M 175ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Izvleček Nova Albanija je podedovala državno dirigiran visokošolski sistem, ki je razpadel, današnje uni- verze pa nastajajo in se razvijajo v neurejenih razmerah in ob nezadostnem financiranju. Knjižnice so še najbolje organizirane, čeprav zelo skromne. Njihovo povezovanje je na začetku in univerze si močno prizadevajo za uvedbo knjižničnega informacijskega sistema COBISS in za vključitev v COBISS.Net. S tem bi bil omogočen tudi nastanek E-CRIS.AL, kar bi povečalo transparentnost znanstvenega dela. Ključne besede bolonjski proces, albanske univerzitetne knjižnice, COBISS.Net, E-CRIS.AL Abstract Contemporary Albania inherited a government-managed higher education system, which eventually collapsed. Universities are emerging and developing in an unregulated environment with insuffici- ent financial support. The libraries, though still very “modest”, are the ones that have achieved the highest level of organisation. They, however, are still at the beginning of exploring the possibilities of linking with each other. Universities are endeavouring to join COBISS.Net and introduce the COBISS library information system. This would enable the national research information system E-CRIS.AL to be set up, and make research much more transparent. Keywords Bologna process, Albanian university libraries, COBISS.Net, E-CRIS.AL UVOD Rada bi poudarila in vas hkrati opozorila, da je to, kar bom povedala, resnično in izključno samo moje osebno mnenje, ki odraža moja opazovanja trenutnega položaja in zaključke, ki sem jih pridobila s pomočjo stikov in diskusij s knjižničarji, drugimi kolegi, dekani in rektorji univerz, parlamentarnimi poslanci ter politiki. Upam si trditi, da gre za pravično oceno, ta trditev pa temelji na mojem poklicnem ozadju; sem akademik, ki proučuje kompleksne sisteme, in čigar edino zanimanje za knjižni- ce je zanimanje s stališča uporabnika. Letošnja konferenca COBISS se bo ukvarjala z vlogo knjižnic v informacijskem okolju visokega šolstva, in to v času, ko so naše univerze v postopku preoblikovanja, ki ga s seboj prinaša bolonjska deklaracija. Sprejetje bo- lonjske deklaracije bo ustvarilo nekakšno “panevropsko” izobraževalno okolje. Tako kot ta postopek transformacije razumem sama, je proces zelo podoben tistemu v sever- noameriškem izobraževalnem sistemu ob sprejetju spora- UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V ALBANIJI Margarita Ifti Univerza v Tirani Kontaktni naslov: margarita.ifti€fshn.edu.al zuma o prosti trgovini v Severni Ameriki (NAFTA), ki je odprl vse trge, vključno z izobraževalnim. Albanija se je tako znašla v dokaj nenavadni situaciji, raz- loge za to pa gre iskati v novejši zgodovini naše države. Od komunističnega režima je podedovala sistem visokošol- skega izobraževanja, ki so ga sestavljali državna univerza, institut visokih umetnosti ter številni manjši visokošolski instituti. Leta 1991, po študentskih protestih, povezanih z imenom tiranske univerze (takrat še poimenovane po En- veru Hodži), se je Univerza v Tirani razcepila v dve ločeni univerzi; prva je bila usmerjena v znanost in se je imenova- la Univerza v Tirani, druga pa se je osredotočila na inženir- stvo in dobila ime Politehnična univerza v Tirani. Kasneje so tudi instituti postali univerze. Žal se je to zgodilo ob neprimernem času, ko se je država spopadala z ogromnimi gospodarskimi težavami, albanska vlada pa intelektualcev ni mogla prepričati, da bi ostali v Albaniji. Tako je prišlo do morda največjega bega možganov v Vzhodni Evropi. Za univerze je postalo samo vzdrževanje standardov iz- obraževanja nemogoče, o izboljšanju pa niso mogle niti 176 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 razmišljati. Leta 1997, po številnih izgredih prebivalstva, je, tako kot številne druge državne ustanove, tudi visoko šolstvo doživelo najhujši padec. Po letu 1997 se je začela obnova državnih ustanov, seve- da tudi univerz, žal pa je bil ta postopek silovito počasen, ne nazadnje tudi zaradi nenadomestljive izgube strokov- njakov, ki jo je država utrpela. Šele leta 2000 je bilo opa- ziti napredek na področju univerz. Sedaj, v pričakovanju bolonjskega procesa, obstaja močna potreba po spremem- bah, v pripravi je tudi nov zakon o visokem šolstvu. Le upamo lahko, da se bo vse najbolje izteklo. VLOGA KNJIŽNIC Knjižnice so za uspešno delo univerz ključnega pomena. Iz preteklosti smo ohranili dokaj dobro organizirane, če- prav skromne univerzitetne knjižnice. Za te knjižnice je bilo pristojno Ministrstvo za izobraževanje in kulturo, od- visne so bile od albanske Nacionalne knjižnice, ki jim je dajala tudi dragoceno pomoč in napotke. Kasneje sta se iz Ministrstva za izobraževanje in kulturo razvili dve minis- trstvi: Ministrstvo za izobraževanje in znanost ter Minis- trstvo za kulturo in šport (danes Ministrstvo za turizem, mlade, kulturo in šport). V tem postopku so univerzitetne knjižnice ostale pod okriljem Ministrstva za izobraževa- nje, vse druge knjižnice, vključno z Nacionalno knjižni- co, pa so bile sedaj v pristojnosti Ministrstva za kulturo. Hkrati z Univerzo v Tirani se je razdelila tudi njena uni- verzitetna knjižnica. Bivša Osrednja knjižnica Univerze v Tirani, ki se nahaja zraven glavne zgradbe Univerze, je postala Osrednja knjižnica Politehnične univerze. S tem so preostali oddelki s sedežem na posameznih fakultetah, ki so po novem sodili k Univerzi v Tirani, ostali brez koordinirane politike in celo brez skupnega direktorja. V formalnem smislu ima Nacionalna knjižnica še danes posvetovalno vlogo, vendar je v novem hierarhičnem sistemu precej odtujena od univerzitetnih knjižnic, ki so bolj kot ne prepuščene svoji lastni iznajdljivosti. FINANCIRANJE Brez knjig ne moremo imeti knjižnic, brez denarja pa ne moremo kupovati knjig. Za univerzitetne knjižnice je stopnja financiranja zelo nizka, ta denar pa je namenjen samo nabavi literature v albanskem jeziku. Večinoma edini dodatek k zbirkam posameznih knjižnic predstavlja- jo le dela domačih profesorjev. Kar zadeva tujo literaturo, so bile v zadnjih desetih letih glavni vir zanjo donacije tujih darovalcev ali fundacij, saj programa financiranja za nabavo tuje literature sploh ni. Ni mi treba posebej poudarjati, da so darovalci prinesli bodisi literaturo, ki se je zdela zanimiva njim, ali pa stvari, ki so jih dobili za- stonj. Knjižnice nimajo zagotovljenega lastnega progra- ma financiranja, saj nimajo niti lastnih bančnih računov. Tudi za naročnine za serijske publikacije ne dobivajo nikakršne finančne pomoči; edine revije, ki jih knjižnice prejmejo, pridobijo kot donacije ali z izmenjavo lokalnih serijskih publikacij, žal pa so le redke med temi privlačen predmet pogajanj. Na podlagi vladne odločitve vlada vsako fakulteto fi- nancira sorazmerno z dobičkom, ki ga ta doseže, tako da obstajajo “bogate” in “revne” fakultete znotraj ene same univerze. Medicina, ekonomija, družbene vede in pravo imajo velik priliv študentov, ki so pripravljeni plačevati višje šolnine, zato te fakultete dobijo tudi več finančne pomoči. Znanosti in inženirstvu pa se žal ne piše tako dobro. Poleg tega donatorji lažje opazijo nekatere “po- membne” fakultete in univerze; včasih je odločitev za donacijo tej in ne oni univerzi tudi stvar osebne preferen- ce. Tako donatorji prinašajo nekaterim knjižnicam veliko denarja, drugim pa skoraj ničesar, kar povzroča nesoraz- merje med različnimi univerzitetnimi knjižnicami, ki ga želim danes predstaviti. Kapljica čez rob je seveda dejstvo, da univerze nimajo pravice odločati o tem, kako porabiti že tako majhen del- ček denarja, ki jim ga nameni vlada. Nekako takole gre: ves dobiček univerz gre v državno blagajno; univerze nato prejmejo 20 odstotkov tega dobička, sredstva pa lah- ko porabijo le v predhodno določene namene. Ne glede na to, koliko truda vložijo, univerze tega denarja ne smejo porabiti za projekte, ki jih ni določila vlada. Do sedaj so univerze dobivale finančna sredstva le za gradbena dela in obnovo, čas za resnično pomembne investicije, kot je nakup knjig in računalnikov, pa žal še ni napočil. Dej- stvo, da univerze nimajo nobene samostojnosti, in sicer pod krinko boja proti korupciji, žal vpliva na kakovost univerzitetnih knjižnic in posledično tudi poučevanja in raziskovanja javnih raziskovalnih institucij v Albaniji. POVEZOVANJE KNJIŽNIC Pomanjkanje denarnih sredstev pa žal ni edina težava. Še večja prepreka je dejstvo, da v Albaniji kot rezultat raz- pada, ki sem ga opisala prej, nimamo knjižničnega koordi- nacijskega centra in potrebnega znanja za to delo. Ob tem velikokrat trpi usposobljenost delavcev, predvsem zaradi pomanjkanja pomoči in koordinacije za celoten knjižnični sistem v državi, za katerega je bila nekoč zadolžena Na- cionalna knjižnica. Danes te podpore ni več, po mojem mnenju pa albanski akademski knjižnični sistem trenutno najnujneje potrebuje prav profesionalnost in strokovnost. V zadnjem času sem se pogovarjala s številnimi univerzitetni- mi knjižničarji, poslušala veliko različnih mnenj, in včasih se mi je zdelo, da ne govorijo niti istega jezika. Po mnenju številnih knjižničarjev in tudi osebja fakultet, potrebujemo jasno vizijo in močno roko, ki nas bo popeljala naprej. Margarita Ifti: UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V ALBANIJI M 177ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Tudi novoustanovljene zasebne univerze so zelo raz- lične. Imamo univerze z močno finančno podporo, kot so University of New York, Universiteti Marin Barleti, Universiteti Kristal in še nekatere druge, ki so knjižnice zgradile skupaj z univerzo in so zelo ponosne na to, da lahko svojim študentom nudijo kakovostne knjižnične storitve. Revnejše univerze so mnenja, da morajo še nekaj let počakati, preden lahko študentom ponudijo ustrezno knjižnično infrastrukturo in storitve. Knjižnice bogatejših univerz so opremljene z računalniki in nekatere, kot npr. University of New York, ponujajo celo spletni dostop do svojih knjižnic. Nobena od teh knjižnic ni vključena v knjižnično mrežo, kot je COBISS.Net. Vsi zgoraj našteti dejavniki se odražajo v različnih po- gojih v različnih univerzitetnih in fakultetnih knjižnicah. Nekatere med njimi, kot je npr. knjižnica Univerze v Kor- ci “Fan Noli”, se spopadajo s hudimi težavami. Zgradba, v kateri se nahaja ta knjižnica, je v zelo slabem stanju in vsi vemo, kakšno škodo lahko vlaga povzroči knjigam. Druge knjižnice, kot je npr. knjižnica Univerze v Skadru, so bile pred kratkim obnovljene, kar daje knjigam boljše pogoje za “življenje”. Številne knjižnice so svoje siste- me že poskušale računalniško avtomatizirati. Tiste, ki jim je ta podvig uspel, uporabljajo različno programsko opremo, ki so jo pridobili na različne načine, npr. z iz- posojo. Nekateri uporabljajo programsko opremo, ki ne zadostuje njihovim potrebam, ker podatkovne baze niso kos obsegu knjižničnih zbirk. Postopek računalniškega opismenjevanja je v različnih fazah, prepuščen je izključ- no knjižničnemu osebju, med katerim nima računalniških strokovnjakov. Knjižničarji se nedvomno zelo trudijo, ljubijo knjige, so strokovnjaki na svojem področju, ne pa tudi na področju informacijske tehnologije. Hkrati v Al- baniji primanjkuje usposobljenih računalniških strokov- njakov. Tisti, ki si naberejo nekaj delovnih izkušenj, se po nekaj letih izselijo v Kanado. Zaradi načina financiranja univerz, te ne morejo kar tako zaposliti računalniških strokovnjakov, kar se kaže med drugim tudi tako, da ne- katere univerze v seznamu delovnih mest nimajo pred- videnega niti enega skrbnika sistema. Tudi če jim uspe takšno delovno mesto ustvariti, je plačilni sistem tog, tako da univerze na to mesto ne morejo zvabiti kakovost- nega strokovnjaka. V njihovih računalniških sistemih in lokalnih mrežah torej vlada anarhija, pestijo jih številne okužbe z računalniškimi virusi, vse to pa otežuje dostop do interneta preko zasebnih ponudnikov internetnih sto- ritev, za katerega plačujejo (do sedaj še nimamo akadem- ske mreže, ki bi dobivala dovolj denarne podpore ali bi sploh delovala). Univerze se trenutno borijo za sklenitev odločitve za vstop v COBISS.Net, saj bi IZUM Albaniji tako lahko pomagal s svojim znanjem in ponujenimi rešitvami. Rek- tor Univerze v Tirani poskuša, ob podpori predsednika rektorske konference, vzbuditi pozornost vlade, ki naj bi v albansko nacionalno politiko sprejela integracijo alban- skih univerz v sistem COBISS.Net. Žal univerze te od- ločitve ne morejo sprejeti same, zato bo treba počakati na odločitev vlade. Svet knjižnic bo moral sklicati sestanek in se nato odločiti, kako naprej, na Ministrstvu za kulturo pa so mi povedali, da še nimajo termina, kdaj naj bi se to zgodilo. TRANSPARENTNOST UNIVERZ V skladu z bolonjsko deklaracijo bodo albanske univerze podvržene tudi postopku evalvacije in akreditacije. V ta namen je bila ustanovljena posebna agencija, ki je že za- čela sestavljati kriterije za oceno. Delo na tem področju se je šele začelo, in trenutno še ni poskusov izdelave siste- ma za kvantitativno ocenjevanje, kot bi bil npr. točkovni sistem. V trenutno izdelanem sistemu za ocenjevanje so univerzitetne knjižnice sicer eden izmed kriterijev, vendar je dovolj že to, da univerza knjižnico sploh ima. Prav tako nimamo sistema za ocenjevanje znanstvenoraziskovalnega dela. Kolikor je znano, se je izdelave podatkovne baze, ki bo vsebovala vso raziskovalno delo osebja, lotila samo Univerza v Tirani, podatki pa bodo že kmalu dostopni na spletni strani univerze. Ker pa gre tukaj le za informacijski sistem, ki ga ne moremo uporabljati v namen evalvacije, si hkrati s pomočjo rektorja Univerze v Tirani prizadevamo za vzpostavitev in uporabo albanskega informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti (CRIS), ki se bo ime- noval E-CRIS.AL. Sodelovanje in medsebojna odvisnost sistemov E-CRIS.AL in COBISS je nedvomno še dodaten razlog, zakaj je sistem COBISS.Net za nas preferenčna rešitev. Razvoj na področju visokega šolstva je povečal potrebo po modernizaciji nacionalnih knjižničnih sistemov v celo- tni regiji, zato smo prepričani, da ne moremo več zaprav- ljati časa z zapostavljanjem vpeljave sistema COBISS in naše integracije v COBISS.Net. Iz angleščine prevedla Petra Borovšak. Margarita Ifti: UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V ALBANIJI