratske stranke. Sprejeli so namreč nov volilni zakon, ki re dopušča več glasovanja po pošti in s čimer bo vsaj v teoriji zgubila odločilnih 836 glasov. Volilna kampanja je bila živahna, vendar so vsi prebivalci napravili vse mogoče, da ne bi motili turistične sezone. Gromiko v Zagrebu Danes bo imel v Beogradu tiskovno konferenco (Od našega posebnega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Današnji dan obiska sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika v Jugosla vaji je bil posvečen kratkemu ogledu Zagreba, kamor se je sovjetski gost pripeljal iz Pulja s posebnim letalom družbe JAT v spremstvu soproge ter članov svoje delegacije. Gromiko je imel najprej razgovore s predsednikom sabora Hr-vatske Jakovom Blaževičem, nato pa si je ogledal atelje Ivana Me-štroviča, kjer je razstavljeno veliko število del največjega jugoslovanskega kiparja. Po kratkem ogledu mesta je sovjetskega ministra sprejel predsednik republiškega izvršnega sveta Dragotin Haramija, ki je na čast gosta priredil slavnostno kosilo. Tu je prišlo tudi do izmenjave zdravic, v katerih je bila izražena obojestranska želja po nadaljnjem razvijanju odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Popoldne se je sovjetski zunanji minister vrnil v Beograd, kjer se je udeležil sprejema, ki ga je ob njegovem obisku priredil sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji Ivan Benediktov. Jutri zjutraj bo imel Gromiko tiskovno konferenco, s katero bo zaključil svoj štiridnevni obisk v Jugoslaviji. TOM MARC SPOROČILO REPUBLIŠKEGA SVETA SLOVENIJE Gradnja ceste Vrhnika-Postojna se prične pomladi1970. leta Ta gradnja se zaključi 1972. leta - Gradnja avtocest Postojna-Razdrto in Hoče-Levec pa se bo pričela 1972. leta (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 5. - Republiški izvršni svet je na včerajšnji seji, na kateri so bili navzoči tudi zastopniki republiških poslanskih zbornic, bank in sindikata, razpravljal o nelikvidnosti v gospodarstvu in o položaju, ki je nastal po sklepu zveznega izvršnega sveta o gradnji cest. Po daljši razpravi je republiški izvršni svet sklenil podpreti napore v smeri rešitve problema likvidnosti. Pri tem je ugotovljeno, da se trajna re site v lahko zagotovi samo z doslednim izvajanjem gospodarske reforme in postopnimi ukrepi. Odboru za gospodarstvo je naloženo, da skupno z ostalimi gospodarskimi dejavniki v republiki spremlja razvoj in pripravi predlog ukrepov za ureditev sedanjega stanja, pri čemer naj predlogi gospodarske zbornice služijo kot osnova. Kot rezultat razprave o položaju, ki je nastal po sklepih zveznega izvršnega sveta o gradnji cest je republiški izvršni svet objavil danes obširno sporočilo iz katerega je razvidno, da je zvezni izvršni svet na zahtevo mednarodne banke moral omejiti svoj prvotni predlog za kredit samo na gradnjo odsekov cest, ki so bili vzeti v poštev za tretji kredit. Istočasno je zvezni izvršni svet sklenil, da bo skušal za gradnjo ostalih odsekov, med njimi Vrhnika - Postojna in Hoče - Levec, ki so bili vzeti v poštev za četrti kredit, dobiti od mednarodne banke kredit do kraja 1970. leta. Da zmede in razburjenja v Sloveniji je prišlo, ker javnost o vsem tem ni bila pravočasno in točno obveščena. Republiški izvršni svet sprejema stališče in pojasnilo zveznega izvršnega sveta in podpira predlog zvez- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiin OB SMRTI PREDSEDNIKA HOŠIMINHA Čuenlaj je včeraj zapustil Hanoj pred prihodom sovjetske delegacije Danes je odpotovala iz Moskve v Hanoj sovjetska delegacija pod vodstvom Kosigina, ki se bo udeležila pogreba vietnamskega voditelja - «NewYork Times» opozarja vlado ZDA, naj pokaže «dobro voljo» in naj sprejme predlog o ustavitvi ognja v Vietnamu v znak žalovanja nega izvršnega sveta mednarodni banki v zvezi z udeležbo o finansiranju gradnje omenjenih odsekov cest v Sloveniji. Republiški izvršni svet predvideva, da se bodo dela na odseku Vrhnika - Postojna pričela na spomlad 1970 in končala do kraja 1972, dela na odseku Postojna - Razdrto in Hoče - Levec, če mednarodna banka odobri kredit do kraja 1970. leta, se bodo pričela z začetkom 1971 in končala leta 1974. Odločitev začetka modernizacije omenjenih odsekov po mišljenju republiškega izvršnega sveta ne bo bistveno vplivalm na realizacijo programa modernizacije cestnega omrežja v Sloveniji. V nadaljevanju svojega obširnega sporočila republiški izvršni svet pojasnjuje način, kako bodo zagotovljena sredstva, ki so poleg kredita Narodne banke potrebna za gradnjo omenjenih odsekov. Podrobne informacije z vsemi potrebnimi pojasnili in podatki o položaju v zvezi z realizacijo sklepa o modernizaciji odsekov cest Vrhnika-Postojna - Razdrto in Hoče - Levec bo republiški izvršni svet v kratkem predložil republiški skupščini. HANOJ, 5. — Tiskovna agencija Severnega Vietnama je sporočila, da je delegacija kitajske komunistične partije, ki ji je načeloval zunanji minister Čuenlaj, odpotovala včeraj popoldne iz Hanoja in se vrnila v Peking, potem ko se je poklonil«, spominu pokojnega predsednika Hoši-minha. Kot smo že poročali je kitajska delegacija prispela v Hanoj včeraj zjutraj. Vest o vrnitvi kitajske delegacije iz Hanoja v Peking je potrdila danes tudi agencija «Nova Kitajska«, ki pravi, da je delegacija pod vodstvom čuenlaja prispela danes v Peking. Severnovietnamska agencija je še i dodala, da je sklep centralnega komiteja KP Kitajske, da pošlje v Hanoj svojo delegacijo, da izrazi sožalja ob smrti predsednika Hošimin-ha, .prekrasen znak solidarnosti med dvema državama«. Ob odhodu iz Hanoja so kitajsko delegacijo Riiiiiiilllilllilliiiiiuiiliillllltiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuillliliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiiiifi POLOŽAJ V LIBIJI KMALU BO SESTAVLJENA NOVA LIBIJSKA VLADA Britansko zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da nima namena posredovati v notranje zadeve Libije jSenapa* bombami iz precejšnje Hč Zafadi učinkovitega proti-Sut8a °8nja- Nato v glasnik JktU vojske v Tel Avivu za p> N i>» ,ev Libanoncev, da je bilo Ij^ 1 te« sk° Jetalo sestreljeno. Po-<{[$ > vi!;, 1)3 Je predstavnik izrael S i]L?ke povedal, da je bilo da-v raznih spopadih in N ‘:‘h Pet izraelskih vojakov. lŠdi, bila ubita ob sueškem ^ i/.. hied artilerijskim dvobo- '-•.7?Je pa so bili ubiti, ko so hn tovornjakom naleteli na 3! V i* pi' 14 > k, &ta poročajo, da je «Zve Al* ^uev arabskega polotoka* Uhitsi,; r°eilo, ki ga je objavil j “st «A1 Moharev«, v ka-ht^iji r*eeno' da so v Saudovi «! Os£?rpd nekaj dnevi aretirali • Zarotniki so nameravali cV tamkajšnji monarhični V funvr aretiranimi so neka-ijvUjj .‘“narji, narodne obrambe 13 hi!, Ustniki, med katerimi je vnik Roumeih, poveljnik oporišča v Dahranu. ls-pravi, da je poveljnik iSS" Siil» TRIPOLIS, 5. — Nova republikanska oblast utrjuje svoj položaj v Libiji. Po zadnjih vesteh se zdi, da bodo v kratkem odprli civilna letališča, ki so bila zaprta ob državnem udaru. Tudi danes je revolucionarni svet prekinil od 10. do 17. ure policijsko uro. To in odprtje meje s Tunizijo za več ur, sicer samo za libijske državljane, ki se vračajo iz Tunizije v domovino, je očiten znak, komentirajo v Tunisu, da se položaj v Libiji po strmoglavljenju monarhije polagoma normalizira. Radio Tripolis je danes sporočil, da je vojaška revolucionarna oblast v Libiji naročila vojnemu letalstvu, naj letala neprenehoma patrulirajo nad deželo In naj bodo pripravljeni preprečiti katero koli akcijo zunanjih ali notranjih sovražnikov republike. Radio je danes pozval delavce tovarn sladkorja, tobaka in peke, naj gredo ponovno na delo. Hkrati pa je sporočil, da se od torka dalje vrstijo manifestacije za novi revolucionarni režim po vsej državi in predvsem v Tripolisu, Bedeli in Benga-ziju. Iz Tunisa poročajo, da so začele delovati nekatere telefonske zveze med Libijo in Tunizijo in da je bila Tunizija danes obveščena, da je ponovno vzpostavljena telegrafska zveza z Libijo za brzojavke v arabščini, angleščini, francoščini ali italijanščini. Iz Kaira je prišla vest, da je dopisnik egiptovske tiskovne agencije v Tripolisu sporočil, da bo v najkrajšem času v Libiji sestavljena nova vlada, ki bo odgovarjala revolucionarnemu svetu. V zvezi s pozivi radia Tripolis na policijske funkcionarje v Ben-gaziju, naj se. nujno zglasijo na policijskem poveljstvu, na častnike in vojake oklepnih edinic, ki so dovršili vojaško službo ali pa ki so zapustili vojsko, naj se takoj javijo v najbližnji vojašnici in na bolničarje in bolničarke, naj se javijo v vojaški bolnišnici v Tri- ^Področja v Dahranu umrl. polisu, nekateri zahodni krogi u-ac“ mučenja v zaporu. Zve-I gotavljajo, da so ti pozivi v zvezi s spopadi s pristaši strmoglavljenega kralja. Toda do sedaj še ni prišla nobena vest, da bi prišlo v Libiji po državnem udaru do kakega spopada z nasprotniki revolucije. Izraelski list .Jeruzalem Post« izraža danes zaskrbljenost izraelske vlade za državni udar v Libiji. List piše, da so v Izraelu zaskrbljeni, predvsem zaradi dobav angleških reakcijskih letal in tankov .Centurion«, ki v rokah novega revolucionarnega režima lahko najdejo pot do Egipta. Pri tem list pravi, da je značilno, da so novi libijski voditelji takoj po prevzemu oblasti osvobodili 45 častnikov, ki jih je prejšnja oblast leta 1967 zaprla, ker so se hoteli boriti na strani Egipčanov proti Izraelu v šestdnevni vojni. Kubanska vlada je včeraj priznala revolucionarni svet v Libiji. V noti, ki jo je zunanji minister Raul Roa poslal novim libijskim voditeljem, je rečeno, da kubanska revolucionarna vlada in kubanski narod izražata svoje zadovoljstvo za sklep revolucionarnega sveta, da se bo libijski narod pridružil borbi tretjega sveta proti imperializmu, za izboljšanje pogojev v nerazvitih državah in proti rasizmu. Tudi Libanon in Mavretanija sta priznali novi libijski režim. Danes je predstavnik britanskega zunanjega ministrstva izjavil, da Velika Britanija nima nobenega namena posredovati v notranje zadeve Libije. S tem je britansko zunanje ministrstvo uradno hotelo zanikati trditev egiptovskega dnevnika «A1 Abram«, ki je pisal, da nameravajo Angleži ponovno postaviti na prestol v Libiji kralja Idrisa. Predstavnik britanske vlade je tudi povedal, da je iraški veleposlanik v Londonu včeraj opozoril britansko vlado, naj se ne vmešava v libijske notranje zadeve in da so mu odgovorili, da je revolucija v Libiji notranja zadeva, v katero se ne nameravajo vmešavati. Po drugi strani pa je danes glasnik kralja Idrisa, kot poročajo iz Aten, izjavil, da se kralj namerava vrniti v Libijo ali kot monarh ali kot preprost državljan, če mu bodo to dovolili. Poleg tega je glasnik dejal, da delovanje kraljevega zasebnega svetnika, ki je bil v sredo v Londonu in ki je baje včeraj odpotoval v VVashington, ni v skladu s kraljevimi željami in da vse kar dela, ni v imenu kralja. Libijska tiskovna agencija je danes sporočila, da so časopisi in razne publikacije ponovno začeli izhajati in da so objavili pod velikimi naslovi članke, s katerimi podpirajo revolucijo. Ni dobilo dovoljenja za izhajanje samo pet časopisov bivšega režima, in sicer trije dnevniki in dva tednika. pozdravili predsednik severnoviet-namske vlade Tham Van Dong, o-brambni minister general Gjap, podpredsednik skupščine, predsednik združenja za prijateljstvo med Vietnamom in Kitajsko in podpredsednik komisije za zunanje zadeve pri centralnem komiteju KP Severnega Vietnama. Iz Moskve pa je prišla vest, da je danes odpotovala v Severni Vietnam delegacija sovjetske partije in sovjetske vlade, ki jo vodi predsednik vlade Kosigin. Kot poroča TASS se bo delegacija udeležila pogreba predsednika Hošimioha. V delegaciji so še tajnik centralnega komiteja KP SZ Kitušev, podpredsednik prezidija vrhovnega sovjeta Jasnov in sovjetski veleposlanik v Severnem Vietnamu Šcerbakov. Sovjetska delegacija je odpotovala z letalom, ki vozi na novi progi Moskva - Hanoj, ne da bi se ustavilo v Pekingu in letelo čez Kitajske, marveč leti čez Pakistan in Indijo. Iz DeHiija poročajo, da je predstavnik indijske vlade izjavil, da se bo Kosigin ustavil jutri zjutraj v Delhiju na poti v Hanoj in da se bo na letališču sestal s predsednico vlade Indiro Gandi. «Pravda» je danes objavila dolg članek o pokojnem severnovietnam-skem predsedniku, v katerem pravi med drugim: .Hošiminh je bil globoko prepričan, da prijateljstvo s Sovjetsko zvezo nd samo važen či-nitelj pri izgradnji socializma in za varnost Demokratične republike Vietnama, marveč ustreza tudi koristim vse socialistične skupnosti. Sovjetsko ljudstvo izraža svoje iskreno spoštovanje in ljubezen do tega velikega zvestega prijatelja noše dežele, do tega odločnega marksista - leninista«. Radio osvobodilne fronte Južnega Vietnama je danes objavil resolucijo začasne revolucionarne vlade, v kateri je med drugim rečeno, da 14 milijonov južnih Vietnamcev, zagotavlja 17 mil. sev. Vietnamcev da jim bo njihova žalost pomagala na poti, ki jo je začrtal priljubljeni predsednik Hošiminh. V resoluciji je dalje rečeno: .Borili se bomo, dokler ne bo zadnji Ameri kanec zapustil Južnega Vietnama. Borili se bomo do strmoglavljenja slamnate vlade in do osvoboditve Južnega Vietnama. Obvezujemo se tudi, da bomo brapili Severni Vietnam proti ameriškim agresorjem. Naše geslo je, popolna zmaga«. V Hanoju se je danes sestala južnovietnamska vlada. Po seji predstavnik vlade ni hotel povedati, če je vlada razpravljala o pred logu začasne revolucionarne vlade, da se za tri dni prekinejo vse vojaške operacije v znak žalovanja za predsednika Hošiminha. Južnovietnamski zunanji minister pa je izjavil da njegova vlada ne more poslati nobene delegacije na pogreb Hošiminha, ker nima diplomatskih stikov s Severnim Vietnamom. Državni tajnik za informacije pri predsedstvu francoske vlade Leo Hamon je danes obiskal sedež delegacije Severnega Vietnama v Parizu, kjer se je vpisal v žalno knjigo. Kot poročajo iz Pariza, so še številne druge francoske osebnosti in številni funkcionarji sledili zgledu Lea Hamona. Do danes pa se ni vpisal v žalno knjigo še noben minister. Predsednik republike Pompidou je poslal sevemo-vietnamskim voditeljem v Hanoju sožalno pismo. Danes je odpotoval i/, Pariza v Hanoj bivši minister Jean Sainteny, član ustavnega sveta Francije, ki bo zastopal Fran rijo na pogrebu Hošiminha. Danes je «New York Times« ob javil uvodnik v zvezi s smrtjo Ho-šimmha, v katerem opozarja ameriško upravo, naj pokaže .dobro voljo« in naj sprejme in strogo spoštuje predlog o ustavitvi ognja v Vietnamu, v znak žalovanja. Newyoršld list meni, da bi lahno imelo takšno stališče ZDA za po sledico, da bi se ustavitev ognja podaljšala za toliko časa, da se omogoči uradno priznanje delegacije južnovietnamskih osvobodilnih sil na pariških razgovorih. List dodaja. da bi bila perspektiva za daljše prenehanje bojev v Južnem Vietnamu okrepljena, če bi predsednik Nixon sporočil, da bodo ZDA umaknile še druge čete iz Vietna ma, kot je to izjavil proti koncu prejšnjega meseca. To bi še bolj povečalo možnosti uspeha pariških pogajanj, pravi list. BEOGRAD, 5. — Kot gost zveznega izvršnega sveta bo v ponedeljek, 8. septembra minister za tehnologijo Velike Britanije Anthony Wedgwood Benn prispel na uraden obisk v Jugoslavijo, kjer se bo z zastopniki jugoslovanske vlade in gospodarstveniki razgovarjal o možnosti napredka industrijske kooperacije in tehničnega sodelovanja med obema državama. Med enotedenskim bivanjem bo minister Benn poleg Beograda, kjer ga bo predvidoma sprejel tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, obiskal nekatera podjetja v Nišu, Ljubljani, Sarajevu in Mostarju. Glede na to, da se minister Bonn uficielno ukvarja s proučevanjem organizacije sodobne tehnologije, se z zanimanjem pričakuje tudi njegovo predavanje v zvezni gospodarski zbornici v Beogradu. BONN, 5. — Senator za notranje zadeve Hamburga je izjavil na predvolilnem zborovanju socialdemokratske stranke, da bodo po volitvah, kolikor bodo sodelovali v vladi, zahtevali, da se prepove obstoj neonacistične nacional - demokratske stranke. Senator Ruhnau je mnenja, da bo tokrat to zahtevo sprejelo visoko sodišče v Karlsruhe. ■■iiiiiiimiiiiiiiiiii„iiiiiii,iiiii,i„„l„„„,„„mllimllIltlllllll)llltimmilllll()MI||ll|||||||||||||||ml|||1|||||||| PONOVNO ODLOŽENO ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA KPČ Nepričakovano omiljeni napadi na Dubčka in njegove sodelavce Ponovna uradna vest o Smrkovskem - Husak odpotuje v Moskvo? Pred obrati FIAT Mirafiorl v Ti-rkiu je til i v teh dneh vedna dokaj živo, saj so se zbrali številni od skorej :tu tisoč suspendiranih delavcev PRAGA, 5. — Današnji «Rude pravo« paše o poskusu sabotaže govora, ki ga je imel nov minister za šolstvo Hrbek, ko je bal imenovan na to mesto. Minister je takrat zahteval ostro »čistko« med šolniki in je svoj govor že prej registriral. Zelo malo časa preden so hoteli oddati njegov govor po TV in radiu pa je prišlo na ravnateljstvo TV obvestilo «njegove tajnice«, češ da govora ni mogoče predati ,ker da vsebuje vrsto napak. Ust poroča, da so morali nujno najti ministra, ki je neposredno govoril po televiziji. Kasneje pa so ugotovili, da tajnica ni ničesar sporočila in da tudi nikoli ni telefonirala na televizijo. Po dolgem razdobju so listi ob javdli vest, da je Smrkovsky predsedoval predsedstvu ljudske zbornice, kar je ena izmed redkih vesti o njegovem pojavu v javnem življenju. Skupaj z nekimi govoricami, da je Dubček odločno zavrnil, da bi izrekel «avtokritiko», kot tudi z upoštevanjem vesti, da so najprej sicer objavili ostro kritiko tajnika slovaške partije, kasneje pa temu govoru CTK in razni Msti niso posvetili nobene vrstice, opazovalci zaključujejo, da je prišlo do določenih premikov v stališču vodstva KPC. V tej zvezi govore, da je neposredno interveniral Husak, ki se odločno upira kakršni koli možnosti, da bi se kampanja proti Dubčku sprevrgla v politični proces, katerega žrtev je že sam bil. V Pragi se čujejo vesti, da bo Husak v kratkem odpotoval v Moskvo in to najbrže še pred sklicanjem centralnega komiteja, pri čemer gre za ponovno odložitev tega zasedanja, ,na katerem naj bi se govorilo o položaju Dubčka, Smrkovskega in Cisarja. V CK so glede tega vprašanja mnenja še vedno ostro ločena. Agencija CTK poroča, da so obdolžili načelnika vojaške akademije in 29 častnikov, da so lanskega junija podpisali «poldtično zelo nevarno resolucijo«, o kateri je sedaj razpravljalo novo politično vodstvo armad. Prišli so do za- ključkov, da gre za teoretiziraimje »češkoslovaške nevtralnosti« in da je treba proti njim izvesti tudi osebne posledice. V poročilu je rečeno, da je resolucijo odobril takratni minister za zunanje zadeve Hajek in da je predsednik komisije za obrambo parlamenta poslal zahvalno pismo. Zaostreni napadi vietnamske osvobodilne fronte SAJGON, 5. — Po smrti Hošiminha so oborožene sile vietnamske o-svobodilne fronte okrepile napade na južnovietnamske in ameriške postojanke. Predstavnik južno-vietnam-skih oboroženih sil je izjavil, da so preteklo noč izvedli 75 bombardiranj z minometi in raketami. A-meriški predstavnik pa je dejal, da so zabeležili 66 napadov, od katerih 26 resnih, med katerimi so bile tudi smrtne žrtve. Ameriški bombniki .B-52« pa so izvedli sedem napadov. C«ausescu odpotuje na uradni obisk Indije NEW DELHI, 5. — Predsednik Romunije Ceausescu bo odpotoval v Indijo na uradni obisk v drugi polovici oktobra. Indijski politični krogi ocenjujejo ta obisk kot zelo pomemben, zlasti zaradi indijsko kitajskih odnosov ter dobrih odnosov med Ceausescom ter voditelji kitajske partije. Dvostranski odnosi med obema državama so se v zadnjih letih znatno okrepili. SARAJEVO, 5. — Sarajevsko filmsko podjetje »Bosna film« pripravlja snemanje filma »Kako je bil ujet Draža Mihajlovič« po scenariju beograjskega novinarja Dragana Markoviča in sarajevskega književnika Luke Pavloviča. RADIO rn TELEVIZIJA STA ODDAJALA PROGLAS REVOLUCIONARNIH SKUPIN Tržaški zdravniški dnevi Uspeh ugrabiteljev ameriškega diplomata: brazilske oblasti bodo osvobodile 15 jetnikov Veleposlanika Burkeja Eldricka je ugrabila skupina gverilcev, ki pripadajo «Ljudski akciji za osvoboditev» - Političnim jetnikom mora biti dana možnost odpotovati v Mehiko, Alžirijo ali Čile WASHINGTON, 5. — V ameriških krogih se je pozno zvečer razširila vest, da so brazilske oblasti že osvobodile petnajst političnih jetnikov, katerih imena so navedli v svojem pismu ugrabitelji ameriškega diplomata Burkeja Eldricka. Zbrali so jih na letališčih v Rio de Janeiru in Sao Paolu, jih vkrcali na vojaško letalo, ki naj bi že pozno ponoči pristalo v mehiški prestolnici. RIO DE JANEIRO, 5. - Brazil- ska vlada je sprejela pogoje gverilcev, ki so predvčerajšnjim zvečer ugrabili ameriškega veleposlanika Charlesa Burkeja Eldricka, nato pa zahtevali, naj se po radiu, televiziji in tisku objavi njihov proglas ljudstvu in osvobodi 15 političnih jetnikov, katerih imena bodo naknadno sporočili. Kljub neobičajnemu vzdušju, ki je v nekaj urah nastalo v vsej Braziliji, se je politična kriza v kratkem razblinila. Seveda je pri tem treba upoštevati močan pritisk, ki peljali neznanokam. Gotovo je, da so ugrabitelji vozili ameriškega diplomata več ur po mestu, ga nekaj krat preložili iz enega avtomobila v drugega in ga spravili nato na varno. Še istega večera so ugrabitelji, za katere vsi menijo, da so člani revolucionarnega gibanja, ki organizira gverilo v državi, sporočili brazilskim voditeljem, da je »ultima-tum» sledeč: brazilska vlada mora odrediti objavo proglasa ljudstvu, ki ga je na brazilsko vlado izvedlo ameriško zunanje ministrstvo. To je v svojem posebnem sporočilu, kmalu po sprejemu vesti o ugrabitvi ameriškega diplomata, zahtevalo od Brazilije naj »kapitulira*, če je treba, toda diplomata ZDA morajo ohraniti pri življenju in se bo moral čimprej vrniti v domovino. Charles Burke Eldrick, diplomatski predstavnik ZDA v Rio de Janeiru, se je predvčerajšnjim zvečer odpravljal domov, v zgradbo ameriškega konzulata, ko so se njegovemu avtu približali neznanci. Potrgali so telefonski kabel za radijsko zvezo s konzulatom in ga nato od- sta ga izdali revolucionarni orga- nizacija »Ljudska akcija za osvoboditev* in »Revolucionarno oktobrsko gibanje* (prva se, kot trdijo dopisniki nekaterih zahodnih agencij, sklicuje na filokitajske težnje v latinskoameriškem revolucionarnem gibanju, druga pa na prevladujočo filokastristično smer), nato pa sporočiti javnosti, da je pristala na osvoboditev petnajstih političnih zapornikov. Imena teh zapornikov u-grabitelji niso sporočili, ker je bil njih namen prisiliti brazilsko vlado k popolni kapitulaciji in sprejemu pogoja o osvoboditvi političnih zapornikov «na slepo*, neglede na u-glednost osebnosti, ki bi jo bilo tre- ba osvoboditi. Šele ko bi brazilska •miiimiiiiiiitiiiiiiiiiiimiHiiiiiuiiuiiiiiHiuMimulHniiiiHiiiiiiiiniiitiiiiiimiiiiiiimimiimumHiiiiiimii DESET DNI V PARIZU PARIZ, avgusta — Pridružil sem se skupini maturantov Ekonomsko administrativnega šolskega centra v Kopru, ki je pod vodstvom prof. Valerija Novaka obiskala Pariz. Dijaki so se že dolgo pripravljali za pot v francosko prestolnico, da bi si ogledali tamkajšnje znamenitosti. Denar za izlet so v glavnem zbrali sami. Simplon express je iz Sežane pre ko Italije in Švice več kot šestnajst ur ubiral železno pot do cilja. Končno prispemo na gare de Lyon. Nato prva pot s pariškim metrojem v bližino Rue Faukonnier, kjer se za deset dni nastanimo v študentovskem sprejemnem centru. Prvi vtisi o največjem turističnem središču sveta se stapljajo v mozaik z neznosno sončno pripeko, zidovi razsežnih palač, ki so še zmeraj preplavljeni s slikami Pom-pidoua, Poherja in Duclosa, treh tekmecev na preteklih predsedniških volitvah, impozantno Luksemburško palačo, kjer so na mirovni konferenci leta 1946 razpravljali o usodi Trsta, živo rdečo barvo senčnikov nad bistroji ter Parižani, ki v parkih, posedajoč na železnih stolicah, prebirajo v Pariš Soiru, Combatu ali v La Nationu razburljive vesti o vesoljcih. Latinska četrt, kjer so lani izbruhnili štu dentovski nemiri, ne daje več vtisa, da je bil bulvar Saint Michel popolnoma razdejan. Sicer ozke uli čice te četrti zaživijo šele zvečer, ko odprejo številne majhne kabarete, kjer lahko za majhen denar poslušaš stare francoske pesmi. Lorcovo poezijo ali mlade pevce šansonov, ki pred šestnajstimi gledalci začenjajo svojo pevsko ka riero. V prostranih dvoranah Louvra, enega največjih muzejev na svetu, je nagrmadeno nesluteno bogastvo kulturne in ustvarjalne dediščine vseh narodov in civilizacij. Ko si ogleduješ umetnine, ki jih je pred stoletji in tisočletji izoblikovala človeška roka, zaživiš z zgodovino. Skušaš premostiti čas, k; te loči od nastanka starodavnih skulptur, od Ramzesa II., miloške Venere ali Delacroixovega platna Svoboda na barikadah. Nekaj ur je premalo, da tri si lahko natančno ogledal veličastne muzejske zbirke starega Egipta, antike, srednjega veka, novejše skulpture itd. Minuto več se pač pomudiš pred slavno sliko Leonarda da Vincija Mona Liza — Gioconda, pred katero se tare največ ljudi. Za frank si lahko sposodiš poseben aparat, ki ga prisloniš na uho in ti o sliki pove vso njeno zgodovino. V paviljonu Louvra »Musče du Jeau de Paume* si reka ljudi v največji tišini in spoštljivo ogleduje najpopolnejšo zbirko slik francoskih slikarjev impresionistov. Koliko osebne tragedije slikarja se skriva za posameznimi platni, ki so te mek dela slikarske umetnosti! Tu so razstavljena dela Maneta in Moneta, slikarjev s podobnimi priimki, katerih srečanje je bilo taso pomembno za rojstvo modernega slikarstva. Tu so Cezanne, Degas, Renoir, Gaugn, Touloise - Lautrec, Van Gogh in ostali. Platna so bila galeriji v glavnem podarjena, zato je Germain Bazin, direktor za sli karstvo v Louvru nekje zapisal, da je slava galerije impresionistov bolj delo naroda, kot francoske države. Občutek, da si bliže nek) zgodo vini, ki si ti je zdela v šolskih klopeh včasih tako odmaknjena, ne izgine malone v nobenih monumen talnih pariških zgodovinskih spomenikih. Kjerkoli, bodisi v Pan-theonu, Domu invalidov ali na pokopališču Pere Lachaise, kjer po-čivajo znameniti francoski vladarji, politiki in umetniški ustvarjalci, nehote iščeš misel življeoisteakl dela ljudi, ki so prišli v zgodovino in katerih ostanke že desetletja pokriva kamnita plošča, in obdobja, ki so jim dali svoj pečat. Uniformiran vodič v Pantheonu, k: je eden najlepših spomenikov francoskega klasicizma, se bo sam od sebe potrudil ob kriptah znamenitih mož osvetliti osebnosti Voltaira, Rousseauja, Zolaja ali Hugoja in čas, v katerem so ustvarjali, medtem ko si v Hotel des invalides oh Napoleonovi grobnici prepuščen lastnemu razmišljanju o imperatorju. Imena Jena, Wagram, Auster-litz, Egipt, Friedland. ki so izpisana okoli Napoleonove grobnice iz rdečega marmorja, spomnijo na znamenite bitke, ki jih je izbojeval. Zapisana je tudi Moskva, kjer je Grande Armee doživela katastrofalen poraz. Ni se moč ubraniti ob če tka, da je Napoleonovo ime /a Francoza pojem. Prisoten je povsod, na velikih reklamnih plaka tih, na vsaki stojnici, kjer proda jajo spominke, v vsaki knjigarni ponudijo številne kijnge, ki obravnavajo njegovo osebnost. V Domu invalidov počiva poleg slavnega Korzičana maršal Bertrand, guver ner ilirskih pokrajin. Tu so tudi ostanki maršala Focha, podpisnika premirja z Nemčijo po prvi svetovni vojni, enega izmed avtorjev, ki so izdelali načrt za intervencij sko vojno zoper mlado Sovjetstco zvezo. Velemestni hrup, iu prodira v dvorane u>uvra, Pantheona ali Doma invalidov, pojenja, ko se iz gubiš med od starosti počrnelimi iti preperelimi stenami grobnic na pariškem pokopališču. Prijazna zenica, ki ima v beležki zapisana številna slavna imena, ki so poko pana na tem pokopališču, nas vodi do grobov Alphonsa Daudeta, M)-liera, Oscarja Wilda in drugih Presenetljiva je skromnost groba velikega poljskega skladatelja Fre-derica Chopina. Dan v Versaillesu je novo doživetje. Velikanski dvorec ki so ga začeli graditi po načrtih znamenitih francoskih arhitektov leta 1626, sedanjo podobo pa je v glavnem dobil za časa vladanja Ludvika XIV., je spomenik razsipne bourbonske Francije. Notranjost dvorca ni nič manj razkošna od zunanjosti. Za dvorcem se razprostira ogromen park, k ga krasijo številni vodometi, drevoredi, lupi in bazeni. V palači je deležna največje pozornosti slavna Galerie des Glaces — zrcalna dvorana,' v kateri so leta 1783 podpisali sporazum o neodvisnosti ZDA, po prvi svetovni vojni pa je pil to sklenjen z Nemčijo versajski mir. Enajsti dan smo na poti domov. Utrujeni, vendar zadovoljni, ker smo v odmerjenih dneh videli največ, kar je bilo mogoče. Dolga pot v domovino je kot nalašča zato, da v duhu zopet podoživljaš poti, ki si jih naredil in stvari, ki si jih gledal: Slavolok zmage, s pogledom na prostrane Elizejske poljane, Eiffelov stolp, ki ne izgine z obzorja še lep čas, ko zapuščaš predmestje Pariza, razsvetljeni pariški bulvarji, pariški prijatelj, komunist Jacques Jourdain, k' ima doma na vidnem mestu zbrana iela Lenina in Gorkega ter naši pogovori o franoeskem delavskem gibanju, umetnik na Montmartru, ki te nariše za 30 frankov, deček, ki ti na Plače de la Concorde potisne v roko vabilo za kosilo pri Champollionu, francoski humor v opereti v gledališču Cha-telet, z roko izpisane besede na Sorboni: Che- Guevara je pokopan, toda njegov duh živi, in pesmi, ki so jih zvečer prepevali v Rue Faukonnier Jean Paul, črnooki Spa nec Lulu in vsi mladi Finci, An gleži, Francozi in Jugoslovani, ki so nočili v študentovske,,) domu. Srago ADroM vlada sporočila po radiu, televiziji in tisku, da je pristala na pogoje, ki jih vsebuje ultimatum, bo javnosti sporočen seznam petnajstih o-sebnosti, ki se morajo osvoboditi in katerim mora biti dana možnost, da se izselijo v eno izmed sledečih držav: Mehika, Čile ali Alžirija. Ker je dosedanji brazilski diktator Castelo Blanco hudo bolan, je moral o zadevi razpravljati »trium-virat*, ki je najprej sprejel prvi pogoj. Nekaj minut po polnoči so vse radijske postaje v državi začele oddajati proglas revolucionarnega gibanja. Opolnoči je prekinila priljubljeno glasbeno oddajo tudi brazilska televizija in pred očmi gledalcev se je prikazal napovedovalec, ki običajno bere zadnje televizijske novice. Z drhtečim glasom je prečital proglas in ga nato na kratko komentiral, rekoč, da gre za proglas tistih, ki so ugrabili ameriškega poslanika. Včeraj zjutraj pa so proglas objavili vsi brazilski časopisi. Ko je bil tako izpolnjen prvi pogoj se je brazilska vlada lotila še drugega ki je bil zanjo brez dvoma bolj kočljiv (končno proglasa niso mogli čitati kmetje, ki so povečini nepismeni), kot oddajanje proglasa: o-svoboditev petnajstih političnih jetnikov. V zvezi s tem je mehiška vlada še v prvih jutranjih urah sporočila brazilskim oblastem, da je pripravljena sprejeti na svojem o-zemlju osvobojene jetnike. S tem je dejansko izvedla določen pritisk, kateremu je takoj sledilo sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva, ki je »izrazilo upanje, da bo brazilska vlada storila vse, kar je v njeni moči za osvoboditev veleposlanika*. Medtem so policijske oblasti v Braziliji začele s široko akcijo, da bi ugotovile, kje se trenutno nahaja ugrabljeni veleposlanik. Resnici na ljubo jim ni uspelo, neki oddelek policije pa je skušal na osnovi prstnih odtisov, ki so jih našli na avtomobilu ugrabljenega poslanika, spraviti v nesrečo neke svoje kolege, ki so svoj čas bili člani organizacije »VAR* (Vanguardia revolucionarja armada). Nekaj ur pozneje so gverilci, ki so ugrabili ameriškega diplomata, zagrozili oblastem, naj se ne-rigrajo z ognjem in naj ne iščejo kraja, kjer je diplomat sedaj zaprt, kajti v tistem trenutku, ko bi policija vdrla vanj, bi diplomat bil ubit. Burke Eldrick je poleg tega napisal pismo ženi, v katerem ji zagotavlja, da se dobro počuti in da upa, da bo brazilska vlada storila vse za njegovo osvoboditev. Res so brazilski polkovniki klonili po nekajurnem posvetu in izdali proglas, v katerem izražajo pripravljenost osvoboditi petnajst političnih jetnikov, katerih imena bodo sporočili ugrabitelji. Ugrabitev diplomata iz ZDA so ostro obsodili, svojo »kapitulacijo* pred ugrabitelji pa opravičili s »spoštovanjem in tradicionalnim prijateljstvom do ZDA* ter z »brazilsko gostoljubnostjo do tujih diplomatov* sploh. Ugrabitelji imen petnajstih političnih jetnikov, ki jih je treba osvoboditi, niso še sporočili brazilskim mogotcem. Pričakovati pa je, da bodo to storili čimprej, morda že danes. Vsekakor pa ameriški diplomat Burke Eldrick še ne bo osvobojen. Ugrabitelji so namreč zahte- sredno priznal, da so brazilske ob- lasti delale pod močnim in odločnim pritiskom iz ZDA. Dejal je namreč ,da so ameriške oblasti kmalu po ugrabitvi diplomata Burkeja Eldricka stopile v stik z brazilskim »triumviratom* in se z njim dogovorile o sprejemu predlogov gverilcev, katere pa ameriški »State de-partement* opozarja, naj ne skušajo^ ponovnih ugrabitev v drugih ameriških državah, da bi dosegli še nove osvoboditve. Ameriški diplomati, je dejal McClosey, bodo sedaj boljše zastraženi. škoslovaškem, a da pri tem ni izrekla nobene žalitve na račun sovjetskega ljudstva. Orožno sodišče nasprotno poudarja v pojasnitvi svojega odloka, da je v članku Gluščeviča polno žalitev Sovjetske zveze, njenih oboroženih sil in vodstva. Strmoglavilo je ameriško vojaško letalo «B 52» Sodišče potrdilo zaplembo «Knj. novin» _ BEOGRAD, 5. — Okrožno sodišče v Beogradu je danes na predlog okrožnega javnega tožilca, ki je pred dnevi izdal odlok o začasni prepovedi razpečevanja številke 361 »Književnih novin* z dne 30. avgusta, sprejelo odlok o prepovedi razpečevanja in zaplembi omenjene številke časopisa, v katerem je glavni odgovorni urednik Zoran Gluščevič objavil članek »Pet variacij na temo: vrela praška pomlad 1968*. Sodišče sodi, da je omenjeni članek motil vzdrževanje prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in državami, na katere se članek nanaša. Sodišče ugo- LIMESTONE (Maine), 5. — Vojaško ameriško letalo »B-52* je včeraj strmoglavilo nekaj kilometrov daleč od ameriške baze v Loringu v bližini Maina. Pri hudi nesreči so izgubile življenje do sedaj kar štiri osebe od sedmih, ki so tvorile osebje letala. Ostale tri, ameriške vojaške oblasti, do sedaj še niso našle. Iz zanesljivih krogov ameriškega vojaškega letalstva se je izvedelo, da ni imelo letalo na krovu nobene jedrske bombe. Na drugem dnevu »tržaškega dneva medicine« je predavalo 8 zdravnikov. Na zasedanju sodeluje namreč kar 300 medicinskih znanstvenikov iz vse Italije. Današnja poročila so bila zelo izčrpna in so v glavnem obrazložila temo tega zdravniškega zasedanja, ki je «Jatrogemska škoda v medicini im kirurgiji«. To je škoda, ki jo povzročijo zdravila pri terapevtskih zdravljeniijh. Prof. De GiuM dz Firenc je v svojem referatu poročal o jatro-gensiki škodi jonskih žarkov. Nato sta spregovorila prof. Bietti iz Rima in prof. NicOMni iz Trsta. Oba sta govorila o jatrogenski škodi, ki jo povzroča transfuzija krvi pri kirurških posegih. Govorila sta poleg drugih tudi prof. Pepetu liz Cagliari in prof. Monta iz Trsta ter v svojih referatih pojasnila svoja stališča o temi medicinskega srečanja. Zanimivo je povedati, da sta oba po poklicu fammacista in da sta kategorično obsodila preveliko uporabo zdravil pri terapevtskem zdravljenju. Proti večeru so govorili tudi prof. Fazio iz Genove, prof. De Nioola iz Pavie in prof. Dal Palu iz Trsta. Nesreča v Nilovi delti: utonilo približno 85 oseb KAIRO, 5. — Po novicah, ki so prišle iz Kaira menijo, da je pri brodolomu nekega trajekta utonilo 35 oseb. Trajekt se je iz neznanih Nemška gornika umrla v gorovju Civetta AGORDO (Belluno), 5. — Danes popoldne so reševalne skupine iz Agorda našle v 250 metrov globokem jarku trupli dveh nemških gornikov, ki so ju iskali že dva dni. Gornika, 26-letni Eugen Josef Herb in 23-letni Wolfgan Kussmack sta začela dva dni od tega plezati v gorovju Civetta. Nameravala sta preplezati stezo Retti, ki vodi na vrh Torre Venezia. Ko sta preple- Bel9 .hC RFRIKR * StlVONJ Nigerija Država, ki je vredna drugačnega slovesa 43. vzrokov prevrnil v Nilovi delti. Vo- ___ ______ _________ __________ ___ tavlja, da je Jugoslavija svoj čas jaške oblasti so začele takoj s pre-[zala nekaj sto metrov se jima" j"e jasno povedala svoje mišljenje o I iskavo in so do sedaj našle le devet | vrv pretrgala in padla sta v prepad avgustovskih dogodkih lani na Če-1 trupel. kjer sta bila na mestu mrtva. PREZIRLJIVO SPOROČILO ŠKOFOVSKE KURIJE V MUENCHNU Defregger noče razpravljati s preživelim talcem izFiletta Povabljen je bil na sejo protinacistiene organizacije v neki pivovarni Seje se je udeležil eden izmed preživelih talcev iz Filetta BONN, 5. — »Seje, ki jo je v pi- p Čanja z namenjeno žrtrijo, ki ji vovarni sklicala organizacija pre- je le po naključju uspelo zbežati ganjancev po nacizmu se — seve- J usodi, ki je zanj nosila osovraže- da — ne bo udeležil miinchenski pomožni škof, monsignor Mathias Defregger, ker ni ustreznih jamstev, da bo razprava objektivna.* Presenetljivo sporočilo, ki dokazuje prezir, s katerim še danes gleda nekdanji nemški častnik in odgovorni za pokol v Filettu do organizacije preganjancev po nacizmu, je izdala škofijska kurija v Miinchnu, ki jo vodi kardinal Dopf-ner, znan zagovornik Mathiasa De-freggerja. Sporočilo škofovske kurije se nadaljuje s trditvijo, da bi «bilo treba preveriti položaj nekaterih u-deležencev današnje seje in ugotovili bi, da je dvomljivo, da bi se s temi ljudmi dalo objektivno in mirno razpravljati.* Brez dvoma ima tudi škofovska kurija v bavarski prestolnici prav, kajti nekatere izmed teh oseb so preživele strahote nacističnih taborišč, druge pa — kar je za De freggerja in njegovega cerkvenega nadrejenega še važnejše — preživele strašni pokol v Filettu della Camarda. Med temi v prvi vrsti domačin Morelli, ki je v tistih vali stvarna jamstva in sicer to, da dneh, ko si tedaj kurat in čast- mora mednarodno časopisje, oz. domače časopisje Alžirje, Mehike ali Čila sporočiti prihod osvobojenih jetnikov na njihova tla. Šele po tem sporočilu bo smel ameriški diplomat domov. Ko je zvedel za odločitev brazilske vlade je glasnik Pentagona Mc Closey prečital izjavo, v kateri se ameriški «State departement* iskreno zahvaljuje brazilskim oblastem za »sodelovanje*. Pri tem je nepo- nik Defregger ni delal velikih moralnih preglavic, gledal v puškine cevi. Nadalje poslanec Cicerone (KPI) in predsednik kulturnega krožka v Aquili. Očitno lete besede, zapisane v škofovskem sporočilu, na račun teh oseb in ne drugih udeležencev okrogle mize, ki so predvsem nemške narodnosti, uredniki katoliških revij in podobnih revij. Defregger se je torej zbal sre- no uniformo vojakov nacističnega »wehrmachta». Izgovarja se, da ne more tako srečanje biti objektivno in mimo. Spričo takega zadržanja miinchenskega pomožnega škofa bi živahna, tudi burna razprava in razburjanje bilo povsem opravičljivo. Res pa je, da je sporočilo škofovske kurije poleg vsega tudi žaljivo, ker suhoparno odklanja razpravo in se pri tem izgovarja na nesprejemljiv način, nima pa do bivših preganjancev in antinaci-stov prav nobene besede solidarnosti ali podobnega izraza simpatije ali razumevanja, ki bi jo lahko narekovali taktika in diplomacija, če že ne ekumenski duh in odnos verskega «pastirja» do svojih «ovčic». Delegacija udeležencev srečanja se je po zaključku seje odpravita k sedežu nadškofijske kurije, kjer je izročila pismeno spomenico o «pr4meru Defregger«. Spomenico so udeleženci srečanja preganjan- so bili štirje verniki in dva duhovnika. Kardinal Urbani je nasprotno na sestanku pozval škofe naj izrazijo popolno solidarnost s kardinalom Florifom. škofje so na ta predlog pristali, toda videti je bilo, da niso bili o tem svojem dejanju niti najmanj prepričani. Verjetno so zvedeli, da jim niso dali pisem, ki jim jih je prinesla delegacija. Ne vemo, če je ta poteza kardinala Urbanija prav najbolj primerna. V pismu, ki je bilo namenjeno vsem škofom, so prebiva’« Isolotta navedli trd bistvene točke: poziv, ki so ga poslali 31. avgusta kardinalu Floritu; poročilo o sestanku z njim in sporočilo izdano 31. avgusta zvečer. Stavka železničarjev v Slavonskem Brodu BEOGRAD, a. — Nekaj po 14. drugimi boi tudi italijanski komu- ] jn , . . i — zahtevalo, da jim po elektrifi-^ glavne proge Beograd - Za-greb, zagotove zaposlitev pomočnikov na električnih lokomotivah. vložil v Italiji prijavo proti De-freggerju, katerega obtožuje umora. Kardinal Urbani podpira kardinala Floriia FIRENZE, 5. — Kardinal Urbani ni na seji, ki so jo imeli škofje v Rimu, upošteval predloge, ki mu jih je prinesla v pismu delegacija šestih oseh iz Isolotta. V delegaciji V SOLO MIMO STRAŽARJEV Severna Irska. Otroci se po spopadih prejšnjih dni vračajo ▼ šolo po razbitih cestah, mimo angleških vojakov, ki nadzorujejo položaj. Kljub njihovi prisotnosti pa od časa do časa pride do Incidentov med protestantskimi meščani in katoliškimi brezposelnimi delavci Danes ob 24. uri bo moral začeti veljati odlok ravnateljstva železniško transportnega podjetja Zagreb, po katerem bodo na električnih vlakih ukinili mesto pomočnikov pri upravljanju lokomotiv, ker je glede na tehnološki proces predvideno le eno delovno mesto. Kot Je bilo rečeno na današnjem zborovanju železničarjev, bo zaradi tega odloka ostalo brez dela približno 300 železničarjev, ki sedaj delajo na tem področju kot strojevodje in pomočniki na parnih lokomotivah. Zaradi prekinitve dela popoldne niso odpeljali po voznem redu lokalni vlaki, zastal pa je tudi ves tovorni promet. Na burnem sestanku s predstavniku družbeno-pohtičnih organizacij iz občine in odgovornimi predstavniki železnice, so se dogovorili, da zaenkrat omenjeni odlok še ne bo začel veljati. Nekaj po 16. uri so se železničarji vrnili na delo In železniški promet v Slavonskem Brodu je normalno stekel. Delegacija sta vunskih železničarjev bo šla jutri v Zagreb, kjer se bo pogovorila z odgovornimi železniškimi hrvaškimi oblastmi o težavi, ki je nastala s tem odlokom. Občinski komite Slavonskega Broda je danes ostro obsodil včerajšnjo dveunno stavko strojevodij In osebja železniške postaje v Slavonskem Brodu, ki je povzročil občuten zastoj v železniškem pro- I metu. Železničarji so s stavko hoteli prisiliti železniško upravo v Zagrebu, da spremeni svoj odlok o zaposlitvi na novih električnih lokomotivah, ki so začele obratovati na odseku proge Slavonski Brod - Novska, železniška uprava je namreč sporočila, da Je na lokomotivah zaposlen samo strojevodja ne pa tudi njegov pomočnik, železničarji namreč so v strahu, da bo zaradi tega odloka okrog 300 njihovih tovarišev odpuščenih čeprav so bila dana zagotovila, da nihče ne bo odpuščen z dela oziroma, da se bo poskrbela za vse zapoe^tev v drugih gospodarskih padjjtjta. Leta 1914 so Angleži združili vsa svoja posestva ob reki Niger, v eno samo kolonijo, Nigerijo in s tem so določili značaj svoje nove stvaritve. Na severu so prebivali mohamedanci, na jugu kristjani: severnjaki so bili zaostali v primeri z obalnimi južnjaki, in poleg teh običajnih razdelitev, ki se ponavljajo vzdolž cele obale Gvinejskega zaliva, je Nigerijo delila še celo ostro začrtana plemenska pripadnost. Tri večja plemena, severni Ha-ussa, južni Ibo in Yoruba so se zelo razlikovala po družbeni ureditvi, gospodarskem razvoju, jeziku in običajih. Angleži so te razlike ohranili, po možnosti poglobili in tako poskrbeli za razcepljenost nigerijskih ljudstev. Ustvarili so med njimi šibko ravnotežje sil in na ta račun zelo poceni vladali vsem skupaj. Leta 1922 so Angleži dali Nigerijcem volilno pravico: Nigerijci so lahko izvolili 4 svoje predstavnike v deželni svet. Angleži so določevali ostale člane sveta: 6 plemenskih poglavarjev in 34 belcev. To je primer zahodne demokracije, namenjene za izvoz v nerazvite dežele. Volilno pravico so imeli le tisti domačini, ki so imeli osebni dohodek višji od 150.000 lir. Teh je bilo 1381. Nigerijsko prebivalstvo pa je štelo približno 20 milijonov. Angleži so s tem ujeli dve muhi na en mah. Pogasili so trenutno nezadovoljstvo ljudstva, ki je bilo v glavnem nezadovoljstvo meščanstva, ki se je začelo tedaj razvijati, in postavili so to meščanstvo nasproti plemenskim poglavarjem. Spor je bil neizbežen. Obalni južnjaki so živeli s svobodno trgovino in zato so želeli modernizirati deželo, severnjaki pa so se naslanjali na staro ureditev in so zato nasprotovali vsaki novosti. Eni in drugi so bili odvisni od angleške oblasti; sodelovali so z njo, kjer se jim je to izplačalo: severnjaki v deželnem svetu, kjer so bili močnejši od južnjakov, ti pa pri deželni upravi, v uradih, zaradi svoje izobrazbe. Eni in drugi so upali, da bodo Angleži prepustili njim svoja mesta, ko bodo odšli. Po drugi svetovni vojni so stopili na politično pozorišče trije domačini, ki so ostali tam do danes, čeprav redkokdaj slišimo o njih. Ti so Nnamdi Azikivve iz plemena Ibo (1); Obafemi Awolo-wor iz plemena Yoruba in Ahma-du Bello voditelj muslimanskega severa. Njihova pot navzgor ni bila lahka; Angleži so jih poniževali kot vse ostale nacionaliste s celo vrsto kompromisov, preden so jim zagotovili privilegij naslednikov kolonialne uprave. Druga svetovna vojna je torej okrepila črnsko zavest v isti meri kot je ošibela belčevo. Belci so stopili korak niže, črnci korak više. V nigerijskem političnem življenju se je to pokazalo tako, da so Angleži leta 1945 dali novo ustavo. Njena glavna značilnost je bila, da je pripravila podlago za federativno ureditev Nigerije. Zagotavljala je tudi nekaj pravic kolikor je bilo dovolj, da so stran-ke_ začele poganjati kot gobe po dežju. Ta gibanja so se naslanjala na vse, kar je dajalo oporo za kakšno razlikovanje. Vera, pleme, družbena ureditev, vse, kar bi ne smelo oiti podlaga različnih strank, ampak razlog za poskus poenotenja na politični podlagi, kjer je bil sovražnik en sam, tujci. V zadnji ustavi je med vsemi razlikami bila poudarjena najbolj pokrajinska: v posameznih predelih so bili ustanovljeni pokrajin- na severu, kjer so Pj* vzhodu, W prevladali Ibo in na zaW>“' Dejanske oblasti den od vseh teh zborov, $ ski sveti, vladali Haussa, so prevladali Ibo in na kjer so prevladali Yoruba- zakonodajni svet, ki je ^ članov, od katerih so bili n \ ni le štirje, ostale je guverner, ki je imel tudi g besedo. lista- Zik je zahteval preklic te . ve, šel je v London in dos ^ da'je Colonial Office izjafrta je šlo le za osnutek. Ob P0**j. so Zika čakale navdušene ce in... Yorubovci so se o® y od njegovega gibanja NC^tajj so se ustrašili ibovske Pf a. v njej. To se jim je poznej ščevalo. Navidezno je Zik doseg glede ustave, plačal pa gas5 zmag®". razcepom južnih sil; se spet Angleži. Nova ustav3' ^ ^ ni zelo razlikovala od PTei m ** na * m i i i _ msn in ^0. iL. .7 je bila sprejeta leta 1950 in. a i7moH n ioni Vi plonnu J6 J ti i — pjj ustavo, a so morali v zame110 izmed njenih členov je..““Jjjvet da se ne sme spremenit1 s let. To je značilna politična P"j za: podložniki so dobili zg uovuvut a ou mui uii » ‘ trpeti z njo več, kot bi radj- ^ Nova ustava je med drug1 ^ ločevala, da bodo v novi ena!'0 So H Mu, dejstvo ,da je bil sever des«1 ^ ~ večji od obeh južnih pof^ja- večji oa ooen juzmn tar taja- ">1 manj razvit. Naprednejši J |9. ki so imeli tako dvakrat ye u sov kot številnejši severnjak. , so se čutili zapostavljene, lZ ta prepuščene v izkoriščanje ... K; „ *no A toni] fio; kom. To so Angleži tudi njgj rivali, in južnjaki so z v..£aI$ \ { in južnjaki so z sprejeli svojo nalogo izkofisc ^ severa. To se jim je maa “ še pred izbruhom državi vljan5*' vojne. Leta 1951 so bile prve volih* Predstavile so se 4 stranke. . bolj protiangleška je bila * ^ NCNC, ki je zmagala le na ^ hu med plemenom Ibo: na ta, hu je zmagala Awolowojeva ta bovška stranka in na severu ■. j. -katero je vodil Ahmadu Bel-ta A Zik je reagiral na tojggg ^ ljenje političnih sil v P° , ijinil1 zahteval je razveljavitev v®tag izidov. Angleži so ga obtoz* ■ ^ hoče preseči pokrajinske da je to greh, ker si t*oce tal vreči vso Nigerijo. V tem tal z Angleži si je Zik spet_P„ -na ugledu in spet zmago, ker omahljivejši {N ■>iz * bi J. .■Us*# ta gove stranke so se ga usir“i,# odstopili. Nastala ie n0^?p ka vzhodne pokrajine, UN^-,o0* Leta 1953 je prišla iz rt-1 nova ustava, razkol med P~ta jinami se je poglobil, ^as ta bi|JJ leto nove volitve in Zik ■ zmagal na vzhodu in na 2 dobil je oblast v svoje r?a jj de neodvisnosti so se tri n | -Jn nejše stranke zmenile, da P zahtevale za leto 1959-, tal« Maja 1958 je Nigerija J ^ samoupravo, prvi korak zadnjih k neodvisnosti. Od zaunj*- .je so se razmere spet spreme nhlael io fo i lorraln V rOK . -jtj oblast je tedaj ležala v svobJd '* ,slu fr vera, . ki je sanjal sultanatu, vsaj mohamedau- ^ leposestniki so to želeli, a jfi derativni skupščini so dou ^ glasov na 320 in morah na 06 M Ul inv*-— ! Jo, vzeti oblast nad vso Nige’’ ^ P Angleži so v Nigerijskem^ pridno mešali; najprej so rar last južnjakom, sever se Je so jo buril, nato so jo dali ?ev,e(1ol’* umu, UulU aO JU Ufl*1 , f\0vi s tem vznemirili južnjakej ^ den od dveh ni hotel P°P 0pets’ vsaka od obeh strani si Je la izkoriščanje druge . vCd?|' Severni voditelj Bello Jc ^ da se mu južnjaki ne a kljub temu ni izpustil (1) Po domače »Zik*. ni 'zpus-tagiav'1: izročil jo je zvestemu sCta0st1Un Tafavvi Balcvvi in se iz vavrst«' razlogov umaknil iz prve y (Nadaljevanje 5 S h s? s Ki M fe: !Sii. fr' fr Č"1 s ifi! sS ^ tal s Uft,. k so kuli S , It i s, Š! $ fr. Področje nekdanje angleške ln francoske zapadne Afrike »balkanizaciji* Ur N § S oh Srr «i A N y°st \S fe w s V' & V. U ORGANIZACIJE GRADIŠČANSKIH HRVATOV v Štiridesetletni ca ul turnega društva kot zgodovina hrvatske manjšine v A vstriji Oženje doživljalo lepe in manj lepe dni ti ' ■ali n!0 pot'u-ie po Gradiščan-i nima *?enlandu v Avstriji, 'števiih?8?’ da živi ^ tudi later0 tA hrvatska manjšina, iji di uradni krogi, celo "avljaP"°SPekti govore, da !»lstva TJmanj 10 odstotkov ipo2n' K° Pa se človek po-kiet «ljuL,S takajšnjimi razme- ■J? C*"- bo ugotovil, da so ^ ' %h rSSe^a mo®no hrvat- nhe- tov v ° Peveeini hrvatska, 5* *8°voriHrVeni stiku z Uudmi “fS P° nemško. In ta 6 nedavnihrvatstia skupnost je ■■ *Um rf“”n- 40-letnico :volje; nova! »kuZ? slav,la S Ufcega /druženja »Hr ’ 02* društva*, ki je usta- 50 A,™8' aygusta 1929- 5 ob koncu u * grad; -C- V0Jne razkosali, so trn Hrvati, kakor loii- zna^llJansko jngoslovan-gS na dveh straneh K na avstrijski in na " ** ■ am' .Seveda se nji- ne more •ernod P e ita- nsx- ^'1 «< ne more 9jti .tedanjim položa-uspeli ttrfdstLTCan'skl Hrvati res-'i tet,« Jaj0 manjšmo :«i rnt to«« —pre-, so 9» mi ho- P°dročja, medtem t e tofe SntUd!' na tpJ strani SL' SL®?™ naseljenci in je uločal; j^jenec. 'O so pott; O rJ„ridi*čanski Hrvati zgod»i no P nem robu, le SSrsr * * po- t-« na t razmerah, so za-5 10 „ 101 kako bi se ohra-% a,Vglfta 1921. leta se Aca -.0 ve® predstavnici ti ln kulturnega življe-dstanovili »Hrvatsko wu,„ . Gradišče*. Žal ifl I STlnk lvan Dobrovid- rev«1* Ntit ga novoustanovljeni SiT6* kulturnega dru-&1azveja,o tudi drugod ,0litve' We Sten>, je bila, zbirati , naj ^ nart: Vate v združenja za ZikoV 4 <$ > rst* H J "i mogel in za- re- na- navad, skratka bd šolski de ^ ^Pis in »V %kih,n sv°ie knjige. Po treni! ■ l1« u j[aseh, koder žive ridob® j« ijjj^ii nabiralno akcijo, Piro'1 (*^rj> ^Pačilo izbran tre-r,j njf !*%?'• kaJti bili smo prav ■šili i* JniKji svetovne krize, ko stra-r Jft 3 še najmanj bi ga ’ ovati od kmetov >o» Tl’ ki je bil tedaj nokT9’ ' bel i gospodarsko najbolj & ,S,“trije. in tako so ’tokfat r bilo ,.e, 120 000 šilingov, -hod* l.ktčru* » kor premalo za , Glf .Ho ^ato so denar vlo-jajtf**' IK, L ,v Času druge sve-, ’bod° ijA J® Avstrijo zasedla i. Xrja- ki je tudi za-dobil* Je teh 120.000 ši- voli^! f^?n‘k Hrvatskega kul-iile U LHvA1 Zd Gradiščansko ^ I' ^Hnik , Pa je že 19112 mo-išk r jo budo zbolel, etn mestu ga je za-in književnik Ig- Hm^aajvidn.ših oseo- 3 A Hljjl' d°bi na ui-adiščan-ijo- , S J se je posebno na K «kf£nAlu in bil 4 #£ KSJf bledih pa| A* ,^° so Avstrijo za znan so aejav- dru- L^tur ’ aa naj U! i ^ru*^vo delova . «) jc v nacistiaiaii je bila kulturnega , PtM.rifos^o onemugoce-? H,. ®dnik Ignac Horvat \ u Kn|ti s predsedniške-i15o T, noče služiti naci-51 k.... abtevali, da naj ui vo delo [ je u.- - -,acisticr._.. 1 llileHo d,Qrvat odstopu, so uhojen . v predsedstvo človeka, nacista Hier.:,' I"0 imenovanje je Htv‘10 prenehanje delo-H skozi vso vojno. dejavnost tlrvatske-Hd,i društva za Gradi-A Vr.il8 1951. leta :n Hi 'rudi 1951 ieta je (l*1 Drlrllku društva izvo-»1^ ®usednik Ignac Hor- h v Avstriji in tudi na vi,,«.' pa niso bile več kajt, tud, ■V "O SO bili .Politične v''»r jT LH3 vpiiva|0 ^cer so vodilni ljud ^ graniti je bil" gradi-raz.cepljeni stranke in na dejav- c-notnost iznad ',A>r tvovali celo Ignaca vi »e,Je, bd duhovnik, ter Sv, vv,ino osebo« prof. 3Pacirfodar vse to ni za. :? tS:01"1 vseh političnih "kup,,,, besedo le v (Ni3’tev spomenika gra-k'i gapesn'|e strokovni delavski list, ki Je doživel 10 letnikov. Pogumno je izražal vzajemni boj slovenskih in italijanskih delavcev na Tržaškem za skupne delavske koristi. Tukaj je izhajal tudi zelo dobro urejevani polmesečnik «Zelezničar» (1908—15), glasilo slovenskih železniških uslužbencev. 15. novembra 1923 se «2elezničar» prelije z «Delavcem». V Trstu prihaja nadalje na svetlo«Stavbinski delavec)) (1911—14), glasilo zveze zidarjev in sorodnih strok v Avstriji. Tudi «Kovinar» (1914), glasilo Zveze avstrijskih kovinarjev, je ugledal v Trstu beli dan, prav tako tudi mesečnik «Zadrugarr. (1921—26), glasilo delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo. V Zagorju, Trbovljah in Ljubljani so izdajali trikrat mesečno list «Rudar» (1910—14), glasilo slovenskih rudarjev. V Zagorju pa so izšle 1. 1914 tri številke «Rudniškega delavcau, glasila slovenskih rudarjev ter avstrijskih fužinskih delavcev. Publicistično, programsko geslo: V združenju je moč. Tudi Dunaj je pomembno torišče naše strokovne delavske periodične publicistike. Ob primeru «Delavca» in «Svobode» smo spoznali, da so bile tukaj dokaj ugodnejše možnosti za izdajanje slovenskih periodičnih tiskov kakor na primer v Ljubljani ali Zagrebu. Glede na to se ne bomo začudili, če bomo naleteli na dunajski mesečnik «Tobačni delavecu (1906— 1915), ki je povezoval dobrih deset let slovenske člane strokovne zveze avstrijskih tobačnih delavk in delavcev. Tukaj tiskajo tudi slovensko italijanska polmesečnik «Kamnarski delavecu (1912—14), glasilo zveze kamnarskih delavcev v Avstriji. Razvojni tok slovenske delavske strokovne publicistike je neusmiljeno presekal izbruh prve svetovne vojne. Težišče slovenskega - strokovnega delavskega periodičnega tiska je bilo torej v Trstu, kjer so bili ugodni pogoji za razvoj slovenske socialistične publicistike sploh. Socialno demokratska revialna publicistika. Pomemben vzporeden publicistični dejavnik pomeni vsekakor socialistično revialno časopisje. ((Svobodni glasovi)), prvi slovenski socialno demokratski časopis. Dne 1. septembra 1897 poblisnejo na celjskem obzorju ((Svobodni glasovi«. Mesečnik so. Prinašajo nemir v celjsko meščansko tihožitje. Vzburkajo slovensko meščansko javno mnenje. Želijo širiti svobodomiselne ideje in prebujati delavstvo ter kmetsko ljudstvo. Temeljno ideološko izhodišče pri urejevanju »Svobodnih glasov« so načela znanstvenega socializma. Prelomnico pomenijo ((Svobodni glar sovi« tudi v kritični presoji nasprotnih političnih sil. Prvomajski spisi. Poskus samouka Roka Drofenika s časopisom »Svobodni glasovi« je razgibal socialno demokratsko časopisno publicistiko. Sem sodijo na primer tudi prvomajski spisi kot časopis z letno periodičnostjo. Njihov pričetek sega pravzaprav že v 1. 1893. Izšlo jih je skupno dvanajst : na Dunaju, v Trstu in Ljubljani. Mesečnik «Naši zapiski)) (1902—22) so prva izrazito socialistična in marksistično usmerjena revija na Slovenskem. Povezovali so vodilne socialistične delavce in inteligente. Osrednji idejni tvorec in socialistični publicist je bdi med ((Zapisnikarji« Abditus — Albin Prepeluh. Predel je svojo publicistično «rdečo nit« ob programskem iskanju slovenskega tipa socializma. Masarykovci so mu pri tem pomagali. Ko je prevzel nemasarykovec dr Henrik Tuma 1. 1909 pa masa-rykovcu dr A. Dermoti uredništvo »Naših zapiskov«, so postali «Naši zapiski« znanstveno glasilo socialne demokratske stranke. Demokracija, glasilo socialistične mladine (1918—19). Iz dvojnega obraza slovenskega socializma se je oblikovalo nasprotje med socializmom in masargkovstvom. «Zapiskarji» so se sicer načelno strinjali z gospodarskim programom marksizma, zavračali pa so njegovo filozofijo. To nasprotje je dozorelo 1 1917, ko se je ((socialistična mladina odločila za odcep od socialno demokratske stranke. Ta odločitev je imela svoj neogibni odmev tudi v periodični publicistiki L 1918 je vzniknila mesečna socialistična revija «Demokracija» Razglaša načela mladinske opozicije v slovenski socialno demokratični stranki še več V drugem letniku prehaja »Demokracija« z opozicijskih izhodišč zoper vodstvo starinov v socialno demokratični stranki k revolucionarnim pogledom na aktualne družbeno politične probleme Ce so postali «Naši zapiskiu javna tribuna za vse naprednejše slovenske publiciste, tedaj se je ((Demokracija« v drugem letniku preoblikovala v revialno glasilo z revolucionarnim, komunističnim publicističnim programom. Se nekaj modelov iz socialno demokratske revialne publicistike. Model ženskega mesečnika. L. 1913 je prišel v Ljubljani na svetlo mesečnik «Zenski lisl», glasilo slovenskega socialističnega ženstva. Razen celjskega leposlovno poučnega mesečnika ((Svobodni glasovi» sodi v ta publicistični okvir levo usmerjeni marksistično izobraževalni mesečnik ((Svoboda), (Ljubljana, 1919—20; 25—27; 29—36) Njene publicistične naloge nadaljuje družinski list in kulturni mesečnik ((Kresu (1921—23). Časopis «Pod hpou (Ljubljana, 1924—28) zalaga A. Kristanova Zadružna založba. V četrtem letniku je mesečnik označen kot leposlovna, poljudno znanstvena in politična revija za delovno ljudstvo v Jugoslaviji, Avstriji, Italiji in Ameriki. Osnovna programska črta- biti nenevaren. Pričevanje o kvalitetni publicistična ravna nam daje tržaška «Njiva» (1919). Vzpela se je do veljave splošne slovenske kulturne revije s poudarkom skupne prosvetne revije slovenskih socialistov in levo usmerjenih narodnjakov Pobuda je prišla iz vrst socialističnih delavskih organizacij. Tudi tukaj je osrednja ustvarjalna postava Ivan Regent. «Njivo» je izdajal Višji kulturni svet strokovnih in kulturnih delavskih organizacij s podporo, ki so jo dajale v prosvetne namene tržaške delavske potrošniške zadruge, nadalje »Lavoratore« in tiskarna «Modema». Značilnost notranje podobe tega revialnega tednika (pozneje mesečnika): vkljub sodelovanju piscev raznih strujnih opredelitev so bili ideološki prispevki izrazito socialistični. Ne glede na začetne težave zaradi nasilnih posežkov avstrijskih oblastnikov in notranje razcepljenosti si je slovenska socialno demokratska publicistika vendarle uspešno utrla pot med slovensko delavstvo. Ne bi mogli odrekati slovenski socialno demokratski periodični publicistiki, da je slovensko delavstvo v znatnem obsegu odtrgala od vplivov obeh osrednjih slovenskih meščanskih strank in prebujala v njem razredno zavest. Nedvomno je pripravila pot revolucionarni, komunistični publicistiki. Nadaljnja krepitev pa je prišla iz pridobitev oktobrske revolucije, ki je našla živahne odmeve tuda na Slovenskem. 25) 25) Razen omenjenih periodičnih tiskov in že navedenih del ter spisov: Zgodovinski arhiv KPJ. Tom V. Beograd 1951. (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26.6, najnižia 20.3, ob 19. uri 24.8 sto-pinje, zračni tlak 1015,7 raste, veter 11 km/h severovzhodnik, vlaga 56%, nebo 5/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,9 stop. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 6. »Ptellllrl k* 95? w Sonce vzide ob 6.3/ 1 -,-1 19.35 — Dolžina dneva «• ^,, na vzide ob 00.00 »n za w Jutri. NEDELJA* SEJA UPRAVNEGA SVETA DRUŠTVA ■ menih in ustnih izpi»v ' 0 oglasni deski. Vpisovali, leto 1969/70 je vsak 12. ure. U*’ Ravnateljstvo drlaV'pIj(i«•* nega liceja »France v , fi.;s ■"Vs roča, da so se izpiti v Jesenskem 'tfns»J šolskega leta 1968/69 s pismeno nalogo i* •• slt0f b Ravnateljstvo držaT,”epr(ist|" le »Fran Levstik* »* 7; noO'* " roča, da so se < t; 1. septembra, v,1" vsak sko leto 1969-70 Je vključno 25. septemfcrJ' *°»al * • 0 »i pr Ravnateljstvo <*?*''*'rts' šča «A. M. SlomSeks v Caravaggio 4, obvf5l. ^ čeli popravni' izp.U % > . s pismeno nalogo i(0, f. y Vpisovanja za 50‘>- ,j.» "Uro, i vsak dan od_ l®- ^ itt se bodo zaključila Informac je v tajni5'v * Tric‘- Vpisovanje v otrd!!je dl stvo ONAIRC sporoM'v nj(!i sovanje novih otr° ,rditev' d troške vrtce ter godili ' do otroci, ki so že nadaljevali obiskov*m. 22. do 25. septembra tj , ^ o o n i*) ure fr r“ v .,pflJ L 8.3° do 12. ure.^t* rojstne liste vala. Ravnateljstvo^ dr?PV pRi*"1' nega liceja *Fr*n *Disovaa roča, da se vrši VP Ijc{ji- razrede znanstvene^ ^ gimnazije in klasih * i0 dan od 10. do Iz- 25. septembra lp6’-, _ ’ n« i n* , (.' Na osnovni so1* ® od vpisovanje vsak dan ure do 15. t.m. * * * ,g U Didaktično r»vna‘'ni# *>,: šole s slovenskim > Nabrežini obvešča , nja za šolsko leto ‘te®S(jt lovni dan do l3- ., v j do 12. ure. Za, vP^js^i l^i „ trdilo o vseh P«gdSj je treba predložiti trdilo o vseh P^juj d-ruge razrede se vp predložitvijo Solsk**3 da se na vseu -a «,-"j; šolah vrši vpisovanj«^ „re.^ i.joj bigi lili r Sli r feko ia j, v spl ■o ta tadot •°Vp, Uh, tako »asta kkia ?vahi so fti Trgi !Wal falski fe Si J %ro< V lina Si s S Sei M &V2i 4 5 II* ti S Na PO' S s 14' k Je S vsak dan od 9. d° Učenci, ki se bodo drugi, tretji, četrf‘t,0j ^ naj prinesejo s s* čevalo. Ravnateljstvo di”(Vfl°*lH-i-i1 , ■ Fran Erjavec v Trs • Jtotoi no 8, obvešča, da K j *a 4 drugi in tretji razr*raK;j^ “ ' - - — in se z" 9. do 12. ure tembra. V 'V. k-4-3 h v ,4 S J Si ŠOLA GLASBENE ^ ^ iv:,n„onio v šolo _ v 3Mri, jpir*;5 u:„fv Glasbene matice t ^ 13 29) od 9. do 12- ‘ ,* vene br,a- . Trebč^gflhS Vpisovanje v Treh jj. k Vpisovanje na * rek, 9. in v pete*' od..18- ^ 20- u£hreii do, 10. septembra o« v Pričetek pouka o° 15. septembra. Slovensko K° druži*0 ženje išče prevzeti v naje10 tnteresirani uradu združenja« !: '13 V Mila C ar si S, Sh 5? DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 11. do 1(. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6. AUa Sa-lute, Ul. Giulia 1. Picciola. Ul. Oria-nl 2. Vernari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 1.31) AUa BasUica, Ul. S. Giusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Rava-stna, Trg Liberla 6. Testa d'Oro, Ul. Mazz nl 43 Ob drugi ef.J Marije Kralja ,K0 -.m-cl 5000 Mr za D1-^. f,J častitev spomina v „je daruje družina Sporočamo žalostno vest, da nas Je za ve naša draga mama in nona IVANKA ŽAGAR (Ciletova) Pogreb drage pokojnice bo danes ob 17- url testi na domače pokopališče. ^ Žalujoči sinova, hčere« ln drugi šoto#* rP' Bazovica, Trat, 6. septembra 1969. + Previdena s tolažili sv. vare je premih6 itn m 5 Lomzni sv. vere je pre«****— sk KRISTINA PERIC vd. 0^. Žalostno vest sporočajo hči, ain, snaha sorodniki. Žalni sprevod bo danes, 6. t.m. ob 16.30 ** ndAndce naravnost v nabrežinske cerkev, kjer Trst, 6. septembra 1969. Impresa Trasportl FunebrI — Via Zonta 3 d >iE Ut K 8: IX S _____J sepK»w tn a 13-03--.J sato"! <* r seP>',M1 HtSs Jis«'"’ «« IZ STATISTIČNIH PODATKOV TRGOVINSKE ZBORNICE V prvih sedmih mesecih se je zvišala proizvodnja surovega železa in bencina Nazadovanje proizvodnje v Tržaški konopljarni - Zvišanje cene nekaterih živi! Poteklem ^••na dr°bn° je bil V Drvi del juliju razmeroma miren; do tt« meseca je bil zaradi ne- jep>!® " ,,, Jr1 vremenskih razmer manj z,vodi j ^SOan kakor drugi. Na nekate-J i| P°uročjih pa so trgovci zabele-it t,i.„ aJ vee uspeha kakor sicer: tu niti T la ■ ')®ro£ajo s področja tekstila, J v Ji!-Juli-i Prinesel nekaj svežine fi^en razvoj tržišča. Prav tako !„ie u (Iovolini prodajalci pritiklin in iia «* ' petnih delov za avtomobile. 41 ^If^anje po drogerijskih arti-u nl bilo posebno razvito in prav i„ P°r°čajo s področja knjigarn tJli rrac’ da je v tem mesecu tej1 Precejšen zastoj. Prodaja po-ltjLa’ kovinskih izdelkov in elek-Hb s^.o.iev za gospodinjstvo je SVah 2 običajnim elanom, nekaj več ssi i VSI ifi ’JS* pePjfii vsa» v^Trsi«', snosti pa so zabeležili trgovci, pjj. uvedli običajne jesenske raz-jSV]jaje' Te so se letos začele po- Po mestu precej bolj zgo-«r°r v prejšnjih letih. s]0J|?vc' ua debelo so v juliju poti* Ho hj.’ b)30! živahno kakor običaj-■mS? s'ru, prekajenem mesu, ži-te-SP maščobah, vinu, kavi in ne- L. .h drilCfih irrotoK Klorfo Pt>Q. e V„S| [esKi > id*J ki " drugih vrstah blaga. Pre-: nesPf- t-stve1" <5. K,li< saia . i - *zjavah prizadetih podpis-l.o20 milijonov lir. V juniju Cprotn našteli 307 pogodb v Do'7 vrednosti 1.704 milijoni lir. bbaik-v3 jubja so na Tržaškem knjj" skupaj 2409 pogodb v Nta Vrednosti 11.309 milijonov lir, i j!) vm ko je znašala prva postav-* leta on^reznem razdobju lanskega It b druga pa 10.886 milijonov sK vs« <" zJ.jr«-1 !l5d3a.Cementa je v juliju dosegla leto* ’ji D* lij?3, v prvih sedmih mesecih k j "'80 ton, V primeri z ustrez-,k|5<12dobjem lanskega leta je na-Uj2? 8-3 odst. Proizvodnja raz-.A % u.e‘kov iz jute v Jutificio Trie-*r>l. Zi V v juliju dosegla 3845 sto-*t0tOv ^dobju januar-julij pa 23.985 vsJ* f k d .• fo Pl* 193.109 ton, proiz-pa na 65.347 ton. V času lanskega leta je šapa Potrošnja tobaka je v razdobju januar-julij dosegla 305.216 kg, ter je bila za 2,6 odst. manjša od potrošnje, ki so jo zabeležili v ustreznem razdobju lanskega leta (313 tisoč 333 kg). Prodaja soli je v istem razdobju dosegla 11.476 stotov, medtem ko je znašala v prvih sedmih mesecih lanskega leta 11 tisoč 448 stotov. Potrošnja mesa je znašala 53.664 stotov, kar predstavlja skrčenje za 8,7 odst. v primeri z letom 1968, potrošnja rib pa je znašala 16.926 stotov, ter je bila za 3,6 odst. manjša kakor lani (17.553 stotov). Vabilo turistične zveze gostilničarjem V okviru kraškega tedna, ki se bo začel v ponedeljek, bo tudi gastronomsko tekmovanje z geslom «Kaj so jedli naši nonoti» za plaketo pokrajinske turistične ustanove. Tekmovanje je napovedala zadruga «Naš Kras», pokrajinska turistična ustanova pa je imenovala posebno komisijo, ki bo vsak dan obiskala gostilne in restavracije v re-pentabrski občini. Tekmovanja se bodo udeležile obe gostilni Škabar in Križman v Repnu, Guštin s Cola ter restavraciji Furlan in Kras na Repentabru. V svojem poročilu o tem zanimivem tekmovanju vodstvo pokrajinske turistične ustanove izraža upanje, da bodo tej pobudi sledile tudi druge gostilne in restavracije na našem podeželju, ker imajo taka tekmovanja znaten turistični pomen. Tu- risti ne občudujejo samo naravnih lepot pokrajine, umetniških in zgodovinskih zanimivosti, ampak radi tudi sedejo za lepo pripravljeno mi zo in poprašujejo po krajevnih specialitetah ter pristni domači hrani. Aretacij'a španskega tatu 27-letni španski državljan Jose Albareda se je iz begunskega taborišča na Padiričah, kjer je bil nastanjen, preselil predvčerajšnjim v koronejske zapore. Aretirali so ga agenti javne varnosti s komisariata v Ulici Cologna. Pri njem so namreč našli kovček z oblačili in osebnimi predmeti ter snemal no kamero s teleobjektivom in ker omenjeni predmeti niso bila njegova last, so ga zaslišali. Na dan je tedaj prišlo, da kovček in ka mero Albareda izmaknil v noči med soboto in nedeljo preteklega tedna iiz avtomobila fiat 850 z registracije tedaj prišlo, da je kovček in rajo TS 69164, ki ga jc njegov lastnik, 40-letni uradnik Tarcisio Lupo iz Ul. Marco Polo št. 26 parkiral v soboto zvečer v Ulici alle Cave pred poslopjem s hišno številko 17 Ko se je Lupo zavedel tatvine, jo je nemudoma prijavil na komisariatu javne varnosti v Ulici Cologna in agenti so takoj začeli s preiskavo, ki je v sorazmerno kratkem času obrodila sadove. V eni izmed mestnih uliic so predvčerajšnjim ustavili Španca, ki je imel v roki ravno tak kovček, kakršnega je opisali Lupo. Ko so agend kovček nato odprli, so v njem odkrili oblačila, ki so pripadala Lu-pu, in Ulmsko kamero in v hipa ni bilo več nobenega dvoma. iinmiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii CESTNI NESREČI Avto je povozil pešca na križišču Ul. Flavia Ranjena vespist in ženska na Opčinah ** io Y Prvih sedmih mesecih le- V včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah sta se pripetili v mestu in na Opčinah dve prometni nesreči, ki sta zahtevali skupno tri ranjence. Do prve nesreče je prišlo nekaj pred 9. uro v Ulici Flavia pri odcepu ceste k Domju. 32-letnega voznika Giuseppeja Dogano iz Mon-Ee Narsa pri Tarantu je povozil i>V15 005ht°bratih ,predepali 1 avtomobil ko jepTečkal cestišče A o predstavlja nazadovanje v v primeri s proizvod- h leta1 ob se<^m’b mesecih lanske-' f I IVni-T "r°'?-vodnja časopisnega in ■ *lijuke lTi$ 'Jte‘U??clg„a Papirja je znašala v as^j ^Seoiu , ^ t°n, v prvih sedmih n 15i S ?! eta Pa 74.128 ton. V pri-? S- 1968. ko je proizvodnja L 13' 71468 ton- Je to področje J V 0 naPredek za 3'7 odst- h ifi V NiaioS0 v juliju narastle pri siru, jo V ^^Cen TU ŽiValskib ma' elcU ,na domačim jajcem je o- l2. N n i a’ roedtem ko so kvotacije ' i isk • ko Popustile. Cene naj-S anih vrst kave so ostale ne Nkt-1ene- Narastle pa ‘ C*"«» rezanemu lesu in sploš l9 o) vrstam gradbenega mate- '""TMiii.iiiiiiitiimiiiiimM, mi,im im im Rednik Berzanti s?reiel predsednika driTkt - Ml... rim: 5Prornl nl ravnatelj ustanove Jed nt-'l Mondo* dr. Pellizzari. srečanjem je dr %or Poklonil dr Lindi deželni ?i odbornik Berzanti je vče-r,_raj v Trstu sprejel predsed-va cFngolar Furlan* iz ie )’'"jrga dr Carla Lindo, ki Podrl ga je avtomobil fiat ŠOO z registracijo TS 113013, ki ga je v smeri Milj upravljal 21-letni Pier-antonio Lovisato iz Ulice Da Rin 5. Lovisato je orožnikom, ki so kmalu nato prišli na kraj nesreče, da bi uredili vse zadevne formalnosti, izjavil, da Dogane ni pravočasno opazil zaradi velikega prometa, ki se je v tistem trenutku odvijal na križišču. Ko pa je pešca opazil, je bilo že prepozno in ni pomagalo niti naglo zaviranje. Zadel ga je s prednjim desnim delom avtomobila ter ga podrl na tla, kjer je obležal v nezavesti. Ranjenca so nato nemudoma prepeljali z rešilnim avtomobilom RK v glavno bolnišnico ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Kljub hudim poškodbam — Dogana je namreč dobil hud možganski pre tres zaradi udarca v glavo, se precej potolkel in odrgnil po desni strani čela, desni ličnici, zgornji čeljusti, bradi in nogah ter si izpahnil desno zapestje — ni njegovo življenje v nevarnosti. Zdraviti se bo moral približno 20 dni. Uro kasneje se je podobna pro metna nesreča pripetila v Prose ški ulici na Opčinah. Žrtvi nesre če pa sta bili tokrat dve: priletna ženska, ki jo je med prečkanjem ulice podrl mlad vespist, in vespist sam. Po ulici navzdol, v smeri Proseka, se je nekaj pred 10. uro peljal z vespo TS 37135 18-letni študent Giorgio Zanier iz Ulice Mar gherita 21. Ko .je prispel do poslop ja s hišno številko 10, je pred njim prečkala cestišče 70 letna Viktor1 ja Hrovatin iz Narodne ulice 60. Mladenič je sicer skušal malo vozilo zavreti, a je kljub temu žensko o- 1 J 5*9 VELIKO PODJETJE h dobavo detajlantom s trgovinami konfekcije in oblačil po vsej državi IŠČEMO za našo novo trgovino v Miljah (Trst) I^OVSKE POMOČNIKE *CE in VAJENCE/KE Starost: najnižja 20, najvišja 30 let (vajenci 16 do 18 let). Izobrazba: spričevalo nižje srednje šole. Dobro poznavanje italijanščine in slovenščine. Lepa zunanjost. ^LEKTANTOM NUDIMO: fiksno plačo v razmerju ^ banskimi sposobnostmi ter izkušnjami posamezni-ha’ vsekakor pa toliko, kot predvidevajo sindikalne Zgodbe; ^°žnost vključitve v dinamično in naglo se razvijajo- °r6anizacijo. bajj aMid ati, kl razpolagajo z zahtevanimi pogoji, ^. Pošljejo prošnjo s priključenim življenjepisom na Stnl predal 109/M SPI 20100 Milano. plazil. Oba sta pri tem padla na tla ter se lažje ranila. Po prevozu v splošno bolnišnico z rešilnim avtomobilom RK so jima zdravniki dali le prvo pomoč. Ženski zaradi udarcev in odrgnin po levi roki, levi rami in desnem stegnu ter izpaha desnega zapestja; mladeniču pa zaradi "udatcev po kolenih in desnem komolcu. Okrevala bosta približno v tednu dni. ŠOLSKE VESTI V' Zupanovo voščilno pismo goriškim prvošolcem Slovenske otroke bodo starši vpisali v slovenske šole Kakor je že nekaj let v navadi v Gorici, bo tudi letos župan naslovil posebno pismo z voščili za uspeh na tiste otroke, ki se bodo morali letos vpisati v prvi razred osnovne šole. To velja za otroke, ki so letnika 1963. Pismu bodo priloženi dokumenti, ki so potrebni pri vpisu in ki jih je občinska u-prava preskrbela po uradni poti. Slovenski otroci na področju go-riške občine imajo svoje šole Gorici: Ul. Randaccio in Ul. Croce; v Štandrežu, Podgori, Pevmi in Šenimavru. Pametni starši, ki želijo dobro svojim otrokom, bodo vpisali svoje otroke v slovensko osnovno šolo. Vpisovanje na nižjo srednjo šolo v Gorici Vpisovanje dijakov na slovensko nižjo srednjo šolo v Gorici, Ul. Randaccio 10, se nadaljuje do 25. septembra. Tajništvo šole je odprto v ta namen vsak delavnik od 10. do 12. ure. Vse podrobnejše informacije pri vpisu. Staršem priporočamo, naj si n,a oglasni deski Ul. Randaccio 10 ogledajo tudi seznam knjig, ki so potrebne za posamezne razrede in naj jih takoj naročijo pri kakšni slovenski knjigarni, preden bodo pošle. Porezala sta se s steklom Včeraj popoldne skoraj ob ista uri so v splošni bolnišnici zabeležili dva podobna primera: dva ranjenca sta potrebovala pomoč, ker sta se precej porezala z drobci razbitega stekla. Prva nesreča z nekoliko hujšimi posledicami, saj se bo moral prvi ranjenec zdraviti približno 20 dni na II. kirurškem oddelku, se je pripetila na delu v podjetju aVetrobel* nekaj pred 15. uro. 29-letni delavec Giuseppe Calligaris iz Ulice Rossetti 7, uslužbenec omenjenega podjetja, ki je prvi zaprosil za zdravniško pomoč, je izjavil, da je do nesreče, pri kateri je zadobil globoko rano na desni roki, prišlo, ker se mu je med razkladanjem Sip z avtomobila e-na nepričakovano razbila. Ko je pa hotel drobce, ki so bili vsevprek razmetani po avtomobilu, odstraniti, se mu je eden od teh nepričakovano zaril v desno roko. Takoj se je iz globoke rane pocedila kri in njegovi delovni tovariši so sprevideli, da gre pravzaprav že za nevarnost izkrvavitve. Zato so ga nemudoma posadili v rešilni avtomobil podjetja in odpeljali v bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik zasilno ustavil krvavitev, nakar so ga nemudoma sprejeli na II. kir. oddelku in mu rano zašili. Steklo mu je precej poškodovalo mišico, zato se bo moral zdraviti najmanj 20 dni. Le pol ure pozneje je rešilni avtomobil Rdečega križa pripeljal v bolnišnico še 22-letno uradnico Danielo Polacco iz Ulice Gdnnastica št 35. Tudd dekle je imelo precej globoko rano na levi roki, vendar ne tako nevarno, da bi bilo zaradi tega potrebno zdravljenje v bolnišnici. Dežurni zdravnik Ji Je rano le zašil in jo poslal domov. Popolnoma bo okrevala v dveh tednih. Nesreča, pri kateri se Je Polac-oo porezala po roki, se je pripetila v baru «Sombrero» v Ul. Pic-cardl št. 59. Dekle Je okrog 15. ure stopilo v lokal, a tik pred točilno mizo je zdrsnilo tn padlo, pri tem pa s komolcem nehote prevrnilo z mize steklenico coca-cole. Steklenica se je na tleh razbila, njeni drobci pa so se JI zarili v roko. Vpisovanje v občinske otroške vrtce Vpisovanje otrok v občinske o-troške vrtce na področju goriške občine se bo začelo v ponedeljek 15. in se bo zaključilo v soboto 20. septembra. Slovenske otroke bodo starši vpisali v tri slovenske vrtce na področju in sicer v vrtec Ul. Randaccio, v vrtec v Ul. Croce in v onega v šemtmavru. Pri vpisu morajo starši predložiti potrdilo o cepljenju otrok proti kozam, davici in otroški paralizi. Poleg tega bodo morali plačati po 2000 lir kot obrok za hrano v mesecu oktobru. Lestvica začasno nameščenih učiteljev in profesorjev Na oglasni deski pri šolskem skrbništvu v Gorici je na vpogled prizadetim prednostna lestvica za osnovnošolske učitelje, ki niso stalno nameščeni, izpopolnjena v smislu ministrske okrožnice št. 3646/15 od 4.6. t. 1. Na isti oglasni deski so na vpogled tudi prednostne lestvice za profesorje na srednjih šolah po učni snovi. Za s.oveoske šole so na teh seznamih: Za nemški jezik in slovstvo: prof. Albin Sirk; (za srednjo šolo). Za glasbeno vzgojo: Gabrijel Devetak. Za italijanščino in slovstvo: Antonija Vončina. Za filozofijo, zgodovino, civilno vzgojo, pedagogijo in psihologijo (klasični licej in u-čiteljišče): Andrej Maeuzzi in Andrej Bratuž. Stališče socialdemokratov do krize v Gradiški V zvezi z neuspešnim glasovanjem o novem županu v Gradiški, kjer ni bil socialistični kandidat Cellie izvoljen ker sta socialdemokratska svetovalca glasovala za kandidata opozicije, je socialdemokratska stranka izdala tiskovno poročilo v katerem ugotavlja, da nista hotela svetovalca te stranke glasovati za Cellieta, ker je ta tudi predsednik pokrajinskega avtonomnega zavoda za ljudske hiše. V svojem poročilu socialdemokrati trdijo, da bi bil moral Cellie najprej dati ostavko na funkcijo, ki jo vrši na čelu tega zavoda, šele nato bi lahko kandidiral za župana v Gradiški. Dejstvo pa je, da ni nobena politična skupina, razen PSU, zagovarjala podobne teze, posebno še ne takrat ko so imeli sedanji prvaki PSU vsak po več upravnih in političnih funkcij, ki jih danes nimajo več. Danes se bosta v Ajdovščini poroči:a SONJA ČERMELJ in MARJAN FERLETIČ iz Doberdoba, ki je član pro svetnega društva «Jezero» in pevskega zbora v Doberdobu. Člani prosvetnega društva in pevskega zbora želijo novopo-ročencema obilo sreče in uspehov na skupni življenjski poti. BRSKAJOČ PO STARIH ČASOPISIH... Skrb Ciril-Metodove družbe za slovensko šolstvo na Goriškem Slovensko šolo v Krminu je leta 1909 obiskovalo 45 otrok Slovenska šola je bila tudi v Locniku - Poplave in toča na Goriškem ■ Živahno delovanje slovenskih kolesarskih društev Kronike naših krajev v starih ča- ku Kornu, tam kjer se ta izliva v sih so zanimive, zlasti še ker nam govorijo o problemih, ki so takrat obstajali in ki so v mnogih primerih podobni današnjim. Našteti ho. čemo nekaj manjših novic iz poletnih mesecev v letu 1909. V časopisju julija 1909 beremo, da je zadnje dni junija toča klestila po Brdih in v Furlaniji. Veliko škodo so morali utrpeti zlasti kmetje v Podgori, Pevmi in števerjanu. V Sovodnjah je bila 4. julija tombola, ki jo je priredilo domače društvo - ..vž/faž.! NEAPELJ, 5. — Prejšnjo noč so prekinili pogajanja za organizacijo boksarskega dvoboja 4. oktobra v Neaplju, med katerim oi moral Nino Benvenuti nastopiti proti Američanu Fraserju Scottu za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije. To pomeni, da dvoboja ne bo v Neaplju. Benveuutijev prokurator Amaduz-zi je potrdil, da bodo dvoboj vseeno organizirali v Neaplju, pa čeprav na škodo vsote, k bi pripadla Tržačanu. Pogajanja med predstavniki Amaduzzija in predstavnikom neapeljske skupine, ki je hotela finansirati prireditev, dr. Fabbroci-nijem, ro se razbila predvsem, ker je slednji mnenja, da je dvoboj s Scottom po zahtevah WBA izgubil na veljavi in predvsem, ker ni hotel priznati Benvenutiju pravico do 70 milijonov lir. Svetovnemu pr vaku so ponujali namreč samo... 60 milijonov. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 I X 2 1 X 1 1 2 X 2 1 2 1 1 2 2 2 1 1X2 IIIIIIIIIIIIIIIllIllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllltnMI PO C0CC0L0VEM MLADINSKEM REKORDU Videmska šola v metu kladiva V soboto popoldne je Videmčan IValter Cocoolo postavil na tržaškem občinskem stadionu nov italijanski rekord v metu kladiva v kategoriji mlajših mladincev z 58,32 m. Ta izreden podvig mladega atleta ni bil popolnoma nepričakovan, saj je tokrat že tretjič popravil državni rekord. IValter Coccoio je začel metati kladivo komaj lani in v nekaj mesecih tako napredoval, da je 28. septembra postal državni prvak pred someščanom Clementejem. Letos je najprej dobil v svoje roke italijanski rekord, ki je do tedaj pripadal Sabbatiniju iz Padove, na ti pa ga še trikrat izboljšal. S takirfi rezultatom kot ga je postavi! v soboto v Trstu lahko prema ga kogarkoli v Italiji z, 8-10 in prednosti. Zato lahko z gotovostjo gleda na prihodnje italijaasko pr venstvo. V Vidmu pa ni samo Coccoio, marveč cela skupina metalcev kla diva (5 od njih meče orodje čez 50 m). Najbolj znani je »stari* Ma rio Vecchiatto, ki ima še danes italijanski rekord mladincev z 59,69 m, in je kot član letos vrgel kla divo 63,02 m, kar je 3. najboljši rezultat v državi. Prav Vecchiatto je bil začetnik te šole kladiva. Ko je pred leti začel z atletiko, se je srečal s profesorjem Zanonom, ki je malo prej končal študije v šoli za telesno vzgojo. Oba sta z navdušenjem pričela delati, v nekaj letih je atlet postal oravi mojster in hitro se je zbralo okoli dvojice Vecchiatto - Za-non celo krdelo mladeničev, ki so začenjali trenirati to težavno panogo. V kratkem so se znašli v Vid mu z velikim številom metalcev, tako da so morali kupiti ob stadionu kos zemljišča za treninge. Prihodnje leto bo Coccoio presto pil v višjo kategorijo in tako oo tekmoval skupaj z Vecchiattorn. Konkurenca med obema bo gotovo vzrok za nove rekorde, seveda dru gi (Candusso, elemente) ne bodo samo gledali, zato lahko pričakuje mo, da bodo v prihodnjih letih dosegli v Vidmu še tretji najpomemb nejši rekord, ki še manjka. Rekordi so naslednji: državni absolutni rekord — De Boni (Carabinieri Bologna) (7,251 kg) — 65,28 m; državni mladinski rekord — Vecchiatto (Libertas Videm) — 7,251 kg — 59,69 m; državni rekord mlajših mladincev — Coccoio (Libertas Videm) — 6 kg — 58,32 m. Peter Zupan skok z zanesljivim svetovnim^ korderjem Sanjejevim, z Dudkinom in mlajšim Bessono -ki je letos s 16.60 prvič v ev ski eliti. Valentin Gavriiov j* . tos v skoku v višino z 2.21 P, na svetu in gre mu vloga # » ta, kljub temu, da za njim ras*~Z skakalcev z 218. Rojak Skvori^ bi moral biti njegov ----- ^ nasprotnik, za izbiro tretjega ta pa imajo trenerji še težave, ^ je naraščaj zelo dober, kot za višino velja tudi za da J Igor Ter Ovanesian računa ^ dvoma na tretjo zlato kolajno, mu je v Budimpešti ušla v njem trenutku. Odlični atT pj, že dolgo let najboljši v F -Do 8.11 je letos napredoval Hlopotnov, točno 8 metrov Pjo skočila tudi veteran Barkc*5^ (zelo primeren za važna tekih, ki so že nekaj let šibka toč- možni «sovjetski». Predvsem ka sovjetske atleti,ke. Kaže, da je' Sovjetska zveza po neuspehih na zadnjih dveh olimpijskih igrah in na prvenstvu v Budimpešti teta 1966, na poti, ki se vzpenja do samega vrha. Tehnične panoge (skoki in meti) so še vedno udarna moč Sovjetov. Obilo je dobrih atletov in odlična je tradicija. Paradna disciplina je brez dvoma met kladiva, kjer so letos kar štirje atleti vrgli 71 m ali več. Romuald Klim je končno dosegel še zadnji cilj svoje zavidljive kariere: svetovni rekord s 74.52 m, kaže pa, da je zaradi zadoščenja nekoliko popustil. Stvar je popolnoma razumljiva. Tovariša Bondarčuk in Šuplja-kov sta postala nevarna klienta. Prvi je celo v Kijevu osvojil naslov državnega prvaka. Zlata kolajna bi v Atenah enemu od treh ne smela uiti. Medtem ko sta krogla in disk samo poprečna, je metalec kopja Janis Lusis še vedno glavni favorit za osvojitev prvega mesta na evropskem prvenstvu. Po legendarni sezoni 1968, ko je kar 10-krat presegel 90 m, dosegel svetovni rekord in zmagal na olimpijskih i-grah, je Lusis letos bolj malo metal. Njegov najboljši rezultat je «samo» 88.38 m in tudi svetovni rekord mu je Kinnunen s Finske odnesel. Lusis je pa atlet izrednega temperamenta, ki že s svojo prisotnostjo spravi v zadrego marsikaterega «asa». Finska 90-metr-ska dvojica Kinmunen-Nevala ni tako zanesljiva in Lusis bd moral že tretjič postati evropski prvak. Zelo možno je, da računa Lusis ob koncu sezone tudi na nov svetovni rekord. Za tega atleta je namreč značilno, da med zadnjimi tekmovanji doseže odlične rezultate. Od štirih skokov, so kar trije tekmo'* nja) in mladi Lepik, za pa 8 m ne pomeni prevelik Uj^e Skok s palico ne spada v ® ^ panoge SZ, mladi Issakov P? ^ letos popravil s 5.20 mladinski ropski rekord in je atlet, s ^ rim je treba resno računati, ^ prav je konkurenca močna načena. Ob primernem času doseže višek forme tudi Blizn^ ki je bil med poletjem nek v senci. ^ Teki so že nekaj tet šibka ka Sovjetske zveze. Po ^Ur^v£)|i# vjeti v moški konkurenci p, 6 zlatih kolajn. :H3ffi52iafflUu3i:IBW*affi!Sfiaa88i8B!E3a8S:3?!ffi!iS!U:2i5^^ GEORGE SAND Indiana Večer je bdi po naključju eden najlepšdh, katerim je svetila luna v tropskih krajih. Brž ko je stopila iz črnih valov, je zlila dolgo živosrebmo vlečko na morje, toda njena svetloba ni prodirala v brezno, in robovi jezera so ponavljali samo migetajoče sevanje nekaterih zvezd. Po pobočju zgornjega hriba razkropljeni limonovci se niso pokrivali niti z bledimi diamanti, katere trosi luna na njihovo krhko in gladko Ustje. V temi so šušljali ebenovci in tama-rinde, le nekaj velikanskih palm je lučalo svoja tanka stebla sto sežnjev od tal in samo šopi listov na vrhu so se srebrili v zelenkastem odtenku. Morske ptice so molčale v razpokah skal, le nekaj modrih golobov, ki so se skrivali za opastmi gore, se je od daleč oglašalo z žalostnim in strastnim krikom. Lepi skarabeji, živi dragulji, so potihoma šumeli v kavovcih ali žuž-njaje preletavali jezero tik nad površino, enakomerni šum slapa se je skrivnostno pogovarjal z odmevi svojih bregov. Samotna izletnika sta se vzpenjala v vijugah po strmi stezi na vrh soteake, do tistega mesta, kjer strmoglavi hudournik v belem in lahkem slopu hlapov na dno brezna. Tam je bila ploščad, kot nalašč pripravna za izvršitev njunega namena. Nekaj od stebel rafije visečih lijan je v tem kraju tvorilo naravno zibelko, ki se je nagibala k slapu. Z občudovanja vredno hladnokrvnostjo je odrezal sir Ralph nekaj vej, ki bi utegnile ovirati njun zagon, nato je prijel sestrično za roko in jo posadil na mahovito skalo, od koder Je obje mal podnevi očarljiv razgled vso krepko in divjo privlačnost kraja. Toda nočna tema in zgoščeni hlapi slapa so ta hip zavijali vse stvari, da je bila videti globočina prepada neizmerljiva in strahotna. «Ljuba Indiana, opozarjam vas,» je rekel, «da je treba veliko hladnokrvnosti, ako naj uspe najino podjetje. Če se zaženete strmoglavo s strani, ki se vam v gosti temi zdi prazna, se boste neizogibno razbila ob skalah in umrii počasne in krute smrti; toda če pazite in se vržete v belo progo, katero riše slap, boste z njim vred strmoglavUi v jezero, in slap sam bo poskrbel, da vas vanj potopi. Sicer pa, če hočete počakati še uro, bo luna dovolj visoko na nebu, da bo nama svetila.« «SogIašam toliko rajši,« je odvrnila Indiana, «ker morava posvetiti poslednje trenutke pobožnim mislim.« «Prav imate, prijateljica moja,« je dejal Ralph. «Mislim, da mora biti zadnja ura ura zbranosti in molf‘ve. Ne rečem, da se morava pobotati z Večnim, to bi se reklo pozabiti na razdaljo, ki naju loči od njegove najvdšje mogočnosti, vendar menim, da se morava pobotati z ljudmi, zaradi katerih sva trpela, in zaupati vetriču, ki piha proti severozapadu, besede usmiljenja za bitja, ki so tri tisoč milj daleč od naju.« Indiana Je sprejela ta predlog brez presenečenja, brez razburjanja. 2e nekaj mesecev je rasel zanos njenih misli sorazmerno s premembo, ki se je vršila pri Ralphu. Ni ga poslušala več kot treznega svetovalca, molče mu je sledila kot dobremu duhu, kateremu je naloženo, da jo umakne zemlji in reši njenih muk. «Soglašam,» je rekla; «z veseljem čutim, da brez naporov lahko odpuščam, da nimam v srcu ne obžalovanja ne sovraštva ne ljubezni ne maščevalnosti; ob tejle uri se komaj še spominjam bridkosti svojega žalostnega življenja in nehvaležnosti ljudi, ki so me obdajali. Ljubi bog! Ti vi- diš do dna mojega srca, da je čisto in mirno, in da so vse misli moje ljubezni in upanja uprte vate!« Ralph je sedel k Indianinim nogam in začel moliti s krepkim glasom, da je prevpil bučanje slapa. Morda je bilo prvikrat, odkar se je rodil, da mu je privrela na ustnice vsa njegova misel. Smrtna ura mu je bila, duša se mu je sprostila vsake spone, vsake skrivnosti, pripadala je samo še Bogu; železne verige družbe so odpadle od nje. Njena vnema ni bila več pregrešna, zanos je bil prost do neba, ki jo je pričakovalo, tančica, ki je skrivala toliko čednosti, veličine in mogočnosti, je popolnoma odpadla, in njegov duh se je s prvim skokom povzpel na raven njegovega srca. Kakor sveti živ plamen sredi vrtincev dima in jih razliva, tako je šinil s svojo živo svetlobo sveti ogenj, ki je spal neznan v njegovem drobu. Ko se je njegova toga zavest sprostila bojazni in vezi, mu je prvič privrela beseda sama od sebe v podporo misli, poprečni človek, ki je imel vse življenje le vsakdanje opravke, je postal v zadnji uri tako zgovoren in prepričljiv, kakor Raymon nikoli ni bil. Ne pričakujte, da vam bom ponovil nenavadne govore, katere je zaupal odmevom samote, saj bi jih sam ne znal ponoviti, če bi bil tukaj. Poznamo trenutke zanosa ali zamaknjenosti, ko se naše misli nekako izčistijo, pretanjijo, eterizirajo. Takšni redki trenutki nas povzdigujejo tako visoko, nas odnašajo tako daleč od nas samih, da ob padcu nazaj na zemljo zgubimo zavest in spomin na takšno umsko pijanost. Kdo more razumeti skrivnostne privide puščavnika? Kdo more povedati pesnikove sanje, preden se ohladi, in nam jih more napisati? Kdo more povedati, kakšna čudesa se razodenejo duši pravičnika ob uri, ko se odpre nebo, da ga sprejme? Ralph, na videz tako navaden, v resnici pa tako izjemen človek, ker je trdno veroval v Boga in sleherni dan prebiral knjigo svoje vesta, Ralph je v tem hipu poravnal svoje račune z Večnostjo. Za trenutek je bil sam, razgalil je vse svoje moralno bitje in snel pred Sodnikom preobleko, ki so mu jo vsilili U0& ljudje. Ko je odvrgel raševino, katero mu je obesilo trpljenje, je vstal vzvišeno in žareč kot bi bil že stopil v lišče nebeških nagrad. . Indiana ga je poslušala brez vsakega začudenja- ” j« vprašala, ali zares tako govori Ralph. Ralpha, katere*. poznala, ni bilo več, in ta, ki ga je zdaj poslušala, se J, j« zdel tisti prijatelj, ki ga je nekoč videla v sanjah in * s« nazadnje učlovečil zanjo na robu groba. Čutila je, KftL0žii9 vzdiguje njena duša čista v istem poletu. Gorečna P° pčl ljubezen ju je vodila v ista ganotja, solze navdušenja s žele iz njenih oči na Ralphove lase. ^ Tedaj se je na vrhu viokega palmovca prikazala oVjl njen žarek je predrl skozi presledke med lijanaml J ^1’ Indiano z bledim in vlažnim sijem, da je bila v sV°J ^ obleki in na ramenih v kite spletenih laseh podob«8 device, ki se je zgubila v puščavi. Sir Ralph je pokleknil pred njo in poprosil: ji ^ ((Indiana, zdaj mi moraš odpustiti gorje, ki sef« prizadejal, da ga lahko odpustim tudi sam sebi « «Joj,» je odvrnila, «kaj ti imam neki odpustiti-Ralph? Nasprotno, ali te ne moram blagosloviti za sV7a ^ nji dan, kakor si me prisilil, da sem te blagoslavU8 dni nesreče, ki so zaznamenovali moje življenje?« jp#-«Ne vem, do kod seže moja krivda,« je povzel «toda nd mogoče, da me v dolgem in strašnem boj« usodo ne bi bila zadela velikokrat proti moji volji-11 «0 katerem boju govorite?« je vprašala Indiana-Odgovoril Je: «Prav to vam moram razložili: .j umrjem; to je skrivnost mojega življenja. 2e na ladj1- Jjji | je vračala, ste me vprašali, in obljubil sem vam, razodenem ob bregu jezera Bemice, ko se bo luna P°s krat vzdignila nad nama.« (Nadaljevanje & UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 8, II., TELEFON 93-8U8 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, »5-823 - NAROČNINA: mesečno vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 stanh dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržn^j Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oKl»«ov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Ms« ofU> beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino ae naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Societk PubbUcitš Italianan — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst