Nainovejsa poročiia Nftjnovejše z bojisč. Na rumunski fronti mestoma živahnejši to povski boju Naruski fronti smo severno od Kirlibabe v Bukovini odbili sunek dveh sovražnih stot nij. Na ostalib frontah nobenib posebnili do godkov* Amerika nastopa Zanlmlv položa^. Svlcarski list »JournaT piše: Wilsonov poziv na nevtralcej naj se mu priklopijo, je ustvaril zanimiv položaj. Mogoče je, da se temu pozivu ne bodo vsi nevtraloi odzvali, kajti za večino teh, n. pr. za Nizozemsko, Skandinavijo in Svioo je nevarnost posebno velika. Amerlka zaplenlla avstrl|ske In nemške ladje. Iz Novega Jorka se dne 6, februarja poroča: Posadke avstrijskih in nemšklb trgovskih ladij, ki so se ob izbruhu vojske zatekle v ameriška pristaaig8a, so zaCeli spravljati na naseljeniško postajo Elli8 Island V pristanišču Cebu na Filipinib so Amerifiani zaplenili tri velike nemgke trgovske parnike; istotako v pristanigfiu Zamboanga na Filipinlh. Vse te zaplenjene nemgke trgovske parnike so prevzeli ameriški mornarigki člastnikii Ameriška vlada ie zasegla brezžifino brzojavno postajo v Turkertonu v deželi New-Jersey, Amerigki mornarji stražijo postajo. Slroji 29 parnikov, ki so bili zasidrani v pristanlSCu Novi Jork, so bili unifieni. Skoda znaša 300 tisož dolarjev. SploSna Tojatfut dolžnost. Prejšnji severoamerlgki predsednik Taft zaht©r% da ae v Severni Amerikf lakoi »Ttde sploSna vojaSka dolžoost. e«nznra. -m:sss Fzaneoski listi porofiajo iz Novega Jorka, da se bo t kratke« v Stvenfi Ameriki upeljaia «enzura. , . fttiea. Sviearaki Bst ^Bund" pi6%, d« |e deianskl položaj Zdmženib drzav Stvern« Aueplkf na »ni in gvi«e na drugi straid fako različen, da predsednlk Wilson tesno aplob ni mogel mlsliti na to, da bi se Svioa v ugodnem smielu odzvala nlegovemn vabllu. S|Ktilla>. Glasilo Spaiiskega ministrskega prtdsednika ge*fa Romanooesa Sestita fepan&ki vladi, da |e nmeia s« ?zognlti vsem nevarnostim s tenij da Wflsonove mirovne spomeniee ni podpirala. S tem si je Spanija pnhranita, da ji hI treba &l«diti razburienju amerigk»ga preblvalstva. Spanska vlada bo skugala s pmvi^nostjo ohraolfl strogo nepristranost. Nlzozeaasiai. Vse nizozemako 8asopisje priporoCa, da naj oetane Nizozemska nepristranska, Pod Spanskim ^dbtvom bodo nevtralci vsako Wilsonovo diplomatlfino akoijo podpirali, njegovlh vojnih podvzetil pa ne. V drngl nizozemsld zbornioi je vlada podala izJavo, v kateri se z ozirom na najnovejše resne dogodke zatrjuje, da ni nobentga povoda za posebno vznemirjenje. Poštnl promet omejen. Rftdi omejenega pofttnega prometa mnogi nArocniki aaSega fista ne bodo dobili redno. UpraTnlgtr* •• a«a»nt i»b«na Irivdt. Tr«b» ]9 potrp«t». Oddaja masti. Nebateri uradno duloc ,; nibiralci rua.su v raariborsktm glavar.itvu notejo upoštevuti zad.ji vladni odiok, da je treba oduati apuščene raasti 30% mani nego aurovtgi špeha ah rnasU An je giavarstvu o tem ob/ettdo samo ob- Cene za les. Dunajska zveza velikib avstrijskih lesnih trgovin je dne 31. januarja t. 1. sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični moter do preldica: Hlodi (jelov, 6mrekov in borov Ies) 50— 55 K, hlodi (bukov in hrastov les) 95—110 K, hrastove, bukove, sploh debele deske iz trdega lesa itakozvane platnice, podnice) 240 K. Otesani ali oglati žagan les (smreka, jelka, bor) 60—90 K, bukov in hnir stov les 230—245 K. Za Stajersko so določene slede6e cene: Mehki hlodi neotesani 45—55 K, oglati ali otesani mehki hlodi 75—100 K, trde deske 180—190 K. Popragevanje po mehkem lesu je vedno večje, a blaga pa veliko premalo. Lesne c^ne na Ogrskem in Hrvatskem. Na zadnjem lesnem trgu v Budimpešti dne 19. januaria je bilo zelo živahno. Izvanredno živahno je bilo popraSevanje po lesu, ki se ga rabi za izdelovanje železniških vozov. Od meseca oktobra lanskega leta so poskocile cene za les na Ogrskem povprečno za 25%, za nekatere vrste lesa m poskofiile cene celo za 40%. Veliko je tudi popraševanje po lesu, ki se ga rabi v rudnikih. Za hrastov les, ki se ga rabi za železnigke blazine in prage (gvelarje), so poni^all neprimerno visoke cene. Voboe so lesne cene na Ogrskem za 10—25% višje, kakor pri nas. Govori se, da bodo letos spomladi lesne eene na Ogrskem dosegle tako vi' sočino, da o tem sedaj nibfie govoriti ne mor«, kajti že sedaj plačujejo za les vsako ceno, katera se aahteva. Velike ogrske banke so pokupile skorodane vse večje ogrske gozdove. V enem samem mesecu so pokupile za 11% milijona K gozdov na Ogrskem. Lesne cene na Hrvatskem so za 10—15% nižje kakor na Ogrskem, toda vsi vecji gozdovi, zlasti v Slavoniji, se nahajajo v rokah ogrsldh židovskib bank, ki bodo delale l«sne cene kar po svoje. Cene za les v Nemčljl. Na vs©h vfeftjih nemgkih Iesnih trglli je bilo popraševanje po deskab nenavadno živahno. V Mannheimu so plačevaU 100 komadov »dobrih deska v debetosti 16' 12" 1'" po 400 do 415 mark. Tudi v Mogunciji je bjlo popraševanje po mehkem lesu zelo živahno in tudi cene so bile temu primerno zelo visoke. Na lesnem trgu v Ašalenburgu na Bavarskem so zelo popraSevali po stavbenem lesu, kot hrastovem, borovem in smrekovem lesu, ker so začeli graditi domove za mvalide. Blaga je bilo bore malo, V Monakovem je bilo popraSevanje po mehkib hlodili zelo živahno, blaga pa tako ma-. lo, da je lesni sejm trajal samo dobre pol ure. . ¦ y * Memingenu so bile cene za mehke deske, katere rabi vojagka uprava za izdelovanje zavojev za sbranjevanje municije, izvanredno visoke, pravzaprav ni bilo nobenih določenih oen, kolikor je lastnJk za deske zahteval, toliko se mu je pa tudi plaftalo V Stutgartu je bilo popragevanje po mehkem stavbnem lesu zelo živabBO, blaga pa malo. Za kubični meler melikega stavbnega blaga z obifiajnim robom so plačevali 90—95 markt za boljSe blago do 120 mark, V Nemfiiji cene za les silno naragfiajo, blaga je pa na vseh lesnih trgih vellko premalo,. Pr«nanik»uatt je že trudi za&elo lesa za izdelovanj« paplrja. Pokonfcevanie vran. Letos je videti v nagih krajih izredno veliko gtevilo vran, Jdl v spomladi delajo na njivah, posebno pri vsajeni koruzi obilo škorie. OHasl bi naj skrbela, da bi lovski zakupniki te gkodljivke, ki v velikih jatab krožijo po nagih krajlh, kolikor mogofie zatrli Kdor nima lovskepa streliva, && naj obrne na okraina glavarslva, da mu ga isla preskrbijo. Prodaja bomJbrazevlaB in perlla. Tsgc^insko ministrstvo j© lrgovc«m dovolllo, da smejo v 6aau od 2. februarja do 2. marca na drobno prodatl B% svojib zalog. Enem« posameznemu kupeu ae sme prodati It vecjemu 20 metrov blaga ali po! tocata izdeianega perila. Ted»j[ za sadjapstro. vrtnarstvo in travnIgtTO se bo zafiel meseca marca na dežeinl kra«tijski goR v St. Jnriju ob južnl Žel. Trajal bo trl tedne, dvft tedna v marcu in en teden polefi. Sadjarstvo, vrtnarslvo in travnigtvo so tri velevazne, §e preveC zanemarjene otroke. Prostih mest bo za ta teftaj samo le 10; sprejeli et> pa ntore do 25 moških, Stvar Je pa rredna, da posameznik nekaj žrtvnje za njo, ali če se gre aa javne koristi, da žrtvuje]o kaj raarie oblasti zanj. Natančneje pove ravnateljstvo šole. Hmel]. Na hmeljskem trgn v 2atou ni bilo pretekli dobi nobene kupfiije s tujim hmeljetm in 0.0 100—130 K za 50 kg so bile samo na papirju. Neka nemška tvrdka je pokupila v Žatcu 120 stotov tu]ega hmelja iz leta 1915, bržfias v Spekulacijske namena. in sicer za ceno 85 K za 50 kg. Pomanjkanje napravi ljudl lznajdljlre. Dokler imamo le ge kaj zaloge J. Dežmana morskega mahu, se nam ni treba bati pomanjkanja olja. Tz tega mahu napravljeno olje je ravno tako 6isto kot namizno olje in lma prednost, da nam služi tudi kot zdravilno ol;«. Kdi>r ima slab želodec, mu islo olajšuje probavIjan«. Tudi za stare Ijudi ft\ one, ki s« raalo gibi;e:o, ima to olje zelo dober upliv. Oglejte si ge danaSnji instrat in potwn poizkustt«. Ne bost« »e k«sal! .}