DEMOKRACIJA rm Leto IV. - Štev. 19 Trst - Gorica! 12. maja 1950 Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85 (za inozemstvo L 150). — Postni čekovni račun št. 9-18127. Izhaja vsak petek N9 POTI D.POZABO? Dne 5. maja je bila obletnica Marksovega rojstva (rodil se je leta 1818 v Trieru), ki je potekla popolnoma nezapažena. Izgleda, da je to postala v zadnjih časih sploh nekakšna navada, saj je na podoben način minila tudi obletnica u-stanovitve Združenih narodov in obletnica zmage nad Nemčijo/ Ce bo šlo tako naprej, bodo končno vsi ti trije dnevi postali človeštvu simbol razočaranja ter prevaranih idealov, ne pa spomini novega poleta na poti napredka. In v marsičem bo tako tolmačenje pravilnejše. To velja v posebni meri za obletnico Marksovega rojstva. Dosedaj je namreč bil običaj, da so se na ta dan zbrali v Londonu na njegovem grobu predstavniki svetovnega komunizma z odposlanci sovjetskega poslaništva na čelu. Letos poročajo, da ni bilo nikogar. Čuvarja Marksove knjižnice, ki je urejena v londonskem stanovanju, kjer je ideolog svetovnega komunizma snoval svoja dela, so vprašali, ali ne bo letos na ta dan prav nobenih proslav. Knjižničar je odgovoril: »Ne, nič posebnega. Mi slavimo samo njegovo smrt«. Odgovor, ki so ga radovedneži dobili na svoje vprašanje, je izredno značilen. Lahko bi rekli, da je v njem z vso globino izražena u-soda, ki jo je doživel Marksov nauk. V času, ko z vsem bliščem proslavljajo Stalinove rojstne dneve, ki ga v tem posnemajo tudi razni rdeči diktatorčki v drugih deželah, ni ostalo za Marksa drugega, nego da se proslavlja samo njegov konec. Ideale, za katerimi je Marks stremel, a o katerih je v zadnjih letih svojega življenja tudi sam podvomil, je nadomestila kruta stvarnost, ki je popolno nasprotje tega, kar je Marksov nauk v teoriji obljubljal. Tudi sam komunizem ni več Marksov komunizem, temveč se je izpremenil v Marks-Lenin-Stalino-vo ali pa Marks-Lenin-Titovo učenje, še pred tem pa so še nekaj časa uspešno uveljavljali tudi Marks-Lenin-Trockijeva naziranja. Počasi bo pri teh mnogoimenskih nazivih postala prva besedica odveč in »Marks« — bo odpadel. V ostalem pa so sedanji oblastniki marksističnih držav Marksove ideje že tako prilagodili svoji o-snovni potrebi samoohranitve, ki jih sili, da se oklepajo oblasti kljub zgrešenosti svojih hotenj, da so iz njih odstranili vse, kar je bilo v njih naprednega in človečanskega, vse tisto, kar je navdajalo množice z upanjem in vero v boljšo bodočnost. Pregazili so Marksa in njegov nauk, zato slave lahko samo njegovo smrt, podobno kakor proslavljajo tudi mnogo drugih osebnosti, ki bi jim bile žive do skrajnosti neprijetne, a jim mrtvim postavljajo celo spomenike ter jih balzamirane kot novodobne malike razstavljajo radovednosti množic. Naj bo dovolj en sam sodoben primer: bolgarski komunist Dimitrov, ki je na tako skrivnosten način umrl v Moskvi, a mu danes v Sofiji zidajo mavzolej!.. Marksov nauk v svoji praktični obliki ni prestal tistega političnega izpita, ki zahteva, da izpolnijo nove ideje vsaj v glavnem v življenju one obljube, s katerimi so nastopale. To, kar so marksisti uresničili, je karikatura tega, kar so obljubljali1 Marks je obljubljal trpečim enakost in blagostanje. A povsod, kjer so se njegovi farizeji povzpeli na oblast, vidimo, da je prišlo do še večje revščine in neenakosti. Delavca ne izkorišča sicer zasebni kapitalist, toda zato ga na dvojen način izkoriščajo klike, ki so si prilastile oblast. Brezobzirno izrabljajoč državno moč, so odvzele delavstvu vsako možnost, da bi ha kakršen koli način uspešno uveljavljalo svoje koristi. Razlike v družabnem položaju poedincev ne izginjajo, temveč postajajo vedno izrazitejše. Za nekatere je vsega v izobilju, za druge ni ničesar. Stavke so v deželah Marksove vere prepovedana stvar. Zahteve po po višanju plač končujejo navadno s kaznijo. Taborišča za prisilno delo, to moderno 'suženjstvo, so postala v teh državah simbol izdane delav ske svobode. Kakšna razočaranja bi bila za Marksa, ako bi moral vse to gledatiI Svoboda duhovnega u-stvarjanja, ki je tudi njemu omogočila, da je sredi kapitalizma ne moteno duhovno gradil svoj sistem, je v krajih, kjer vladajo njegovi apostoli, doživela popolno uničenje Znanstveniki so padli na vlogo srednjeveških dvorskih poetov in filozofov. Njihova dolžnost je samo, da proslavljajo, v nasprotnem primeru izgube ne samo službo, Pomembno zasedanje Obrambnega svetašatlantske zveze,v|Londonu Pet let po srečanju severnoameriških čet s sovjetskimi na Labi in pet let po ustanovitvi Organizacije adruženih narodov je sklicano v Londonu zasedanje Obrambnega sveta atlantske zveze, ki naj sklepa o načinu, obsegu in končnih ciljih totalne diplomacije, nujne posledice sedanjega viška hladne vojne med Zahodom in Vzhodom. Pred petimi leti je ves zahodni ©vet pozdravil srečanje med severnoameriško in sovjetsko armado na Lalbi kot začetek nove dobe svetovnega miru, ki je dobila v ustanovitvi Organizacije združenih narodov svoj viden izraz in v njenem Varnostnem svetu dozdevno svetovno vlado. Danes zborujejo v Londonu predstavniki držav atlantske zveze: ugotavljajo, da je bilo usodno srečanje na Labi nujna posledica zrušenja nemškega vojnega stroja, s čimer je bila odprta pot v Evropo sovjetskemu vojnemu •stroju in s tem omogočena boljše-vizacija večjega dela Evrope; ugotavljajo, da je zamisel vsake svetovne vlade brezplodna v današnjem ozračju neusmiljene borbe med demokracijo in totalitarizmom. ■Skratka: v Evropi ni danes države, ki Ibi se mogla sama uspešno postaviti v bran Sovjetom; zato na -dosedanji osnovi v svetu ni (zgledov za uspešno borbo proti komunizmu. Zato bo varnostni svet atlantske zveze posvetil največjo paž-njo vprašanju Nemčije in vprašanju borbe proti komunizmu. Nihče si na Zahodu ne prikriva več dejstva, da Sovjeti v sedanjem vrhunskem trenutku hladne vojne zmagujejo in da komunizem v svetu prodira kot težak valjar: počasi, 'toda neizprosno! Nemčija Nemčija predstavlja za Zahod kislo jabolko 'povojnega evropskega vrta, v katero je .treba ugrizniti iz dveh razlogov: prvič zato, ker je treba vprašanje poražene Nemčije rešiti čimprej, odkar so Sovjeti po svoje rešili vprašanje vzhodne Nemčije; drugič zato, ker more edinole Nemčija zajeziti v Evropi sovjetsko in komunistično prodiranje na Zaihod, proti Atlantiku, ki kljub atlantski zveza ni dovolj zaščiten. Zaman sta se Anglija in Francija zadnje leto motali v mreži nemškega vprašanja, ki sta ga venomer odlagali z dnevnega reda evropske povojne stvarnosti. Ameriška politika, čeprav ji očitajo, da je mlada in naivna, je nemškemu vprašanju pravočasno dojela bistvo, bodisi z ugodne, bodisi z neugodne strani, in prišla do prepričanja, da ugodne strani močno odtehtajo neugodne! Anglija je tudi prišla do tega prepričanja, ko je s komunističnim nepričakovanim razmahom v Aziji morala postaviti vprašanje lastne varnosti na trdnejše, stvarnosti bolje odgovarjajoče temelje. Francija se prav dolgo s takim razvojem nemškega vprašanja nikakor ni mogla sprijazniti, saj je Nemčija v sedemdesetih letih trikrat napadla in poteptala francoski ponos!.. Neizprosen razvoj v Aziji, zlasti pa v francoski Indoki-ni, ključu do strateško najvažnejše jugovzhodne Azije, je Francijo prisilil do popuščanja. Javljajo, da sta se Acheson in Schuman glede tega sporazumela: Amerika bo nudila Franciji vso potrebno pomoč v Indokini, ki je — kot rečeno — ključ do strateško važne jugovzhodne Azije, -viru neizčrpnih in nenadomestljivih surovin, Franclja pa pristane na ponovni dvig Nemčije. Vendar gre francoski pristanek glede vključitve Nemčije v zahodne vojaške načrte le do določene meje. Visoka nadzorstvena komisija v Nemčiji naj bi se spremenila v po- temvei pogostoma tudi glavol Predaleč bi zašli, ako bi omenjali še žalostno vlogo, ki jo rr^orajo v teh deželah igrati umetniki, časopisje itd. Ob takem stanju ni torej res nič čudnega, ako nihče več ne slavi Marksovega rojstva, temveč slavi samo njegovo smrt. Marks je s svojim imenom in življenjem poosebljal določeno idejo. Rojstvo ideje pa proslavljamo dokler je živa, dokler nam polni dušo z upanjem. Ko se pa izkaže za nesposobno, potem se spominjamo samo še njenega konca, ki naj bo bodočim rodovom za opomin, da ne bi ponovno naivno nasedli blišču varljivih besed. V tem smislu dobiva pozaba Marksovega rojstnega dne svoje pravo tolmačenje. * * * slaniški svet, ki bo akreditiran pri nemški vladi, katera bo svobodno ukrepala tudi o svojih zunanjepolitičnih .zadevah; konec zasedbenega režima naj ne bi pomenjal hkratu tudi umik zasedbenih sil, ki bi še dalje ostale v Nemčiji kot jamstvo svobodnega političnega razvoja zahodne Evrope; Nemčiji naj bi prepovedali oborožitev v zraku, na morju, v topništvu in v oklepnih edinicah, pač pa bi se ji omogočila čimprejšnja vzpostavitev dobro izurjene pešadije, ki je zahodne sile nimajo v dovoljnem številu, in ki bi kot udarna sila vršila nalogo evropskega stražarja pred komunistično nevarnostjo. Azija Kitajska je močno in razumljivo razburila zahodni svet, ki je s Kitajsko izgubil važno in ogromno tržišče. S Kitajsko je komunizem zajel večji del Azije, Sovjeti pa pridobili ugodno strateško kritje svojega položaja na Daljnjem vzhodu. Države atlantske zveze so požrle kitajsko nesrečo in sklenile postaviti Ob kitajskih mejah mejo med komunističnim in demokratičnim svetom v Aziji. Naivno pa je bilo misliti, da bi se zmagoviti komunizem zaustavil na mejah južne in južnovzhodne Azije... Dogodki so potrdili mnenje, da komunizma z raznimi papirnatimi zvezami ni mogoče ustaviti ne v Evropi in ne v Aziji! Francija ravnokar javlja, da je njen položaj v Indokini zelo nevaren, ker kitajski komunisti ne poznajo meja... • ,S tem je podana vzročna zveza med dogodki v Aziji in v Evropi. Na obeh celinah je Francija nepo- ■ ©redno in življenjsko prizadeta. Nemčija in Indokina predstavljata boleči točki obeh celin in predmet naj.večjega zanimanja francoske politike, ki zaradi tega odigrava vodilno vlogo v najnovejšem razvoju svetovne politike v Evraziji. ,Ta vloga je nesorazmerna z njeno dejansko močjo; odgovarja edinole njenim koristim in se ugodno ujema s koristmi zahodnega sveta v icorbi na nož iza preprečeni e komunistične poplave v svetu. Atlantski obrambni svet 15. maja bodo začela zasedanja atlantskega obrambnega sveta v Londonu. Dnevni red zasedanja je enostaven, odgovornost udeleženih državnikov pa velika. Izkušnje o dosedanjem delu atlantskega o-brambnega sveta ne obetajo mnogo. Gospodarska in vojaška strategija atlantske zveže doslej ni žela pričakovanih sadov. Pomisliti pa moramo pri tem, da se je Zahod odločil za politiko atlantske zveze izven okvira Organizacije združenih narodov šele tedaj, ko se je prepričal, da se je Organizacija združenih narodov podala po utrjenih stopinjah retoričnega puhlega frazerstva o miru in človečanstvu pokojnega Društva narodov. Zato razumemo obotavljanje zahodnih politikov pri iskanju novih možnosti reševanja deloma zavožene politike. Francozi prihajajo v 'London s .predlogi o reorganizaciji atlantske zveze, o reviziji zvez in dogovorov, o razširitvi organizacijske podlage zveze in ustanovitvi vrhovnega zahodnega sveta, ki bi po- vezal, vzporedil in vodil zahodno gospodarsko in vojaško strategijo uspešneje in odločneje nego doslej. Ali naj bi se to zgodilo mimo in preko Organizacije 'Združenih narodov? In .to ravno v trenutku, ko se njen glavni tajnik Trygve Lie mudi v Evropi >z namenom, da bi posredoval .med sprtimi zahodnimi in vzhodnimi državami, oživel zanimanje za naloge in namene Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov in s tem dvignil ter rešil ugled te zaenkrat še vedno, čeprav na papirju, najvišje mednarodne politične ustanove? V Ameriki je prevladalo trezno mnenje, naj se v nobenem primeru ne gazijo načela, ki so vodila po koncu druge svetovne vojne pripravljalna dela za ustanovitev Organizacije združenih narodov, čeprav so se pričakovanja zaenkrat izjalovila. Vendar to ne pomeni, da ne bi smel Zahod stopati ob Organizaciji združenih narodov, čeprav hitreje, uspešneje in bortoeneje za dosego istih ciljev in za obrambo določenejših koristi zahodnih držav - članic Organizacije združenih narodov. Ta nova ameriška in zahodna politika v okviru atlantskega obrambnega sveta, primerno razširjenega in preurejenega, pa naj bi se izvajala v duihu totalne diplomacije, ki edina more rešiti svet pred največjo katastrofo, ki mu grozi in ki ne bo nikomur prizanesla. Totalna diplomacija, sredstvo za dosego totalne demokracije in totalnega miru! Tega se mi na meji dveh svetov najbolje zavedamo. Ni druge rešitve! Nauk prvomajskih proslav Praznik 1. maja na polovici dvajsetega stoletja je prišel in miniil kljub vsem napetostim mrzle vojne brez večjih nemirov po mnogih delih sveta. Toda dogodki tega dneva so se pokazali v najrazličnejših lučeh, ki jih ne moremo dn ne smemo prezreti. Najpomembnejše je bilo dejstvo, da je bil letos 1. maj prvenstveno komunistični praznik in da so ga praznovali po vseh komunističnih podložniških državah, še posebno pa v Moskvi, s parado vojaške moči, ki nima primere v prejšnjih letih. V začetku stoletja komunizem še zdaleč ni bil taka pošast, kot hi moral biti po Marvovih in Engels y vih napovedih med revolucionarnim valom leta 1848. Bil je samo komaj viden strah, ki so ga predstavljali kavarniški literati s snovanjem fantastičnih zarot pod zaščito svobodnjaškega zahoda. Danes, po dveh svetovnih vojnah, ki naj bi svetu zavarovali demokracijo, ima komunistični despotizem pod svojim nadzorstvom več kut tretjino človeštva in ima največjo vojsko, kar jih je kdaj bilo na nogah v mirnem času. Se bolj važno je, da se zbira ta močna sila predvsem na najbolj zaostalih področjih sveta. Toda kljub temu je komunizem sposoben pritegniti nase dovolj privržencev med delavci in razumništvom na Zahodu, da lahko osnuje pete 'kolone, ki imajo namen spraviti močne svobodne narode na moskovsko življenjsko raven. , Zaradi tega napredka v pretekli polovici sitoletja je kaj malo zameriti komunističnim prvakom, ki so pod Stalinovim vodstvom prisostvovali paradi sovjetske vojaške moči na Rdečem trgu, če so neprikrito kazali občutek zmagoslavja in se širokoustili, da bo oboroženi komunizem izavojeval ves svet. Čeprav je slavnostni govornik, general Ste-menko omenjal samo obrambo meja domovine, so vendar te meje postale zelo raztegljiv pojem, ki že sedaj obsega polovico Evrope in pretežni del Azije. Nobenega dvoma ni, da so Sovjeti hoteli dati stvari protiameriški poudarek _ s tem, da so kazali tudi obmejne čete, ki so sestrelile ameriško letalo nad Baltikom in pri tem uničile življenje desetih Američanov. Druge prvomajske proslave so se pokazale v svetlejši luči, ker smo ob njih videli, da je možno ustavljati komunistično napadalnost in da ©i sovjetski orjak — prav tako, kot vsi despotizmi — že seje seme lastnega propada. V Berlinu sta bili dve nasprotni si zborovanji, ki sta kljub manjšim incidentom potekli v redu. Bili sta nov dokaz ne le, da odklanjajo komunizem tisti ljudje, ki ,so še svobodni, in ga najbolj poznajo, temveč tudi vrednost pripravljenosti zahodnih zaveznikov, da nastopijo s silo proti sili. To naj bo vodilo 'za nadaljnje slične zahodne poteze, ne le v Berlinu, temveč v svetu na splošno. Končno pa smo pri teh proslavah dobili tudi potrdilo ;za namig, ki ga je dal general Stemenko v svojem govoru, da Sovjeti še vedno upajo na krizo v tako 'imenovanih kapitalističnih državah, ki naj olajša 'končno .zmago komunizma. To si lahko razlagamo kot znak, da Sovjeti najbrž ne mislijo na vojno v bližnji bodočnosti. Pač pa mora zahodni svet paziti, da se sovjetske želje ne bodo uresničile. NOTRANJI ZLOM SOVJ. DIKTATURE Paul G. Hoffman, upravnik gospodarskega sodelovanja, je govoril na letnem zborovanju trgovske zbornice Združenih držav. V svojem govoru je napovedal, da bo prišlo končno v Sovjetski zvezi /do »dobe nemirov, v kateri se bodo države podložnice odcepile od Kremlja dn bo končala najhujša diktatura«. Hoffman je poudaril, da bodo narodi, ki ljubijo svobodo in ki jih drži sovjetska policijska država v suženjstvu, odločno »udarili«, da spet dosežejo svobodo. »Kdaj bo do tega prišlo, ne vem«, je izjavil Hoffman in nadaljeval: »do zdaj ni nikdar oblast diktatorja prešla na naslednika breiz velikih nemirov. Do takih nemirov 'bo prišlo v Sovjetski zvezi in se bodo takrat države podložnice odcepile od Kremlja, kot je to storila že Jugoslavija. Takrat bomo doživeli propast najhujše diktature, ki je hotela zasužnjiti svet dn o kateri se do zdaj niti ni nikomur sanjalo.« K »Mi Američani — je nadaljeval Hoffman — se učimo načina boja v hladni vojni. Veliko stvari je, katerih ne vemo, veliko tehnike, ki jo moramo zdaj razviti in preoblikovati. Mnogo stvari je, ki jih do sedaj nismo storili, ki jih pa moramo izvesti, če hočemo zmagati.« Hoffman je poudaril, da morajo Američani sedanji boj smatrati resnično za »boj za življenje«; da po- trebujejo Združene države pomoč in .zavezništvo vseh svobodnih narodov. Američani morajo upoštevati dejstvo, da je vodstvo svobodnega sveta pripadlo njim in da ima to za posledico neizogibno dejansko in moralno odgovornost. Svobodni narodi se marajo v gospodarskem, vojaškem in političnem pogledu tesneje združiti, je izjavil Hoffman. Hoffman je nadalje Izjavil: »Ce bomo vsa ta dejstva upoštevali in vestno izvedli s tem združene naloge, bomo v hladni vojni zmagali. To izjavljam v globokem prepričanju, ker zmagujemo v zadnjih letih v Evropi«. »Naravno pa zmaga v hladni vojni še ne pomeni mir. Ko pa vršimo svojo nalogo v tej hladni vojni, gradimo in tudi Evropa gradi, ko se bori z naišo pomočjo.« »Ko narašča v zahodni Evropi blagostanje, vidijo narodi za železno zaveso, kaj se godi za njihovimi mejami. To so Poljaki, Cehi, Mah žari, Romuni — narodi, ki so poznali svobodo in katerim je svoboda zdaj ljubša kot kdaj fcold prej, ker je nimajo več.« * »Zdaj vlada Kremelj nad temi narodi, ki ljubijo svobodo, samo z uporabljanjem najbrutalnejših in najkrutejših metod policijske drža ve. Ti svojčas svobodni ljudje so pripravljeni udariti ob prvi ugodni priliki, da dosežejo spet svobodo.« Od srede do srede. 3. MAJA: Maršal Tito je sprejel odposlanstvo bivših italijanskih partizanov divizije »Italia«, katerim. je izjavil, da je želja narodov FLRJ, živeti v najboljših odnosih z italijanskim narodom. — V Londonu se je sestal svet namestnikov štirih zunanjih ministrov, ki je razpravljal o mirovni pogodbi z Avstrijo. -— Ameriški senator Taft predlaga znižanje fondov Marshallovega gospodarskega načrta. — Pred senatom je De Gasperi v i-menu italijanske vlade še kolikor toliko zmerno govoril o Trstu trt Istri ter iznesel misli, ki nam niso povedale ničesar novega. — F ZSSR so razpisali novo notranje posojilo. — Madžarska vabi nazaj izgnane Nemce. — Francija zahteva ameriško pomoč za Indokino; v zameno pristaja na sprejem Nemčije v atlantski pakt. 4. MAJA: Truman izjavlja, da ni mednarodni položaj tako slab kot v prvi polovici l. 1946. — Truman se protivi načrtu za znižanje davkov. —Kitajski nacionalisti javljajo, da se komunistična armada pripravlja na izkrcanje na otoku Far-mozi. — Konferenco za Avstrijo so po triurnem brezuspešnem zasedanju zopet odložili do 22. maja. — Na Finskem stavkajo vsi železničarji. 5. MAJA: Novi jugoslovanski po-slanik v ZDA Vladimir Popovič je odpotoval v Washington. — Češkoslovaška vlada je odklonila prošnjo ameriškega poslanika, da bi ameriški častniki položili ob priliki 5. obletnice osvoboditve vence na spomenik padlih ameriških vojakov v Hebu in Plznu. — Fond za Marshallov plan je znižan za 250 milijonov dolarjev. — Tajnik OZN Trygve Lie poudarja nujnost rešitve kitajskega vprašanja. — Sovjeti javljajo, da so vrnili vse nemške ujetnike. — Angleška vlada ni naklonjena misli francoske vlade o razširitvi podlage atlantskega pakta in ustanovitvi novega zahodnega vojaškega in političnega vrhovnega vodstva. 6. MAJA: Tudi v vladi LR Hr-vatske so izvršili temeljito reorganizacijo vlade. — V Parizu pripravljajo komunisti demonstracije proti ameriškemu zunanjemu ministru Achesonu. — Angleška vlada je dovolila ameriškim policijskim organom, da zaslišijo na 14 let ječe obsojenega atomskega znanstvenika Fuchsa. — Na Finskem se stavkovno gibanje zaostruje. — Tudi v Ar-gentiniji je izbruhnila stavka med pristaniškimi delavci. — Sovjetska vlada je pozvgla na px>svet v Moskvo vodilne politike vzhodne Nemčije. — Za primer vključitve Nemčije v atlantski pakt, računajo ameriški politični krogi z možnostjo, da ostanejo zahodne sile na nemškem ozemlju še po ukinitvi okupacijskega režima v Nemčiji. 7. MAJA: Patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo je umrl v Beogradu. — Pri upravnih volitvah v sovjetskem delu Avstrije je na prvem mestu katoliška stranka, na drugem pa socialistična. — V Londonu je prišlo do nemirov, ki so jih uprizorili komunisti. — Zavezniška kontrolna komisija v Nemčiji bo spremenjena v poslaniški svet, akreditiran pri nemški vladi, s čimer dobi zahodna Nemčija zopet vodstvo svojih zunanjepolitičnih zadev. 8. MAJA: Podpredsednik ameri-ške progresivne stranke John Rogge, ki se je mudil dalj časa v Jugoslaviji, izjavlja, da je Jugoslavija neodvisna tako od Moskve kakor od Washingtona. — Vrhovna zavezniška komisija v Nemčiji je izdala zakon o prepovedi ponovne oborožitve Nemčije. — Ameriški zunanji minister Acheson in francoski zunanji minister Schuman javljata, da sta se sporazumela glede načina obrambe Indokine. — Železničarska stavka na Finskem je končana. 9. MAJA: Jugoslovanski predstav» nik pri svetovni organizaciji za zdravstvo poudarja, da je umik ZSSR in nji podrejenih držav iz organizacij OZN v škodo mednarodnemu sodelovanju. — Trygve Lie poudarja potrebo po sprejemu novih držav v OZN. — Francija in Nemčija sta pristali na mednarodno upravo njune proizvodnje premoga in jekla. — Jugoslavija in Grčija sta uradno vzpostavili diplomatske zveze. — Sovjeti javljajo zahodnim silam, da ne bodo sklenili nobenega mirovnega dogovora glede Avstrije, dokler ostanejo an-gloameriške zasedbene sile na tržaškem ozemlju. IZ JUGOSLAVIJE Nekaj gospodarskih podatkov iz Titovega govora Ali je to resnost? Dober del svojega govora, čigar politično plat smo obravnavali v »asi zadnji številki, je Tito posvetil orisu .gospodarskega položaja Jugoslavije. Podatke moramo seveda sprejeti s primerno opreznostjo, kajti razumljivo je, glede na kraj is priliko, ob kateri so bili izneše-«i, da so morali biti pozitivni in navdušujoči. Zato je morda marsikje označeno kot že doseženo to, kar bi po načrtu moralo biti dosežejo. Vsekakor pa je značilno, da je Tito poudarjal predvsem razvoj •težke, kovinske in energetske industrije, manj pa je govoril o u-Bpehih industrije širokih potrošnih dobrin.. Zato ostaja kljufb uspehom ■a področju osnovnih industrij pomanjkanje osebnih potrošnih do-. brin tisto, ki ga prebivalstvo Jugoslavije vsak dan teže občuti. Posebno pozornost je sedanji režim posvetil rudarstvu, ki krije s svojimi proizvodi 25 odst. jugoslovanskega izvoza. Jugoslavija plačuje * njimi Združenim državam in Angliji glavni del njihovih dobav. V primerjavi z letom 1939 (podatke navajamo v oklepajih) je Jugoslavija v preteklem letu dosegla na skednje količine: premogi 12,1 milijonov ton (6,8), surova nafta 62.608 ton (1000), železne rude «35.000 ton («13.000) itd. Zanimivi so podatki, kako se je povečala proizvodnja, preračunana ■a posameznega prebivalca (številke ea leto 1939 v oklepaju): premogi 775,5 kg (383), želeizna ruda 52,1 kg (38,7), cement 81,4 kg (42,5), električna energija 133,3 KW (61), jeklo 24,9 kg (15), in koračno še ena številka, ki se nam »di pri velikem pomanjkanju tka-aim v Jugoslaviji kaj malo verjet-*a, ki trdi, da je proizvodnja tka-«!m v preteklem letu dosegla 14,3 kvadr. metrov na prebivalca, na-pram 8,7 kvadratnih metrov leta 1939. Ob priliki se na gospodarske podatke Se povrnemo. Omenili smo, da so visoke številke o uspehih v industrijski proizvodnji v ostrem nasprotju s pomanjkanjem, ki ga ljudje občutijo Kia vsakem koraku. V potrdilo svojih /trditev navajamo samo dva primera, ki jih je objavil »Slovenski Poročevalec«. T prvem opisuje, kako so se v Ptuju prerivali ljudje okrog avtomobila »Potujoče trgovine - O-krajnega mogočim Slovenj gradeč«, ki se je dobro založen s tekstilnim blagom, katerega v Ptuju zelo primanjkuje, ustavil na Ptujskem ze-lenjadnem fcngu, da bi tam z visokimi cenami izmozgal iz kmetov čim ved denarja: blago za navadno Srajco 1.000 din, zelo slabo blago r.a navadno žensko obleko 650 din meter itd. Pomisliti moramo, da uveljavlja »Potujoča trgovina« take cene v državi, kjer znaša povprečna delavska mesečna plača okrog 8.500 din. Ako računa še delo, si tnožki it mesečno pl a jo torej lahko kupi kvečjemu tri srajce! lega »Slovenski poročevalec« ne omenja. Pozabil je tudi, da take cene popolnoma odgovarjajo skritemu namenu te »Potujoče trgovine«, ki obiskuje posebno kmetijske kraje, kjer zamenjuje ponekod kar naravnost industrijske izdelke za blago, kakor delajo to trgovci pri primi- tivnih narodih. Njena glavna naloga je, da izmami od kmeta, kar mu še morda preostane po premnogih obveznih oddajah in velikih davkih (davki 50.000 - 120.000 din letno niso za samostojne kmete nobena redkost!). Toda prepustimo raje besedo »Slovenskemu poročevalcu« samemu: »Ljudje so začeli kritizirati. V Ptuju so trgovine skoraj prazne. Nameščenci, ki prejemajo mesečno plačo, nimajo dela, tu pa je jna trgu potujoča trgovina, ki je pripeljala blago kar iz Slovenjgradca. Nekdo je dejal: »To-ti pa prodajajo kakor hočejo«. Noben kupec ni prejel računa ali bloka za kupljeno blago. Ker so se cene zelo izpre-minjale, je nekdo pojasnil, da so to tako zvane »klizave cene« in lahko prodajajo kakor hočejo, celo brez vknjižbe in blokiranja«. »O vsem tem pravijo ljudje v Ptuju: ali ne bi bilo bolje, da bi blago poslali kar ptujskemu okrajnemu nmgacinu, ki bi s svojimi že nastavljenimi uslužbenci opravil i-sto delo...« Zelo enostavna rešitev, toda zanjo manjka glavni pogoj: blaga ni dovolj, dragi »Slovenski poročevalec«. Sicer ne bi nihče kupoval po tako judovskih cenah, kje pa šele, da bi se v ta namen celo prerival Skaii straisli iriti notri - ilozi ihii len Da ni z uradnimi podatki nekaj v redu, nam dokazue tudi sledeča zgodbica, za katero se zopet zahvaljujemo »Slovenskemu poročevalcu«: »2e nekaj pred 27. marcem se je v Afislinju in okolici govorilo o tem, da bodo tega dne v okrajnem magacinu prodajali blago (najbrž v proslavo obletnice državnega u-dara! Op. ur.). Zato so se najbolj goreči državljani postavili pred vrata magacina že ob tretji uri zjutraj.« »Ura je bila že osem, vrata prodajalne pa so bila še vedno zaprta. Tedaj se je nekdo iz čakajoče množice naveličal čakanja in je hotel oditi domov. Toda komaj je prispel okrog vogala, je od groze skoraj odrevenel: tik pred njim je nekdo skočil skozi okno. Ce se pe bi nagonsko umaknil, bi ga podrl.« »Ta nekdo ni bil tega nič vesel. Pred vrati magacina je čakala dolga vrsta ljudi, poslovodja pa je spuščal skozi stranska vrata v trgovino svoje dobre znance, ki so nato odhajali skozi okno.« Taki enostavni dogodki iz enostavnega življenja povedo opazovalcu lahko več kakor pa še tako odlično izdelane statistike... Bon itivke i Ljubljani Za tekoče leto je predvidena v Ljubljani izgraditev 400 novih stanovanjskih hiš, saj je stanovanj-' ska stiska dosegla kar neverjetno stopnjo. Hiše bodo gradila v glavnem velika podjetja in razna ministrstva za svoje uslužbence. Med ostalim bo zgrajen tudi študentovski blok, ki bo lahko sprejel do 1000 akademikov. PO ITALIJI Zanimanje italijanskih političnih kredov je še vedno obrnjeno na Bunaiijepolitične dogodke; bližnje zasedanje atlantskega obrambnega •veta je zares dogodek izredne važ-aosti za razvoj evropske in svetovne politike in italijanski zunanji minister Sforza se na potovanju v London temeljito pripravlja. Sindikalno življenje ftalijansko delavsko gibanje je bilo dolgo časa monopol delavske zbornice C.G.L. (Camera Generale Lavoro), ki je izključno v rokah socialkomunistov pod vodstvom narodnega poslanca Dl Vittoria. Kmalu so Iz zbornice izstopili demokr-ščansko usmerjeni delavci in sl u-itanovili svobodno sindikalno orga-»izacijb. Njihovemu zgledu so sledili tudi Saragatovi socialisti in druge manj pomembne skupine. Izstopivše sindikalne skupine se pa niso mogle uspešno uveljavljati v delavskih vrstah zaradi trdega odpora socialk-orminističnih sindikalnih voditeljev in zaradi nepovezanosti in nesporazuma med anti-komunističnimi sindikalisti. Zaradi tega je prišlo v preteklem tednu do izredno važnega dogodka združitve vseh antikomunističnih sindikalnih skupin v enotno delavsko organizacijo C.I.S.L. (Confede-razlone Italiana Slndacati Liberi). Dogodek ima tudi svoj globok politični pomen, ki presega običajni okvir delavskega ideološkega spora. Vprašanje pa je, če bo sloga združenih antikomunističnih sindikalistov večja od udarne sile so-cialkomunističnih sindikalnih delavcev. Vlada aajavlja zakoa o Šolski obnovi * Prosvetni minister Gonella je pred zbornico utemeljeval novi zakon o šolski obnovi, ki temelji na skrbno preučenih etičnih, pedagoških in družabnih osnovah. O načinu obnove ne bomo podrobno govorili, ker smo pred kratkim temu vprašanju že posvetili pregleden članek. Nova šola, ki/jo zakon predvideva bo členovita — »arti-colata«, tako da bo dala učeči se mladini največjo možnost izbire učne stroke in s tem svojega bodočega poklica. V št. 17 in 18 našega lista smo priložili poštne položnice vsem tistim, ki še niso poravnali naročnine. Pozivamo jih tem potom, da nemudoma nakažejo zneske označene na položnicah, sicer bomo nadaljnje poš|ljanje lista ukinili. Kdor pa trenutno ev. tega ne more storiti, naj to pismeno javi upravi lista. V prihodnji številki bomo priložili nove položnice brez navedbe zneska vsem tistim, ki niso pred-plačall naročnine, da nam nakažejo naročnino za vnaprej, ker kot smo zgoraj omenili, zamudnikom bomo ukinili pošiljanje lista. Uprava V svoji številki z dne 3. maja je prinesel »Giornale di Trieste« pod naslovom »Espulso dalVIstria un religioso italiano« vest, da se je povrnil v Italijo redovnik Polikarp (Francesco Gottardi), ki je dose-daj opravljal svojo duhovno službo v Pulju. Med ostalim je list Zapisal, da je bil v teku svojega bivanja v Istri redovnik »večkrat aretiran, zasliševan, da so mu grozili, toda kljub temu je vztrajal in je nudil svojo pomoč tudi v najbolj oddaljenih istrskih vaseh, ki so brez duhovnikov. To njegovo delovanje je povzročilo, da so ga Jugoslovani izgnali iz Istre. V preteklih dneh so ga s spremstvom prignali do Rdeče hiše v 'Gorici, kjer so ga izročili italijanskim oblastvom«. In vest bi šla mimo nas kakor vise druge, ako ne bi oče Polikarp sam smatral za potrebno, da pozove gorlško uredništvo lista »Giornale di Trieste«, naj prekliče, kar je napisalo, ker ni resnično. Tako smo naslednji dan, 4. t. m. lahko či- tali v istem listu, da je oče Polikarp izapustil Pulj, ker so ga tam nadomestili drugi duhovniki, da ni ibil izgnan, ker je odšel prostovoljno, da ga nikdar ni nihče preganjal, da je svoječasno šel v Pulj zato, »da opravlja tam duhovniški poklic, ne pa italijansko propagando« (to so njegove besede), da je vedno lahko nemoteno pridigal v italijanskem jeziku, da ni imel do meje nobenega oboroženega spremstva, temveč so ga spremljali njegovi duhovni sobrati in prijatelji, ki jih imenoma navaja. Nastop očeta Polikarpa je vsekakor vreden vsega spoštovanja. »Giornale di Trieste« naj si pa ob tej priliki zapomni, da nikakor ni koristno objavljati razne nepreverjene vesti, ki ob danih pogojih ne morejo doseči drugega, kakor da se bolj podnetijo in zagrenijo že itak težke razmere, v katerih živimo, posebno še, ker njegovi uredniki namenoma nikdar ne delajo raizli-ke med narodom In režimom na drugi strani meje. De st! s Tržaškega O obsodbi maršala Grazianija Milanski »Corriere della Sera« z dne 3. maja t. I. je na tako stvaren način razpravljal o obsodbi bivšega maršala Grazianija, da smatramo za primerno objaviti članek v celoti: »Sodba (vojaškega sodišča v Rimu je presenetila in zaprepastila slehernega Italijana, ker vsebuje pojme, ki so v očitnem nasprotju s stvarnostjo. Strašna kriza, ki je leta 1943 prevzela miselnost naših vojakov, še ni zamrla; še vedno je vest naših vojakov prežeta z dvomi, ki jim je omenjena sodba viden in žalosten znak. Zares, preseneča, da vojaški sodniki ne smatrajo za zločin dejstvo, da so po 8. septembru 1943, po volji nemškega sovražnika silili naše -častnike ,v severno Italijo; in da ravno tako ni zločin dejstvo, da so poslali mnogo Italijanov v Nemčijo na prisilno nacistično delo. Prav gotovo se je sodni dvor prepričal, da so partizani padli v borbi, ki jim jo je vsilil bivši maršal, zaradi naravne smrti, saj je bivšega maršala oprostilo te obdolžitve zaradi pomanjkanja dokazov... Postaja jasno, da po vseh opro-stitvenih sodbah ali skoro oprostit-venih sodbah glede generalov, ki so zapustili svoje borbeno mesto v trenutku nevarnosti, ali ki so se brez boja predali na prvi poziv kakšnega nemškega narednika, ali ki so zaradi fizičnega strahu prešli na stran nacističnega poveljstva in se mu vsiljivo vdinjali na škodo naše države, bo zelo težko še oblikovati v Italiji generale, ki se bodo zavedali svojih dolžnosti in pomena vojaške prisege. Razkrajajoči vzgledi zadnje vojne so neizbrisani madež, kajti prav nobena sodba ni kaznovala zločinov proti najosnovnejšim vojaškim dolžnostim.« Sovjetsko gospodarstvo »New York Times« prinaša o sovjetskem gospodarstvu naslednje misli: »Po skromnih gospodarskih podatkih, ki jih dobivamo iz Sovjetske zveze, vidimo, da ta država doživlja sedaj dobo napredka, vendar pa nam kažejo tudi na znaten pritisk in spor, ki vlada tam. Povojni petletni načrt je dosegel sedaj svoje zadnje leto. Naš list je v enem izmed nedavnih člankov z uradnimi statistikami dokazal, da porast živine ne dosega določenih številk. Drugi uradni podatki kažejo, da je poljedelska proizvodnja zelo nezadovoljiva v mnogih podrobnostih, čeprav je na splošno presegla predvojno raven. In čeprav Sovjeti trdijo, da je industrijska proizvodnja leta 1949 presegla petletni načrt za Jeto 1950, se Sovjeti očitno še borijo s pomanjkanjem v mnogih ozirih in celo doživljajo neuspehe v tehniki in mehanizaciji. Gotovo je, da so imeli težave v Ukrajini tako s poljedelstvom kot z industrijo, predvsem v zahodnih področjih, ki so si jih priključili leta 1939. Zadnja sovjetska uradna poročila se pritožujejo nad »kulaki« in nacionalističnim meščanstvom v itej republiki, kjer je nacionalizem oviral Moskvo že od prvih dni revolucije in ki je bila potem pod nemško zasedbo. Sovjetska vlada je 17. marca izdala poseben ukaz glede pomladanske setve, ki je silno strog in kaže, da v tej republiki ni vse prav. Sovjeti so prenehali objavljati 'statistike z mnogih področij svojega gospodarstva, ko je pričela vojna, one, ki jih sedaj objavljajo, pa niso zanesljive. Edine povojne statistike, ki pa so brez vsake vrednosti, so podatki iz petletnega načrta in letni preračun, ki pa so tako sestavljeni, da ne nudijo prave podlage za primerjavo s predvojno proizvodnjo. Vendar pa je po najboljših dosegljivih dejstvih in sodbah sovjetsko gospodarstvo na splošno na poti napredka. Obnova in nagla rast industrializacije sta o-mogočili Sovjetski zvezi, da je postala druga največja industrijska država na svetu. Lahko smo prepričani, da je za dosego tega cilja morala ena cela generacija trpeti pomanjkanje in žrtve. In vsaka še tako majhna novica, ki jo dobimo, nam kaže, da še zdaleč v Sovjetski izvezi ni tega, kar bi Američan imenoval blaginjo.« Komunizem proti Cerkvi Boj sovjetskega totalitarnega komunizma proti raznim cerkvam in veri se verjetno bliža višku vsaj v vzhodni Evropi. To nam pričajo poročila o močnem protinapadu resno preizkušenih protestantov in katoličanov na sovjetskem področju v Nemčiji. Na Poljskem še vlada zmeda, toda položaj je resen. O nastopih češke in madžarske vlade proti duhovščini in Cerkvi je časopisje zadnje čase veliko poročalo. Ta boj na vzhodu zadeva eno najglobljih duhovnih vprašanj v zgodovini. Usodna napaka bi bila, če bi zahodne države mislile, da se komunizem širi in izvaja pritisk le za dosego novih ozemelj, politične moči itd. Danes doživljamo duhovni spor, ki je tako temeljnega značaja, kakor je bil spor med poganstvom in krščanstvom. Kakor fašizem, hoče biti tudi komunizem nadomestilo za vero. Med akademskimi krogi večkrat slišimo, kako čisto tehnično in mehanično primerjajo razširjanje komunizma z razširjanjem krščanstva v prvih stoletjih P° Kristusu. Ce bi'bilo sploh kaj podlage za takšno primerjavo, bi takšna primerjava temeljila le na nesposobnosti zahodnega sveta, ki ne bi spoznal nevarnosti komunizma. Ce bi bil komunizem res gibanje za pospeševanje bratstva, miru In pravične razdelitve svetovnih dobrin, bi ne mogel priti v nasprotje z verskimi nauki in tudi ne bi mogel biti to, kar je, namreč sovjetski totalitarni komunizem. Komunistična nevarnost nam grozi na dveh frontah. Na eni strani je duhovnega enačaja, v kolikor je marksistični komunizem brezbožen in materialističen, po drugi strani pa političnega značaja, v kolikor ustvarja totalitarni sistem, ki ne dopušča ničesar, kar ni popolnoma pod nadzorstvom države. Po duhovni strani je komunizem nasproten protestantizmu, židpvstvu in moha-medanstvu prav tako kot katoliški veri. Zadnji čas smo toliko slišali o komunističnih napadih na Katoliško cerkev v vzhodni Evropi, da bi skoro pozabili, da ta napad ni namenjen samo njej, ampak vsem veram. Nikakor se ne smemo spraševati, komu zvoni mrtvaški zvon. Zvoni namreč narti vsem. Tekme za Daviion pokal V prvem kolu izločilnih teniških tekem za Davisov pokal je Jugoslavija premagala Avstrijo s prepričevalnim izidom 5 : 0. Jugoslovanski igralci Palada, Bra-novič in Milojkovič so s svojo vztrajno in sistematično igro povsem obvladali hitra, spretna in iznajdljiva avstrijska igralca Redla in Huberja. Jugoslavija Igrat v drugem kolu Z' Belgijo. Filmski prosvetni večer Slov. presv. matice V maju priredi Slovenska prosvetna matica naslednje filmske prosvetne večere: 13. -maja v Sli v nem, na prostem; 20. maja v M e d j e v a s i , na prostem; 27. maja v Mavhiujah, na prostem. Vzpostavljanje priimkov v prvotno obliko Pri prelistavanju uradnega lista ZVU opažamo, da se prebivalci A področja STO-ja vedno pogosteje poslužujejo dane možnosti, da zaprosijo za vzpostavitev poitalijančenega priimka v prvotno obliko. Seveda mi smo že večkrat omenili da bi morala oblaStva uradno vzpostaviti v prvotno obliko vse kakor koli pod fašističnim režimom popačene priimke in da bi morali vlagati prošnje samo osebe, ki bi hotele obdržati priimke v sedanji spremenjeni obliki. Dokler tega ne dosežemo, se moramo zadovoljiti z možnostjo, da pridemo do svojih slovanskih priimkov zaenkrat na podlagi vloženih prošenj. Naša pisarna (ulica Machiavelli 22-11., tel. 62-75) je vsem prizadetim na razpolago s potrebnimi pojasnili. Kaj pa krajevna inaeaa? Marsikomu se je že zgodilo, da so poštni in brzojavni uradniki zavrnili pismo ali brzojavko s slovensko In celo dvojezično krajevno oznako pošiljk, namenjenih osebam, živečim na STO-ju, češ da doslej uradna veljavna praksa dovoljuje samo navedbo italijanske odnosno poitalijančene oblike krajevnih i-men čisto slovenskih krajev STO-ja. Ali ni to nezaslišano? Prepričani smo, da bodo pri ZVU s primernim pojasnilom odnosno ukrepom spravili z dnevnega reda vsakdanje pritožbe, ki jih glede tega čujemo z najrazličnejših strani. Otrolki vrtec pri Sv. Aai Z veseljem javljamo, da so prizadevanja Slovenske demokratske zveze za ustanovitev slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ani obrodila zaželjeni sad. Slovenski otroški vrtec pri Sv. Ani, za katerega se je zavzel naš občinski svetnik dr. Josip Agneletto večkrat o priliki zadnjih zasedanj tržaškega mestnega sveta, bo začel delovati z začetkom prihodnjega šolskega leta. Kaj pa atraiki vrtec v silici Sv. Frančiška Močno pogrešajo tržaški Slovenci otroški vrtec v središču mesta. Tak otroški vrtec, za katerega prihaja zaenkrat v poštev najmanj 45 o-trok, bi mogli odpreti v ulici Sv. Frančiška v poslopju, kjer posluje slovenska osnovna šola. Prepričani smo, da nam bodo šla šolska obla-stva ZVU pri tem prizadevanju na roko, saj gre za koristi naših najmlajših, ki so močno prizadeti s posečanjem zelo oddaljenih vrtcev. Kdaj dobe vasi STO-ja elektriko ? V šestem letu po koncu druge svetovne vojne In po dveh letih izvajanja ERP gospodarskega načrta na STO-ju, je še mnogo vasi v tržaški okolici, ki so brez elektrike za razsvetljavo in gospodarske ter obrtne svrhe. Naj jih nekaj naštejemo: Mavhinje, Cerovlje, Medja-vas, Zgonik, Salež, Koludrovica, Eepnič, Slivno, Sempolaj, Prečnik. V nekaterih od naštetih vasi je e-lektrična razsvetljava zaenkrat samo začasno napeljana. Izvedeli smo, da je za napeljavo električnega toka v Mavhinje in sosednje vasi že odobrenih 74 milijonov lir. Nastala je pa nepredvidena in nesmiselna težava; čeprav je denar za električno napeljavo na razpolago, napeljave ni mogoče izvršiti, ker nobeno obstoječe električno podjetje noče prevzeti novih vasi v svoje omrežje, češ da se to ne izplača, ker bi s tem prevzeli samo nedobičkanosen posel, ki bi jih letno obremenjeval z 2 do 3 milijone lir primanjkljaja. Stvari zares ne razumemo! Drobiž iz Nabrežine Kominformistična barka se potaplja. Pravijo, da jo zapuščajo glavne podgane. Te lezejo zopet na barko, ki se je že potopila, prav za prav na njen dimnik, ki gleda še iz vode. Smemo čestitati na takih pridobitvah? Javna dela za letos so končana, niso pa končali mleti jeziki, ki jih kritizirajo. Po navadi kritizirajo taki, ki bi sami naredili še slabše. Upajmo, da nam jesen prinese nov denar v te namene in pametne nasvete. Ljudski vrt, čeprav še ni končan, dela nekaterim sive glave. Posebno mladina se sprašuje, kje bo odslej trgala podplate, ko so uničili lep kamniti »brja:r«. Da bi pustili vsaj nekdanji kal pri miru! Pozimi je včasih zamrznil in hi se dalo tam zavrteti. Pribijemo, da so se proti nam, mladim, postavili vsi na noge. Naše nove ljudske hiše so dograjene. Namestili so v njih zrak; prav za prav se je umestil tja sam brez vsake prošnje in brez vsakega dovoljenja od strani pristojnih obla-stev, ki še ne vemo, kje so. Prosilci, seveda najpotrebnejši, ker sto prosilcev za par stanovanj ne znajo zadovoljiti niti ta oblasbva, pa naj čakajo. Saj to ni nič hudega, saj čakajo nekateri na stanovanje, ki je vredno tega imena, že pet in še več let. Ce se do sedaj niso privadili, tudi se ne bodo več. Izgovarjajo se na greznice? saj niso potrebne, saj je blizu morje... Tudi piškav izgovor nekaj velja! Cestna uprava ima čudne navade. Porabi milijone za obnovo cest, ■potem jih pa prepusti božji volji. V par mesecih je cesta slabša kot prej. Ce je milijonov zares na pretek, bi lahko bilo tudi nekaj tiso-čev, da bi nastavili cestarje, saj je toliko ljudi še brezposelnih!.. V groznem stanju je del ceste v drevoredu Milana Kolarja, od c epi tv« ceste proti Sempolaju do postaje. Mislimo, da tudi ta del Kolarjevega drevoreda je nabrežinski. Ljudje majejo glave nad rdečimi zvezdami, ki so jih komi postavili na plašče trga in dveh ulic. Trg ta ulice so od vseh Nabrežincev in ne samo nekaj uajsarjev. Zato naj občinski odbor poskrbi, da se ta krivica prebivalstvu prihrani in da se komi drže tega, kar so obljubili na seji, t. j., da ne bo pri tem noben« politike. Pri volitvah smo mislili, da volimo upravne može; sedaj šile vidimo, da razumejo komi pod besedo uprava v prvi vrsti strankarsko iizsiljevalno politiko. Z resolucijami ne bodo zmanjšali davkov! Pod »Zavjji« smo dobili trg im veliko moderno tehtnico. Kaj bomo tam prodajali še ne vemo, kaj tehtali pa še manj. Pa drugič še kaj. Mladinec Sprememba statusa voj. častnikov pri policiji J. k. Od prvega maja dalje preidejo rezervni častniki britanske vojske, ki so pri civilni ptfliciji Julijsk« krajine, iz vojaške uprave pod ei-vilno policijsko upravo. Pravice in položaj prizadetih fc-stnikov v civilni policiji Julijsk« krajine ostanejo neiizpremenjene. Uniforma bo posebna modra uniforma s priznanimi policijskimi enaki položaja. Med poletnimi meseci bodo nosili kaki-unifonme, ki bodo tudi imele policijske fcnake pp-ložaja. Dokler ta uniforma ni na razpolago, bodo še nadalje nosili .sedanjo vojaško .uniformo. Položaji in njihova odgovarjajoča zavezniška vojaška stopnja so: Glavni nadzornik — polkovnik Namestnik glavnega nadzornika - Vrhovni intendant — podpolkovnik Višji intendant — major Pomočnik višjega intendanta — kapetan Zadnje čase se je več naših čita-teljev iz inozemstva obrnilo na u-pravo lista s prošnjami za razne usluge. Ker so po večini te prošnje v zvezi z raznimi nabavami pojasnila, koliko denarja ima naka-tem potom vse tiste, ki se ev. nameravajo obrniti na nas s podobnimi prošnjami, da nam predhodno nakažejo denar za nabavo dotične-ga predmeta, sicer se prošnje n« bodo upoštevale. Najbolje je, da se dotičnlk predhodno obrne do nas za informacije, če se predmete lahko dobi in njihovo ceno, da bo dobil od nas vsa pojasnila koliko denarja Ima nakazati in po kateri poti. Uprava Kaše naročnike v inozemstvu vljudna naprošamo, da nam spo-rote, v holllior ne prejemajo našega lista po pošti v redu, vse nepravilnosti, znHasnelB dostave ali Izgube, s NoliHor mogoče točnimi podatki. Sporoče naj tudi, te so list prejemali bolj ali nanj točno ho je ie izhajal v Gorici. Z zbranim gradivom si bo u-pravo prizadevala urediti pri merodajnih oblastvih dotedanje nerednosti in najti način bolj točnega in hitrega dostavljanja. Qb priliki jih naprošamo tudi, da poravnajo naročnino po poti, ki imo jo pred časom vsakemu posebej sporočili. Uprava Slovenci na Koroškem Krivic, ki jih morajo trpeti koroški Slovenci, je veliko. V obeh svetovnih vojnah in v raizdobju »ned njima, so se strahovito nagrmadile. Težko je navesti vise primere, 'ki kličejo vso pošteno evropsko demokratično javnost, da se .zavzame za trpeče Slovence na Koroškem. Izdan je sicer zakon, ki daje slovenski narodni manjšini na Koroškem neke pravice. Enakopravnost, lci je zakonito zajamčena, pa je dejansko ostala le na papirju. Enakopravnosti za Slovence ni v šoli, »e na pošti, ne na sodniji, ne na Občini, skratka — nikjer. Vsi javni aapisi morajo biti izključno v nemškem jeziku, prav tako vsi pečati, M samo nemškem jeziku je tudi u-redovanje na pošti, na občini, na sodniji. Ce kdo .zahteva, da se z ■jim govori v materinem jeziku, se smatra to iza »nezaslišano izzivanje«. Pisma, označena s slovenskimi krajevnimi imeni, pošta dosledno zavrača s pripombo: »Kraj tega »mena je nepoznan«. Jasno je, da je v takih razmerah j|es šolski pouk usmerjen v ponemčevanje Slovencev. Ze šolski zakon gam o pouku na dvojezičnih šolah jie krivičen. Pa še ta se ilzvršuje samo v nekaterih obrobnih občinah ob jugoslovanski meji. Drugod je učni jezik izključno nemški. Te-' žensko pride na razred 1 do 2 uri slovenščine. Poučujejo po veliki Meči ni slovenščine nezmožni učitelji. Ti nimajo niti resne volje, da bi se otroci naučili pravilne slovenščine. Prav veseli so, da so nacisti prepovedali vsako slovensko besedo v riščevalnemu posojanju denarja na obresti. Izrabiti kritičen položaj kmeta ali rdkodelca, trgovca ali industrijalca, pa tudi navadnega uradnika, družinskega očeta in druigih, ki so slučajno, zaradi gospodarske krize ali družinskih razmer, zašli v potrebo po denarju, tudi v majhnem obsegu, kot je na primer samo znesek nekaj lir, je zgrešeno in krivično, kakor je pač krivična vsaka (zloraba prilike. Zgodovina pozna primere, da so ljudje in tudi denarni zavodi posojali celo na 1.000 odst. obresti. Tudi danes ise dogajajo, zlasti med zasebniki, taki umatzani špekulativni posli z denarjem. V širšem svetu pa predstavljajo še danes razne monopolistične družbe in trusti ter karteli grdo izrabljanje položaja za pridobivanje denarja, ker one samovoljno diktirajo cene blagu na trgu. Na žalost .imajo Skoro vse države na svetu večino monopolov v svojih rokah (tobak, sol, sladkor, petrolej itd. itd.). Gre pač za dopolnitev državnih bilanc, se izgovarjajo! Proti izikoriščevanju iz denarjem se je človeštvo vedno borilo u vlade so izdajale ostre zakone za (pobijanje šipekulacije. Tudi vi komunisti obsojate kapitalizem, toda vi ste svojo obsodbo, iznesli /proti kapitalu kot takemu, ne pa samo zaradi obresti in visoke obrestne mere. Vi komunisti trdite, da so denar, in z njim kapital, ustvarili buržuji, da z njim držijo ljudstvo v jarmu in nad ljudstvom gospodujejo. Da živijo v brezdelju in od znoja in žuljev izkoriščanih delavcev in kmetov. V komunistični družbi je denar brez pomena... Zato je po komunističnem mišljenju treba odpraviti ne samo kapital, ampak tudi denar kot menjalno sredstvo, ali sredstvo za nakup vsakdanjih potrebščin. -V komunistični družbi, pravijo komunisti, cist ane denar brez pomena, ker bo človek na eni strani »zgra jen« do take visoke socialne človečanske zavesti, recimo vsestranske m> rale, poštenosti in pravičnosti, da ne bo vzel za svoj obstoj im tb vsakdanjo rabo niti izrnca več kot bo res potreboval vsak dan stproti. Na drugi strani pa bo imel človek v komunistični drutžbi od vsega, kar si bo želel, tudi če se mu zljubi poleteti z zrakoplovom iz Moskve v London, v Washington in v Tokio na primer, samo povečerjat ali pa po steklenico piva itd. Pravi Taj, torej prav tak, kakršnega vidimo tu blizu nas, onstran železne zavese, v matični domovini, kjer vlada vsegamogočni rdeči bog Tito... In kjer ljudstvo »prostovoljno« strada, hira in umira v izobilju... vsega pomanjkanja!.. Toda glej, povsod, koder so komunisti zavladali, od Rusije do njenih satelitskih držav in do Jugoslavije, prav povfod bo obdržali denar, kapital in banke. Razlika stoji saimo v tem: da so se vsega kapitala polastili komunisti. Trdijo, da so postavili samo državno banko in odpravili ~a-sebne. Res, toda vlado in banko imajo v rokah samo oni, komunistu V ostalem je vse pri starem. Namesto, da najemajo posojila in plačujejo obresti zasebniki in zasebne družbe, plačujejo »krvave* Obresti kolhozi, prisilne državne zadruge, ki sestojijo iz samih nekomunistov! In država — komunistična vlada — vsako toliko razpisuje celo notranja posojila na obresti, kakor pač vsaka druga zapadna »izkori- (Dtlje n« 4. »trmni) [Dvorana, v kateri se je nekoč zbirala pobožna dekliška bratovščina, je bila nabito polna ljudi. Matjaž se je stisnil v kot in čakal. Potem so nenadoma ugasnile luči in le ena sama močna in bleščeča je svetila na z zastavami in slikami okrašeni oder. Nekdo je stopil na oder in okorno spregovoril: »Otvarjam komemoracijo v plinskih pečeh požganih junakov in podajam besedo tovarišu Josipu Goflji, kandidatu Kurje vasi na prihodnjih ljudskih demokratičnih volitvah!« Oglasilo se je sprva plašno ploskanje, -toda množica je kaj hitro sprevidela, kaj je volja mogotcev in lestenci v dvorani so se stresli od navdušenega ploskanja in klicanja. Pepe Goflja je stopil na oder. Da bi slavnost izgledala bolj prisrčna, je nastopil v pristni delavski tuti, ki je doslej še nikdar ni oblekel. »Viš jo, komedijo«, se ije grenko nasmehnil Matjaž in prisluhnil, zakaj Pepe Goflja je spregovoril: »Tovariši in tovarišice! Mi smo se zdaj vsi skupaj tukaj zbrali zato, da proslavimo vse tiste naše borce in heroje, ki so padli v plinskih pečeh kon... kondenzacijskih lagerjev. Vaša masovna udeležba, je pomemben argument, kako globoko radikalno se je v vaših srcih vsidrala ljubezen do domovine, katere lepote in mogočnost nam je vsem skupaj znala prikazati šele naša nova demokratična ljudska oblast, ki bo s svojimi organizacijami krepko stala na biljardih vaših pridobitev. Zastonj bodo intrige svetovne reakcije, da bi filtrirala naše vrste. Mi bomo stali trdno kot naši heroji v plinskih pečeh! Z njih duhom bomo kovali naše jeklo in ga topili v železo, iz katerega bodo rastle tovarne in mostovi naše paštete in bodočnosti. Zdaj vas vprašam samo eno: kje so tisti hlapci okupatorjev, ki so hodili o-krog in govorili: Mi smo oblast! Figo. imajo, ne pa Oblast, ko se klatijo izven meja in jih bo mogoče že jutri dosegla pravična roka ljudske pravice. Oblast imamo mi, in je ne bomo dali iz rok, zakaj zdaj vlada demokratično ljudstvo. Kaj pa je boljšega kot to, da imamo oblast? Dokler imamo to bomo živeli, kajti z oblastjo se lahko iznebimo vseh tistih, ki nas ovirajo, sabotirajo in bi nas radi pošteno balzamirali pred zunanjim svetom. Mi jim bomo že pokazali, kaj se pravi biti poklicni hlapec in izdajalec. Pometli bomo z njimi, da bodo ne samo manjši od onakovega, kot je klasovito povedal njegova ekscelenca tovariš maršal, pač pa jih bomo mi, s temi našimi žulja-vimi delavskimi pestmi napravili še manjše od muhinega jajca, za katero je napredna socialistična znanost neizpodbitno dokazala s pomočjo meroshopov, da je v resnici manjše, kot pa si mi sploh predstavljamo. 2e zdaj je naša oblast velika in mogočna, pa bo še bolj realizirana takrat, ko bomo pometli z vsemi nasprotniki socializma in demokratične ljudske oblasti, te naše krasne in čudovite, vsemogočne pridobitve. Delež pri tem pa imajo tudi vsi tisti junaki, ki so hrabro, brez zdihljajev bolečine zgoreli v plinskih pečeh. Slava njim, smrt fašizmu, svobodo narodu!« Takole jih je klatil Pepe in pokazal, da ni nikdar bil res pravi delavec, ker sicer ne bi topil jekla v železo, niti ni dokazal, da je govornik. Sicer pa nič hudega, če je koncentracijo zamenjal s kondenzacijo, dokument z argumentom, foaluarde z biljardi, prosperiteto s pašteto in nazadnje še iznesel tisto o ekscelenci. Vse to ni bilo važno, kajti ljudje itak niso ničesar razumeli in so vedeli le to, da morajo skrbno poslušati in potem navdušeno ploskati. In res je po Pepeto-vem govoru dvorana .znova zarju-la v navdušenju in klici: »Živio Pepe Goflja, kandidat Kurje vasi, dol reakcija, ven s hlapci«, se niso hoteli poleči. Nenadoma pa je zavladala grobna tišina. Po sredi dvorane se je pričel porivati proti odru široko-pleč starec, sivih las in dolge bele brade. Molče se mu je odmikala množica. Ko je prišel do odra je spregovoril: »Slišali smo govor Pepeta Goflje. Govoril je kot zna samo Goflja in kot nihče drugi. Glejte, tam zadaj v kotu stoji moj sin Matjaž. Solze mu teko po licih od ganotja nad vsem tem, kar je bil slišal, zakaj Pepe Goflja je velik! Dva otroka je imel. Sina Martina, močnega kot hrast in hčer A-lenčico, brhko in dehtečo kot jelko v gori. Vzeli so mu ju in zdaj ju ni več. Tako je moj sin Matjaž plačal svoj krvni davek domovini in ljudski oblasti, ki jo je tako lepo in živo v vsej mogočnosti orisal Pepe Goflja. Toda povem vam eno: vsi boste izterjani, vsi boste plača- li davek duha in krvi, zakaj ta, ki vam zdaj vlada, ni od tega sveta: znamenje je, da bo za riajhujšlm trpljenjem, ki vas čaka, vstalo novo in lepše življenje ljubezni in bratske sloge. Umirile se bodo vode in blato bo padlo na dno; posekano bo staro drevje in iz njegovih korenin bo gnala nova, mlada in sočna rast. Duh Abelov bo preklel Kajna in takrat se bo misel naših mrtvih povrnila v naša srca, ljube* zen bo zvezala .vse, kar je sovraštvo ločilo!« Grobni molk je zavladal, med množico in prekinil ga je le krik otroka: »Mamica, glej, kralj Matjaž!« In množica je takrat padla na kolena, kralj Matjaž pa je dvignil svoje suhe roke in jo blagoslovil... In Matjažu, očetu Martina in A-lenčice so od blaženosti lile solze po razoranih licih. Množica je rju-la in vpila, on pa je bil edini, ki je videl im slišal kralja Matjaža in si v srce zapisal njegove besede: »Ljubezen bo zvezala vse, kar je sovraštvo ločilo!« In zrušilo se je njegovo telo, duh pa se je iz njega dvignil v nebeške dvore. • * • Pokopali so Matjaža, le nekaj prijateljev je šlo za pogrebom. la ko so spustili truplo v grob, je nekdo dejal: »Na sestanku ga je zadela kap, prav na koncu Pepetovega govora!« Nekdo drugi je pa pristavil: »Da, da, govorila je pač goflja...« » • * Toda Pepe Goflja še živi in zadnjič sem zvedel, da se je naučil ce- D e s t i z Goriškega Doslednost na šolskem polju Članek, ki ga je priobčila »Demokracija« pretekli teden v zvezi z zadržanjem in zahtevami goriške italijanske republikanske stranke glede slovenskih šol na Goriškem, je treba izpopolniti še z ugotovitvijo, da so nameščene kot učne moči na slovenskih šolah tudi take osebe, ki so proti obstoju naših šol, in ki zavzemajo v življenju dvoj-nio stališče. Na eni strani se prikazujejo prave Italijane in se izražajo o slovenskem šolstvu nič kaj laskavo; na drugi strani pa si prizadevajo, da dobijo namestitev ravno in prav na teh šolah. So tudi take moči, ki pošiljajo svoje gtroke v italijanske šole, same pa ne čutijo potrebe, da bi prosile raje za namestitev na te šole, kjer bi z veseljem učile svoje lastne otroke. Take moči niso dosledne v svojih mislih in čutiih ter nazorih. Zakaj siliti na šolo, do katere ne čutijo ljubezni? Dober delavec te prime tistega in takega dela, ki mu je res ljubo* In si rad izbere tisti kotiček, ki mu je najbolj pri srcu Kdor Slovencev in slovenske šole ne mara, in kdor nima zadostne izobrazbe iza slovensko šolo, naj raje pusti prostor drugim! Ne igre za to, da gojijo učne moči narodno - nacionalističen duh v šoli, ali da silijo k duševnemu odporu proti državi in italijanski naciji. Kaj takega se v šolah od strani pravih slovenskih učnih moči ne dogaja, ker jim je le za to, da učence učijo v materinem jeziku s srčno materino ljubeznijo in s požrtvovalnim prizadevanjem, da se otroci nekaj naučijo tako slovenščine, kakor italijanščine. Pa tudi če bi učne moči poudarjale na slovensko narodno zavednost v šoli, bi se s tem prav nič ne pregrešile proti državi in proti italijanskemu narodu, ker je i v mirovni pogodbi i v državni ustavi naš narod prignan kot avtohton narod, ki ima pravico do spoštovanja in razvoja v vsakem oziru. Prav tako, kakor Nemci na Tirolskem in Francozi v dolini Aosta. Biti zaveden Slovenec v Italiji ne pomeni biti proti državi! Zahtevati spoštovanje svojega jezika in svoje narodne kulture ne pomeni zaničevati italijanskega naroda in kulture. To naj si zapomnijo vsi tisti, ki Slovenci niso ali nočejo več biti. Ne spoštovati, ali celo sovražiti narod, iz katerega je kdo izšel, ni niti častno niti olikano. Sramotno in grdo je ovirati razvoj šole naroda, iz katerega je kdo izšel, a sedaj ne čuti več z njim. Pošteno je odstraniti se prostovoljno iz šole, do katere kdo ne čuti ljubezni in vidi v njej samo kraj svojega korita. Tako pa imamo primere, da hočejo ostati na slovenski šoli osebe, ki slovenščine niti ne obvladajo in ki so Slovencem do mozga sovražne. Kako naj take osebe vršijo pravilno svojo službo za plačo, ki jo prejemajo? Kako naj voditelji, ki slovenščine ne poznajo, izprašujejo v šoli pravilno in vestno ter požrtvovalno? Ali ni tako ravnanje in zadržanje v kričečem nasprotju s pravili šolske vzgoje? Vse take moči vabimo, da Slovensko šolo zapustijo, sicer bomo prisiljeni verjeti, da so nalašč tu, da slovenski šoli škodujejo na pouku in na ugledu! Da prežijo nanjo, ikot jastreb na plen... iTo smo napisali in priobčujemo zaradi prilik na slovenski šoli, in ne zato, da ne bi .priznali komu demokratične pravice poučevati tudi na slovenski šoli. Kar zahtevamo je vestnost in poštenost, ne pa zahrbtna dvoličnost. Sloga S D Z in občinskih sietonolcov zaradi državljanstva Naša občinska svetovalca gg. Kemperle in Bratuž sta kot taka in v imenu SDZ vložila vlogo na g. prefekta z zahtevo, da bi izdal navodila za potrdilo državljanstva ▼sem osebam, ki so 10. junija 1940 ■imele svoj domicil na sedanjem o-izemlju italijanske republike. Istočasno pa da bi odredil za povratek na slovensko šolo učencev in dijakov, sinov tistih staršev, ki imajo pravico do državljanstva, ker so imeli ob izbruhu vojne svoj domicil tu v Italijii, a so pred nekaj me-*eci morali poslati svoje otroke na italijansko šolo. Drugo vlogo sta g. Kemperle in g. Bratuž vložila na g. župana z zahtevo, da se izda državljanski list vsem osebam, ki do njega imajo pravico v smislu pravnega tolmačenja zadeve v gori navedenem smi-»lu. Ce pa g. župan ne bi hotel ali ne bi mogel zadeve kot take rešiti *am, kakor mu zakon dovoljuje in določa, zahtevata naša obč. svetovalca, naj stavi njuno zahtevo na sejo občinskega sveta. Upamo, da nam oblastva ne bodo ugovarjala več v tej zadevi, ker so pač tu odločitve najvišjega državnega sodišča in jugoslovanskih oblastev, kakor je »Demokracija« že dvakrat pojasnila in obrazložila. Leta 1948, ko je bil čas optirati, je rimsko ministrstvo izdalo več odločitev na škodo prizadetih strank, ker je tolmačilo čl. 19. mirovne pogodbe, .kakor da bi zahteval stalno bivališče, vpisano na a-nagrafičnfcm uradu, namesto domicila. In mnogi Slovenci so morali tako krivično optirati. In poleg tega pa še prenašati šikane in trde opazke raznih uradnikov ter izbruhe šovinističnega tiskal Na oblastvih je, da te krivice sedaj popravii takoj, da ne bodo Slovenci trpeli še večje in nadaljne škode in krivice. Hov vozai red Dne 14. maja stopi v veljavo nov vozni red. ODHODI. Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 14.07, 15.52, 16.40, 19.30, 22.32 in 23.30. Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak), 5.45, 6.37, 8.11, 12.33, 13.48, 17.26, 18,54, 20.05 in 22.50. PRIHODI. Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, 12.31, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03 in 22.46. Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 14.04, 15.49, 19.28, 22.31 in 23.29. Licejci preti visokoSelcem V nedeljo 7. t. m. so dijaki slovenskega liceja iz Gorice odigrali v Sovodnjah nogometno tekmo proti slov., visokošolcem. Zmagali so licejci s sedmimi goli proti nič... Pravijo, da zahtevajo visokošol-ci revanžo, za katero kličejo na pomoč starešine... lo uporabljati tujke in je postal profesor na univerzi, kjer predava socializem. In še to sem zvedel od študentov: Nekega dne so ga vprašali, kakšno je njegovo mnenje o Gide-u (izg. Zidu), francoskem komunistu, ki se je spreobrnil. Tovariš profesor Goflja je malo pomi-«111, potem pa rekel: »Eh, 2id ostane Zid. Pa to ni važno. Toda kdor ne bo imel v mezincu Marxa in Engelsa, ta naj ne pride na izpit!« • * e Kat nekoč bleste zvezde na Slovenskem, kot nekoč pojo gozdovi ia delite polja. Na holmih se belijo starinske cerkvice, spomini davnih časov. Pod zvezdami doni pesem fantov to zveni smeh deklet. Verjemite ml bratje! nič, prav nič se ni spremenilo. Med ozarami se vi-jo velikonočne procesije ia vihrajo bande re, oa gričih pokajo mož nar ji in fantje sečejo pred cerkvijo pirhe, dekleta pa s hrepenenjem in lju-beizenljo pripravljajo tisti edini, najlepši pirh za svojega ljubega. Ne, me, nič se ni spremenilo. Samo tako hudo viharna noč je nocoj, da ni videti zvezd, da se je sanjavi Sum gozdov spremenil v grozovito bučanje in samo zaradi viharja ni pesmi fantov in smeha deklet in ni videti belih cerkvic na holmih. Toda jutri bo Velika noč, sonce bo vstalo čisto in svetlo, da bodo lahJko nad ozarami zaplala bandera in bo preko vse naše zemlje zavelo, silno in mogočno: »Premagana je smrt, trohnoba!« * m e Za konec. Preden je šla ta reč v tisk, jo je bral neki moj znanec, ki pa je, med nami povedano, tudi pristaš Pepata Goflje. Saj ga boste mogoče sami uganili, če vam povem,'da je bolj čokat in da mu nič na svetu ni tako drago, kot ljudska oblast. Zdaj veste gotovo, kdo je to, saj je pristašev Pepeta Goflje le še malo v Trstu in jih lahko prešteješ na prste. Prebral je, potem pa se je razhudil: »To ni .umetnost, to je podel pamflet. Blatiš junake, ki so se borili proti okupatorju, žališ vse, ki so imeli simpatijo za partijo. Pljuvaš na na-rodno-osvobodilno borbo. Pogazil si skratka vse svetinje slovenskega naroda. In tisti velikonočni konec! Sčuvanje k uporu in proti državi. Sramota, da je sploh moglo priti kaj takega izpod peresa Slovenca!« (Pisano je bilo s svinčnikom!) Jaz pa sem mu povedal takole in zapišem do pičice tudi za tiste, ki bi se še k^aj razburjali: »Slovenski narod In borce v gozdovih pusti pri miru. Napisal sem zgodbo o Pepetu Goflji, kot jo vem, po resnici In pravici. Nič si nisem • izmislil, samo iz vljudnosti nisem napisal pravih imen. In ni bil en sam Pepe Goflja, ena sama Katra Gobec in ljubica Marjetica. Na stotine jih je bilo. In če bi bili v gozdu Še poštenjaki, bi pljunili na informacije, ki so bile pridobljene na način, kot so jih pridobivale razne Marjetice. Za hip bi pozabili na tujce, potrgali Marjetice in jih vrgli čez domači plot na tuja tla!« (Konec) Goriški trg Na goriškem trgu se je pojavila obilica pomladanskih pridelkov naše sončne briške okolice: zelenjava vseh vrst in mikavne prve češnje, ki so jih briški kmetje pripeljali v velikih količinah. Slovenske romaaje Dne. 18. maja zjutraj se odpeljejo s posebnim avtobusom v Rim, Assasi in Loreto slovenski romarji, ki so se odločili napraviti letošnje svetoletno romanje pod okriljem Sliov.' tretjega reda v Gorici. Odpeljali se bodo izpred kapucinskega samostana in cerkve, kjer biva redovni voditelj p. Fidelis. Romanje bo trajalo od 18. do 24. maja. Po opravljenih pobožnostih v Rimu bodo romarji zapustili večno mesto 23. maja zjutraj in se bodo odpeljali v Assisi počastit sv. Frančiška Asiškega. Od tam bodo nadaljevali pot v Loreto, kjer bo drugo jutro 24. maja sv. maša v s,v. Hišici. V teku dneva se potem vrnejo v Gorico. Smrt značajnega moža V visoki starosti 74. let je mirno v Gospodu izaspal upokojeni deželni uslužbenec in posestnik g. Jakob Klavčič v Podgori pri Gorici. Kot narodno zaveden in pošten naš mož si je s svojim skrbnim gospodarstvom pridobil velik ugled med vaščani in okoličani. Zato ga je na izadnji poti spremljala velika množica občinstva in so mu številni pevci zapeli trii lepe žalostinke. Naj počiva v božjem miru! Žalujočim ostalim naše sožalje! Valerišče V nedeljo 7. t. m. so tu priredili zaključno veselico odrasli, bsi so po-sečali večerno šolo. To šolo je vo-dil.-i učiteljica gospodična Gravner-jeva iz Gorice. Ona je tudi pripravila udeležence za prireditev, pomagal pa je učitelj iz Valerišč g. Marinič. Obisk na veselici je bil zadovoljiv in program je bil lepo izvršen. Prireditve se je udeležil tudi didaktični ravnatelj g. Leban. ittrerjan Pri nas je nekaj novega. Namestnik tajnika na županstvu, g. Stanislav Šuligoj, je odstopil in -na njegovo mesto je bil imenovan domačin g. Alojz Koršič. Gospodu Šuligoju se Steverjanci zahvaljujemo za njegovo vestno, pošteno in točno opravljanje poslov Na meji dveh svetov (Nadaljevanje s 3. strani) ščevalna« kapitalistična država, vlada tburžujev krvosesov. Sicer pa imajo vaše komunistične države ves monopol nad vsem, kar je človeku potrebno: živež, obleka, obutev, stanovanje. Vi komunisti kričite proti monopolističnemu sistemu v kapitalističnih državah, ne vidite pa, da ste v svojih režimih monopolizirali prav vse življenje! Zasebnjk si seveda v komunistični družbi ne sme privoščiti tega, kar si privošči komunistična skupnost. On si ne more postaviti niti najmanjšega zasebnega podjetja: obrti, kmetije itd., ker bi sicer u-tegnil postati močan in komunistični oblasti ne,pokoren in odporen. Kapital služi torej vam komunistom samo zato, da se ohranite na oblasti in izkoriščate vse nekomuniste, to je ves narod, ker živite in vladate na njegovih žuljih. Mi demokrati pa trdimo, da mora biti kapital na prosto razpolago vsem pridelovalcem: delavcu in kmetu, obrtniku in trgovcu ter in-dustrijalcu. In vsem vrstam zasebnih Obratov in poklicev. Vsi, ki denar potrebujejo kot sredstvo za pridobivanje novih dohodkov, ki služijo družabnosti, imajo nujno pravico denar dobiti na razpolago po pravični in pošteni obrestni meri, ki mu bo pomagal k uspehu in razvoju ter napredku in ki ga ne bo udušil že ob samem začetku dela in obratovanja! Morda je podržavljenje denarnih zavodov res dober in pravilen način, da lahko pride vsakdo do začetnega kapitala. (Ni pa rečeno, da je obstoj zasebnih bank socialno zlo in krivica. Glavno je, da ic tozadevna zakonodaja pravična in stroga. In da izvaja^ država tudi strogo nadzorovanje denarnih zavodov in njihovega poslovanja.). Ne gre za uvedbo monopola na trgu z denarjem, ampak za odpravo zla, ki ga predstavljajo zasebne banke v časih krize. Zasebnik ne pozna usmiljenja, in v danem kritičnem položaju vrže kmeta, trgovca in obrtnika ter druge dolžnike na beraško palico. Državna banka pa, ki bi imela svoje oko nad vsem gospodarskim življenjem naroda, ne bi imela niti koristi od pritiska nad lastnim ljudstvom v težkih časih. Med državno banko, ki bi bila skupna last vseh državljanov, in ne monopolistična družba, in državljani, ki bi denar potrebovali, bi morali postaviti krajevno oblast kot posredovalni in nadzorovalni organ. Ta krajevni posredovalni in nadzorovalni organ, recimo gospodarski odbor, bi lahko stal zraven občinskega sveta in tudi deželnega odbora. Odpadle bi vse vrste garantov (ki so često navadni špekulanti) in vsakdo, ki ima voljo in veselje do dela, bi imel na razpolago ongan, ki bi takoj preučil njegovo zadevo in izposloval posojilo pri državni banki; nato pa nadziral zaposlitev posojila. Ker ima vsak državljan dolžnost delati, mora imeti tudi pravico do orodja za delo, in denar je tako orodje. Človeštvo gre naprej, in njegovo gospodarstvo tudi. Ono bogati. V začetku je bilo to bogastvo le naravnega izvora. Človek je imel to, kar mu je narava sama dala. To dobo imenujemo dobo pastiro-vanja. Toda kmalu je človek začel delati z roko, in pridobivati d>-hodke s svojim lastnim trudom ln razumom. Tej dobi sledi doba povezanega gospodarstva, kjer so vse sile sveta na delu za skupni blagor: narava, atmosfera, človek in njegov razum ter izumi; tehnika in kapital itd. itd. Človek gospoduje nad vsemi silami in zapoveduje vsa sredstva iza obstoj in napredek loveštva. To dobo doživljamo danes mi. •» «»