\
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 22. SEPTEMBRA 1961 * POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO X. — ŠTEV. 39
VELIČASTNO PARTIZANSKO SLAVJE V BRDIII
Mogočni spomenik naše revolucije, ki so ga minulo nedeljo odkrili na Gonjačah v Goriških Brdih, je hkrati spomenik bratstva in enotnosti slovenskih in italijanskih borcev za svobodo, je spomenik enotnosti vseh ljudi na skrajni zahodni meji naše domovine
bov. Čeravno so od ceste najbolj oddaljeni, se čutijo močno povezane z ostalimi vasmi.
Doslej sta delali na tej cesti dve mladinski brigadi, zdaj pa bo pljunilo v roke še 180 krepkih in pridnih domačinov iz vseh vrhov-skih vasi. Vreme je za sedaj kar ugodno in zato je povsem verjetno, da bodo 29. novembra slavili v jubilejnem letu ljudske vstaje veliko delovno zmago.
V enem izmed zapisnikov smo naleteli na takšen stavek: Tlakovanje od Vrabč do borovega gozda nad Razgurmi je končano in končana so tudi vsa zemeljska dela do Štjaka. Buldožer je opravil svoje. Povsod ne bo treba tlakovati cestišča, ker je svet dovolj trden. Bogovci so z buldožerjem razširili tudi vaško .pot, sedaj pa bi radi napravili nekaj podobnega tudi Gradiščani.
Na zborih volivcev so prišle na dan tudi manjše vaške zadeve. Grižce skrbi vaški vodovod. Utegne se namreč zgoditi, da bodo že letos brez vode. Težave z vodoi imajo tudi na Selu in na Ravnjahf Pri Stomažu so izrazili željo po koritu za napajanje živine. Raz-gurci so se sami spodbujali k nadaljevanju gradnje vaškega vo-
dovoda ter zaprosili Upravo komunalne dejavnosti v Sežani, da bi popravila pokopališki zid ter mrtvašnico. Na Poljanah bi radi, da bi buldožer zravnal kanale na poti v vas in da bi se za nekaj časa ustavil pri njih drobilec kamenja. Na Ravnah so zahtevali, da bi njihovo vas vključili v ži-vinozdravniški okoliš Sežane namesto v Komen, v katerega spadajo sedaj. Na Krtinovici zelo pogrešajo javno razsvetljavo, ki jo imajo že skoraj vse vasi v sežanski občini. Na Doleniah so volivci izrazili upanje, da bo takoj, ko bo cesta dokončana, začel k njim voziti avtobus iz Sežane. Na Vrabčah so predlagali, naj bi na šolo postavili strelovod, v vasi sami pa si želijo gostilno.
Zelo važna točka, o kateri so razpravliali vsi zbori volivcev, ie bilo poročilo o delu dosedanjih šolskih odborov osnovnih šol na Vrabčah, pri Stomažu in v Štja-ku. Na nekaterih zborih, na primer na Vrabčah, so bila poročila dokaj kratka in vse preveč površna, da bi mogli volivci dobiti jasnejšo podobo o delu in prizadevanju šolskih odborov. Na vseh zborih so volili nove člane šolskih odborov.
OBISK IZ ŠVEDSKE
Minuli torek je obiskalo Tovarno motornih koles TOMOS v Kopru 65 trgovskih zastopnikov njenih zastopstev na Švedskem. Velja omeniti, da ima TOMOS na Švedskem kar 700 trgovskih zastopstev, ki so v minulem letu prodala skupno 5000 motornih koles, izdelkov koprske tovarne motorjev. Da bi bil mrodajni efekt v bodoče še boljši, so pooblaščeni zastopniki navezali s tem obiskom še tesnejše stike s tovarno, seznanili so se s proizvodnim procesom in izdelki nasploh, posebno pomembna pa ,je bila določitev prodajnega programa za prihodnje leto.
BOJI V KONGU
Boji v Kongu še vedno trajajo. Pripadniki sil OZN v modrih čeladah vztrajajo na pridobljenih položajih, medtem ko Čombejeva žandarmerija nod vodstvom belih oficirjev nenehno izvaja ofenzivne akcije proti njim. Intervencija prihaia tudi od zunaj, saj dobivajo žandarji secesionista Čom-beja nenehne okrepitve in pomoč v najsodobnejši vojaški opremi. Katanški vojaški reaktivci so mitraljirali glavni stan sil OZN, pri čemer bi skoraj ubili poveljnika 0'Briena. Predstavnik OZN se je po Iiammerslcjoldovi smrti sestal s Čombejem, vendar o vsebini razgovorov še ni točnih podatkov.
Slavje pred novim spomenikom na Gonjačah je odprl s prisrčnim pozdravom vsem udeležencem sekretar ZK goriškega okraja Tine Remškar, nato pa je govoril predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher. V svojem izvajanju je orisal pestro proslavljanje 20. obletnice vstaje in revolucije po vsej Jugoslaviji, pri tem pa poudaril, da se malokateri kraji v naši državi lahko ponašajo s takšnimi specifičnimi lastnostmi in značilnostimi obdobja narodnoosvobodilnega boja, kot prav kraji ob naši zahodni meji. Malokateri kraji se tudi lahko ponašajo s tako vseljudskim značajem vstaje, s tako vsesplošno udeležbo vseh prebivalcev, kot so to prav Goriška Brda in druga področja Primorske.
Nikjer v Sloveniji in tudi ne na drugih področjih Jugoslavije ni bilo mogoče doseči tako vsesplošne aktivne udeležbe delavsko-kmečkih in meščanskih slojev v tem boju, kar so nekateri tolmačili izključno z nacionalno osnovo borbe in z nerazvitim razrednim bojem na Primorskem. Da to ni res, najbolje dokazuie dejstvo, da tudi nikjer drugje ni bil dosežen takšen enoten nastoD italijanskih in slovenskih borcev, kot na tem področju, čeprav je ravno to največ pretrpelo ^od fašistično okupacijo. To dokazuje dejstvo, da se je v tej borbi uveljavilo borbeno bratstvo med italijanskimi in slovenskimi borci tega področja, uveljavilo se je organizirano sodelovanje med enimi in drugimi enotami tega področja v skupnem boju proti fašizmu. To ni prišlo samo od sebe, marveč oo organiziranem delu in naporih najboljših članov komunistične partije, ki so pri svojem delu
imeli veliko težav in žrtev. Ne zaradi premajhne privrženosti prebivalstva stvari osvobodilnega gibanja, marveč nasprotno — zaradi velikanskega navdušenja in zaupanja v zmago, zaupanja vsem ljudem okoli sebe, kar pa je no-vzročalo premajhno budnost napram izdajalski dejavnosti sovražnika. Vsesplošen ljudski zanos in želja po svobodi nista nikjer drugje v Jugoslaviji tako spontano oodprla svojo borečo se armado, kot prav na Primorskem.
Tovariš Kraigher je nato nadaljeval z opisovanjem enotnosti v osvobodilnem boju in po končani vojni, ker je prav ta enotnost omogočila rešiti vprašanje priključitve Primorske k matični domovini. Poudaril je, naj bo spomenik na Gonjačah simbol moči in sile naše ljudske revolucije in svobodoljubnosti. obenem pa tudi spomenik zmage bratstva in enotnosti ljudi na najbolj odprti meji Evrope, SDomenik miru in medsebojnega razumevanja obeh narodnosti na eni in na drugi strani meje.
Tovariš Boris Kraigher je še govoril o beograjski konferenci in njenem pomenu in še enkrat poudaril, da je soomenik v Brdih simbol zmage svobodoljubnih sil, simbol moči socialističnih sil tega področja in nov znak ponujene roke bratstva med slovenskim in Italijanskim ljudstvom, kakor tudi pomeni zahvalo vsem tistim herojem, ki so za svobodo in lepše dni dali svoja življenja, hkrati pa naj bo tudi simbol priznanja in zahvale prebivalcev tega področja Zvezi komunistov Jugoslavije in njenemu sekretarju tovarišu Titu, kateremu so po odkritju spomenika poslali pozdravno pismo.
O CEM RAZPRAVLJAJO NAgl ZBORI VOLIVCEV
to je enodušna želja prebivalstva kraških vasi, ki so navezane na cesto Vrabce—Štjak
Iz kupa zapisnikov o zborih volivcev, ki so bili med 11. in 14, tega meseca v Grižah, Velikem polju, Poljanah, Bogenu, Gradišču, Štjaku, Dolenjah, Selu, Rav-njah in Krtinovici, veie en sama volja — dokončati cesto do 29, novembra, Dneva republike.
Zdi se, da so volivci, ki so prišli na zbore v izredno velikem številu, spregovorili zadnjo besedo. Ob tako močni skupni volji ni več mogoče dvomiti o uresničenju cilja. Vsi moški bodo šli na delo. Mnogi že hodijo, ostali pa se bodo zvrstili po razporedu, ki ga bosta sestavila krajevna odbora Štjak in Vrabče. Pravijo, da bodo svoje delovni prispevek primaknili tudi možakarji iz Mah-ničev, Nove vasi. Pristave in Hri-
Goriška Brda so minulo nedeljo doživela svoj veliki praznik. Na Gonjače in okolico se je zgrnila množica nad 15 tisoč ljudi iz vse Primorske, pa tudi od drugod iz Slovenije. Med gosti je bilo posebno veliko nekdanjih partizanov in aktivistov NOB, med domačini pa zlasti mnogo mladine, čeprav so se skoraj vsi Brici udeležili tega slavja. Med številnim gosti od vsepovsod so bili tovariši Franc Leskošek - Luka, Lidija Šentjurc, dr. Marijan Bre-celj, Boris Kraigher, dr. Jože Vilfan, Franc Kimovec-Ziga, Albert Jakopič-Kajtimir, France Bevk, Jaka Avšič, Tine Remškar, inž. Karmelo Budihna, Milo Vi-žintin in drugi. Na proslavo so prišli tudi gostje iz zamejstva, zlasti bivši borci iz Trsta, Vidma in Gorice.
stale na letalu tik pred nesrečo zaporedne eksplozije v trenutku, ko je Hammarskjold spremenil načrt in zapovedal, naj letalo ne pristane v Ndoli, ampak naj krene v drugo smer.
Tuji dopisniki spravljajo to ta-jnstveno nesrečo letala OZN v vzročno zvezo z delovanjem Čom-bejevih reaktivnih letal, ki so zadnje dni predrzno ;aktivna v napadih na sile OZN, predstavnik za tisk poveljstva ZN v Kongu pa je izjavil, da so neposredno pred katastrofo opazili nad letališčem v Ndoli neko letalo, ki ga niso mogli identificirati. Zastopniki švedske letalske družbe, ki je lastnica ponesrečenega letala, pa izjavljajo, da je bilo Hammarskjoldovo letalo v brezhibnem stanju, in da so Čombejeva reaktivna letala francoskega izvora že poprej večkrat napadala letala, ki jih je ta družba dala na razpolago poveljstvu oboroženih sil OZN v Kongu.
Pravi vzrok nesreče in smrti generalnega sekretarja OZN bodo verjetno v kratkem ugotovJi, eno pa je gotovo: tudi če ne gre za sabotažo ali namerno sestrelitev, je nenadna smrt Hamraar-skjolda sredi tako zapletenega položaja ne samo v Kongu, ampak na svetu sploh, razen osebne tragedije ponesrečenih predstavnikov OZN lahko povod za zelo težke motnje pri nadaljnjih naporih OZN za normalizacijo razmer v Kongu, posebej pa še pri napori!» za zagotovitev svetovnega miru.
Na mogočni proslavi 20. obletnice revolucije na Gonjačah v Goriških Brdih jc v nedeljo govoril predsednik Izvršnega
sveta LS LKS Boris Kraigher
Prelepi spomenik revoluciji in osvobodilnemu boju naših narodov je hkrati simbol bratstva in enotnosti Slovencev in Italijanov, ki so v tem velikem boju skupaj prelivali svojo 'kri za svobodo in lepše življenje človeštva. Visoko se pne pod sinje nebo nad valovanje tisočev človeških glav in zastav vitki in visoki razgledni stolp in posloj bo vedno stal in svedrasto vrtal v višine kot živ spomin na naš boj za svobodo in dobre odnose med ljudmi. Oznanjal bo tja do morja in vseh drugih horizantov našo hvaležnost, pogum in trdno odločnost, nadaljevati pot, na katero smo stopili ter po njej hodimo Primorci ramo ob rami z vsemi Jugoslovani
Nekaj po polnoči med nedeljo in ponedeljkom je dobila akcija OZN v Kongu presenetljiv za-obrat, kajti tedaj se je iz še ne povsem pojasnjenih razlogov pri Ndoli v Severni Rodez'ji zrušilo letalo, v katerem je razen generalnega sekretarja ZN Daga Ham-marskjolda izgubilo življenje še osem ljudi.
Edini preživeli potn'k, ameriški narednik Julian, težko poškodovan, je izpovedal, da so na-
Posebne ugodnosti za člana Zveze borcev na ljubljanski Dopisni šoli, ki ima letos tehniško in ekonomsko srednjo ter administrativno in splošno izobraževalno šolo
Ce hočejo naša podjetja in ustanovo uspeti v borbi za čimvečjo storilnost, potem morajo zaposlovati v delovnem procesu strokovno usposobljene in razgledane ljudi. Zato se v današnjo življenje in v železni zakon razvoja vedno težje vključujejo ljudje, ki nimajo dovolj izobrazbe — tehnič-
nega znanja, družbene in kulturne razgledanosti. To pravilo je sicer splošno, še prav posebno važno pa je za našega delovnega človeka, ki ■ni samo proizvajalec, ampak tudi upravljavec in jo soodgovoren za ves naš proizvodni in družbeni proces.
V gospodarskih organizacijah in
Del množice na nedeljskem slavju v Goriških Brdih, ko se je okoli novo-•dkritega spomenika revolucije naših narodov in posebej tega dela Primorske zbralo nad 15 tisoč ljudi
Brez stavkokazov v Felszegy
Stavka, ki so jo pretekli petek začeli delavci ladjedelnice »Felszegy« v Miljah za nedoločen čas, je stoodstotna, brez enega stavkokaza. Tako
JAVNA TRIBUNA V IZOLI ŠIRI KROG SVOJIH OBISKOVALCEV
Da si je javna tribuna v Izoli že utrla pot in da postaja najbolj obiskovano shajališče članov Socialistične zveze, je dokazal tudi zadnji, nad-Tse aktualen razgovor o urbanističnem razvoju Izole, ko je v polno zasedeni dvorani Kulturnega doma tolmačil vrsto vprašanj tega obsežnega področja prof. inž. Mihcvc.
Izolčane torej očitno zanima bodoči razvoj njihovega mesta. To so dokazale v preteklosti tudi številne žolč-ne razprave o vrsti nerazčiščenih vprašanj bodoče urbanistične zasnove mesta, zato so, razumljivo, vsi nestrpno čakali na tak skupni pome-nek s snovalcem regionalnega načrta za celotno obalo. Pričakovanja ude-
ležencev javne tribune se zares niso izjalovila, čeprav perspektive posebno glede stanovanjskih gradenj in gradbeništva nasploh niso kdo ve kako obetajoče.
Vendar že dejstvo, da bo prihodnje leto dokončno oblikovan urbanistični načrt Izole, kaže, da vsi pristojni činitelji pomagajo uresničevali ta hudo zahteven načrt, od katerega bo v marsičem odvisna ne le uspešna, ampak tudi učinkovita, smotrna in ne nazadnje estetska ureditev našega industrijskega središča ob morju. Zato je tudi poziv odgovornim političnim organom in gospodarstvenikom, da pospešijo začeto delo s svojimi programi, nadvso nujen. Urbanistični
JEDRSKE EKSPLOZIJE SE NADALJUJEJO
Američani so te dni sprožili svojo podzemsko eksplozijo jedrske bombe, medtem ko poročajo, da so Sovjeti izvedli že 13 eksplozij atomske bombe v skupni moči 50 megaton sproščene energije. Po vsem svetu pa naraščajo protesti proti tem eksplozijam, ker narašča tudi nevarnost okužb ozračja zaradi radioaktivnega žarčenja. Protestom Skandinav-cev in Japoncev se pridružujejo že tudi Angleži, ker bodo radioaktivno nasičene zračne gmote te dni dosegle tudi londonsko področje.
ZASEDANJE
GENERALNE SKUPŠČINE OZN
V New Yorku je v torek začela z. delom Generalna skupščina Združenih narodov, odložena za en dan zaradi tragične smrti generalnega sekretarja Daga Ham-marskoelda v. Afriki, Zasedanje Be je začelo pod vtisom tega dogodka in se obetajo močni za-petljaji, ker še ni bilo primera, da bi skupščina zasedala v odsotnosti tega funkcionarja. Zaradi različnih gledanj na funkcijo generalnega sekretarja in na predloge Sovjetske zveze za delitev te funkcije na tri osebe bo verjetno prišlo že v začetku zasedanja do večnh neskladnosti v delu te svetovne organizacije,
ODHOD ADENAUERJA
S POLITIČNE POZORNICE
Minulo nedeljo so bile v Zahodni Nemčin splošne politične rolitve, na katerih je dosedanji kancler Konrad Adenauer izgubil večino in s tem mesto zveznega kanclerja. Za njegovega verjetnega naslednika omenjajo doseda-
S tif & S i
•njega ministra za gospodarstvo Erharda. Demokristjanska stranka, kateri, oba pripadata, bo skušala v koaliciji z liberalci osnovati novo vlado, medtem ko pravijo, da je izključeno vsako sodelovanje v tej vladi pod vodstvom socialdemokratov z zahodnober-linskim županom Willijem Brand-tom; ta pa trdi, da tudi liberalci ne bi hoteli več sodelovati v vladi pod vodstvom Adenauerja, tako da njegova kandidatura za morebitnega bodočega kanclerja res ne pride v poštev..
načrti naših obalnih mest, kot regionalni načrt za celotno obalo, so namreč po besedah izvajalca inž. Mihevca zastareli zaradi številnih novih okoliščin, predvsem pa spričo neslute-nega gospodarskega razvoja, zlasti industrije, pomorskega gospodarstva In turizma, kar domala dan za dnem spreminja obličje naših mest ob obali. Zato je treba vnesti v vse načrte novo elemente in upoštevati perspektivo, ki ni več zastrta s kop reno nejasnih in nerazčiščenih pogledov ter je zato očitno treba tudi arhitekturo prilagajati novemu položaju.
Koncentracija gradenj posameznih gospodarskih panog, predvsem tudi gostinskih oziroma turističnih objektov, sodi v eno izmed že razčiščenih postavk bodočega urbanističnega plana Izole. V stanovanjski graditvi, za katero so imeli udeleženci razgovora največ pripravljenih vprašanj, pa ima in bo imel tudi v bodoče prednost že preizkušeni in najcenejši sistem strnjene blokovske gradnje. Vendar arhitekti odločno zastopajo stališče, da ne gre zavračati niti ostalih oblik gradenj — prosto stoječih blokov, vrstnih in verižnih hiš, vse možnosti pa so odprte tudi interesentom zn individualne gradnje. Vse te oblike gre tam, kjer to ustreza pogojem, podpirati in organizirati.
K prigovoru, zakaj sprejemamo koncept tako pisanega zastopstva gradbenih načrtov, kar zelo draži gradnje, je izvajalec povedal, da gre v celoti za krivdo investitorjev, ki v svojih nenasitnih željah po »originalnosti« naročajo domala slednji načrt posebej. Javna tribuna se je odločno zavzela za to, da bi v bodoče upoštevali samo dva do tri prototipe, ki bi jih postopoma izpopolnjevali ter tako pospešili gradnje in postopek pred njenim začetkom.
Udeleženci javne tribune so obso-
(Nadaljevanje na 8. str.)
odločno in enotno stališče delavcev je prišlo do izraza tudi na skupščini, ki je bila naslednji dan, Delavci so namreč v celoti odobrili sklepe sindikalne organizacije glede stavke za nedoločen čas. Medtem je vladni komisar Palamara sprejel delegacijo predstavnikov vseh skupin, ki so zastopane v miljskem občinskem svetu, vendar odgovor Mlljčanov ni zadovoljil, kajti vladni komisar je dejal, da oblasti ne morejo narediti mnogo za delavce v Miljah, ampak da se za zadevo lahko samo zanimajo. Tudi izvršni odbor mladinske federacije KPI je izdal proglas, v katerem podčrtuje, da bo mladina odločno podprla pravične zahteve delavcev miljske ladjedelnice »Felsze-
gy«-
Manifest proti omejevanju svobode kulture
Skupina tržaških profesorjev in študentov raznih političnih usmeritev je podpisala manifest, v katerem obsoja napade vlade na kulturo. V manifestu poudarjajo, da je italijanska vlada že večkrat podlegla izsiljevanju svojih atlantskih zaveznikov ter je kršila najbolj osnovne pravice svobode in kulture. Tako je vlada na primer pred nedavnim prepovedala eni najboljših gledaliških skupin na svetu — »Berliner Ensemblu« — prihod v Italijo, med drugim pa je prepovedala tudi predstavo igre »Giova-na del popolo« v Pontederi. Igra namreč kaže mučeništvo alžirskega ljudstva. Razen že omenjenih podpisnikov manifesta so se v boju proti tem omejitvam svobode kulture pridružili tržaškim študentom in profesorjem tudi člani univerzitetnega gledališkega centra.
Poziv na obrambo miru
Glavni odbor Zveze demokratičnih žena v Trstu je naslovil na vse tržaške žene poziv, naj podvojijo svoje napore za obrambo miru. Težak in nevaren mednarodni položaj narekuje ženam — je rečeno med drugim v proglasu — da še bolj zavestno sodelujejo s silami miru. Gre za 'bodočnost vsega človeštva in v tem trenutku se ne sme zavreči nobena pot, ki bi lahko pripeiljala do prenehanja jedrskih poskusov ter do takojšnjih pogajanj za rešitev važnih mednarodnih vprašanj.
Z NEKEGA ZBORA VOLIVCEV V SEŽANI
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 800 din, za tujino 1M0 dinarjev eU 3,5 am, dolarja. — Bančni račun 6O0-7O-1-181. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. — Tisk in klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk«
V ponedeljek, 18. t. m., je bil v Sežani zbor volivcev, ki pa je bil žal premalo obiskan. Premalo zaradi tega, ker so na njem obravnavali probleme, ki se tičejo vseh prebivalcev kraške metropole.
O delu dosedanjega šolskega odbora je najprej poročal njegov dosedanji predsednik dr. Marijan Komar. Iz poročUa in tudi iz razprave je bilo čutiti, da je odbor z doslednim delom uspel doseči lepe uspehe, čeprav so njegovo delo motile objektivne težave. volivci niso bili zadovoljni s tem, da staro šolo še vedno popravljajo, čeprav se je pouk že pričel. Glede nekaterih perečih gmotnih problemov, n. pr. glede rekonstrukcije stare šole, postavitve lope za kolesa pri novi šoli, ureditve šolske delavnice itd., so bili volivci mnenja, med njimi tudi zastopnik »Kraškega zidarja«, naj se šolski odbor obrne do gospodarskih organizacij v času, ko bodo sprejemali zaključne račune, ker prav gotovo takrat najlaže nekaj primaknejo k skromnim šolskim sredstvom.
Na prihodnjem zboru volivcev naj bi poročala tudi odbora Nižje glasbene šole in otroškega vrtca. Po poročilu je zbor volivcev izvolil svoje predstavnike v šolski odbor osnovne šole. otroškega vrtca in glasbene šole.
O Izvajanju komunalnih del v Sežani je volivcem poročal podpredsednik občinskega ljudskega odbora Lado Mahnlč, V poročilu je nanizal podatke o vrsti objektov, ki so bili zgrajeni ali pa jih trenutno še gTa-dijo. Dotaknil pa se je tudi nekaterih stvari, ki ne gredo od -rok, ker nekatera podjetja, zavodi ln posamezniki kažejo premalo zanimanja, volje in odločnosti ter odgovornosti do skupnosti. Za izboljšanje varnosti prometa gradijo v mestu pločnike od starega gradu proti železniški postaji. Zdaj gradijo avtobusno postajališče s čakalnico in bifejem. V pritličnih prostorih občinskega stanovanjskega bloka bodo uredili prostore za šolske ln predšolske -otroke. V bližini urejajo (vso prepočasi in s spreminjajočimi se načrti!) otroško igrišče, kasneje, 'ko bodo uredili pra-
vo kavarno, ki je v Sežani že več kot potrebna, bodo za otroke preuredili tudi prostore sedanje kavarne »Sp ort«.
Družbena prehrana je obtičala na mrtvi točki in čaka na sredstva. Izdelali so že načrt za gostinski obrat blizu železniške postaje. Nova pekarna že deluje, odprta pa je 'tudi nova prodajalna kruha. Na rovaš prodajalne sta padli dve opazki: da kruha vedno ne tehtajo in da pekarna nima posebne blagajničarke. Tudi lekarna se je že preselila v nove prostore. V kratkem ji bo sledila še knjigarna, ki bo lahko v novih prostorih razširila svojo dejavnost. V novem naselju bi že morala poslovali! nova, deloma samopostrežna trgovina. Zal nI bilo na zboru nikogar, ki bi lahko pojasnil vzroke, zakaj je še zaprta. Nekaj podobnega je tudi z novo knjižnico in s klubskimi prostori. Tudi to vprašanje volivcem ni bilo pojasnjeno. V Sežani še ni trgovine s pohištvom in nič ni slišati, da bi jo kdo nameraval odpreti.
Zbor volivcev je pohvalil podjetje »Elektro« za hitro izvajanje del pri modernizaciji javne razsvetljave. Pripomnili pa so, da so nekateri zakot-nejši deU Sežane še vedno v mraku, tako n, pr. Stara pot in nekatere ulice v starem delu mesta. Pred kratkim so zgradili še eno bencinsko črpalko in lepo uredili prostor okoli n.ie. V mestu gradijo 13B stanovanj, vendar bodo potrebo tudi potem, ko bodo ta stanovanja že gotova, še velike, saj jo pri stanovanjski komisiji še okrog 400 nerešenih prošenj. Zbor je apeliral na močnejše gospodarske organizacije, ki gradijo stanovanja, naj s starimi stanovanji, ki jih bodo Izpraznili, pomagajo rešiti vsaj najnujnejše primere.
V razpravi so se volivci čudili, kako da tako pogostokrat zmanjkuje vode iin zakaj uprava »Kraškega vodovoda« ne opozori pravočasno potrošnike, da vode no bo, In kje so vzroki za taikšno pomanjkanje vode. Prav tako jo tudi nepojasnjeno vprašanje, zakaj so pred leti z nekaterih vodnjakov lodstranill črpalke in zakaj so zaprto Javne pipe ob glavni
cesti. In tržnica!? Kdaj bo imela Sežana tržnico, pa najsi bo še tako preprosta in cenena? V mlin so prišle tudi cene, ki jih oba prodajalca sadja — KZ in privatniki — neusmiljeno navijata. Naposled so obravnavali še pogrebniško službo, neodgovornost izvajalcev raznih del in načrtovalcev, ki svoje načrte vsak hip spreminjajo.
RazpravljaU so tudi o težavah turi-stlčno-olepševalnega društva, 'ki se z upravo komunalne dejavnosti trudi, da bi olepšalo mesto, pa ne najde razumevanja pri močnejših podjetjih, kot sta n. pr. Jadran in Preskrba.
Volivci so povedali, kar so mislili. Dolžnost raznih organov, zavodov in gospodarskih organizacij pa je, da prisluhnejo in da si skupaj z volivci zavihajo rokave, Ctm prej, tem bolje.	-er
ustanovah je zaposlenih med drugimi tudi precej borcev NOB. Po podatkih iz leta 1959 je le 11 % teh ljudi takih, ki nimajo popolne srednje ali visoke kvalifikacije. Ker pa zahteva delovno 'mesto v proizvodnji ali kje drugje strokovnjaka, je glavni odbor ZB LRS organiziral za svoje člane dopisno šolo, ki omogoča sistematično šolsko izobraževanje. Poleg borcev pa se lahko vpisujejo v šolo tudi člani sindikatov.
Z letošnjim šolskim letom je odprla Dopisna šola v Ljubljani poleg Ekonomske srednje in Administrativne šole tudi Tehniško srednjo šolo s strojnim, elektrotehniškim in lesnim oddelkom. V prvi letnik se lahko vpišejo vsi, ki že imajo določeno praktično izobrazbo in tisti, ki so že opravili izpit za določeno kvalifikacijo. Vsak kandidat bo moral opraviti v štirih letih 40 izpitov (za vsak letnik po 10), ob zaključku pa še zrelostni izpit in diplomo. Ugodno je, da bodo lahko opravljali kandidati izpite v času, ki ga bodo določili sami in da se bo celo mogoče vpisati v višji letnik, čeprav Še nc bodo opravljeni vsi izpiti nižjega letnika. Kandidati imajo tudi na izbiro, da lahko po petih semestrih Dopisne šole napravijo izpite za delovodje ali pa po osmih semestrih za tehnike. Končno je še velika ugodnost, da ne bo treba nikomur zaradi tega študija izgubljati delovnega časa, ker pouk ni obvezen in bo vsak lahko oprav-ilial izpite v zase najprimernejšem času.
Prav bi bilo, da bi organizacije ZB povsod tam, kjer so zaposleni bivši borci in aktivisti, vsi tisti, ki jih je udeležba v narodnoosvobodilnem boju iztrgala rednemu šolanju, po vojni pa intenzivno pritegnilo delo za obnovo, pravilno tolmačila pomen dopisnega izobraževanja. Danes imamo v Jugoslaviji le dve taki šoli (v Ljubljani in v Beogradu), čeprav je ta način izobraževanja v drugih državah kaj razširjen, kajti to je najee, nejšl način, kako priti do kvalifika' cije oziroma do ustrezne izobrazbe." Organizacijo ZB so dobile že podrobna pojasnila o delovanju naše Dopisne šole V Ljubljani in njihova naloga je, da pri kandidatih vzbudijo dobro voljo in pogum.
V prvi letnik Tehniške dopisne šole se lahko vpišejo kandidati še do srede oktobra. Predpisano učno gradivo bodo prejeli v skriptah. Prav tako se lahko seveda vpišejo kandidati po posvetovanju z organizacijami ZB na druge oddelke Dopisne šole. Na sedežih svojih organizacij bodo dobili gradivo za izobraževanje in podrobna navodila glede pouka na različnih oddelkih.
LEP USPEH MLADINE NA CESTI »BRATSTVO IN ENOTNOST«
Kot poročajo iz glavnega štaba mladinskih delovnih brigad, je letos jugoslovanska mladina asfaltirala 40 kilometrov novega odseka avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost«. Brigadirji so nadalje pokrili 50 kilometrov trase z bitumeniziranim gramozom, medtem ko je 14 kilometrov podlage pripravljene za asfaltna dela.
CEMU 15 VRST TRAKTORJEV?
Glavni problem v mehanizaciji našega kmetijstva je veliko pomanjkanje nadomestnih delov za razne kmetijske stroje. Zaradi tega stojijo le-ti po več mesecev nepopravljeni in neizkoriščeni, čestolcrat rn-av v času, ko je na poljih največ dela. Takšen zastoj v mehanizaciji pa ima pogosto hude posledice, saj zaradi tega marsikje ¡ne morejo opraviti določenega dela ob pravem času. Večina strokovnjakov meni, da bi problem lahko rešili edino tako, če bi tovarne izdelovale le ustrezno število tipiziranih traktorjev z zadostnimi rezervnimi deli. Ker gre za zares hudo .pereč problem najširšega merila, predlagajo sestanek zastopnikov proizvajalcev mehanizacije, da bi vsaj v do-glednem času rešili ta problem, ki ga v naprednih državah domala več ne poznajo.
iki no obisku
Skupina 60 holandskih zdravnikov in njihovih soprog se je mudila na tritedenskem potovanju po Sloveniji in Hrvatski. Pod vodstvom novinarke gospe Nelle De Bock-Luitting, dobre poznavalke Jugoslavije, je skupina pred tremi tedni z lastnimi avtomobili prispela preko podkorenskega prelaza v našo državo, si ogledala Tolminsko, Postojnsko jamo, Ljubljano, Gorenjsko, Novo mesto, Zagreb, Plitvice, Crikvenico, Opatijo, Pulj in druga zanimiva vmesna mesta in se končno za skoraj teden dni ustavila v Portorožu, odkoder je delala daljše in krajše izlete ob slovenskem morju in v notranjost koprskega okraja. Stopila je tudi v stik z
zdravniki tega področja; prav prisrčno je bilo medsebojno srečanje in izmenjava misli na improviziranem družabnem- večeru, katerega so koprski zdravniki priredili svojim holandskim kolegom v foonedeljekv 18. sentem-bra zvečer v Portorožu. V torek zjutraj je skupina odpotovala v Lipico in nato proti domu.
Večina udeležencev tega potovanja je bila tokrat šele prvikrat v Jugoslaviji — in prav tako je večina izjavila, da je tako prijetno iznenadena nad vsem doživetim, da se bodo prav gotovo in prav kmalu spet vrnili k nam. Nekateri so že kar rezervirali mesta za svoj dopust za prihodnje leto v Portorožu.
UVELJAVLJANJE NOVEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA NA SEŽANSKEM
Na Sežanskem so izvedli široko zasnovano anketo o tem, kako uveljavljajo novi gospodarski sistem. Anketirali so 12 najmočnejših podjetij na območju občine. Do 15. t. m. je odgovorilo deset anketiranih podjetij, v zamudi sta bili le .podjetji Aluminij iz Komna in Rudnik črnega premoga Vremski Britof. Za sedaj je še težko strniti podatke v zaključno analizo, zato le nekaj podatkov o tem, kako je zaživel novi gospodarski sistem v posameznih " odjetjih.
Tukaj moramo zlasti ugotoviti, da je razprava o novem gospodarskem sistemu razgibala osnovne organizacije ZK, sindikalne organizacije in celotne kolektive. Seveda ponekod prej in močneje, drugod kasneje in v manjši meri. Dejstvo je namreč, da so ponekod preveč odlašali in da že zmanjkuje časa za izvedbo vseh nalog ekonomskega, finančnega in organizacijskega značaja, zakaj tja do novega leta bo treba pripraviti in sprejeti vrsto aktov, s katerimi bo novi sistem izpeljan do zadnje podrobnosti, V vseh desetih podjetjih, razen v Marmorin-dusu, so že osnovali ekonomske enote — skupno jih ;e 45 v pro-
izvodnji, 6 postranskih dejavnosti in 9 v upravi, Povsod (spet razen v Marmorindusu, ki se še ni odločil za število in za to, kdo naj ima najvišjo besedo v ekonomskih enotah) so že izvolili organe zborov proizvajalcev. Večinoma so to predsedniki, ki nimajo pravice odločanja, le tu in tam, na primer v »Kraškem zidarju«, so se odločili za predsedstva, ki jih sestavljajo 3—4 člani. Predsedniki ali predsedstva imajo le pooblastilo, da sklicujejo in vodijo seje, da skrbijo za izvajanje sklepov in podobno, medtem ko o vsem odloča zbor proizvajalcev ekonomske enote. Tako stališče je popolnoma pravilno, ker bi vsak organ v EE, ki bi obstajal in deloval noleg zbora proizvajalcev s pravico odločanja, nujno pomenil oženje pravic celotnega kolektiva EE.
Na vprašanje, ali je delavski svet že sprejel nove pravilnike, je odgovorilo pozitivno le sedem podjetij, ostala tri — Jadran, Elektro in Marmorindus, pa imajo tudi že izdelane osnutke najvažnejših predpisov in o njih že razpravljajo delovni kolektivi. Delavski sveti so uredili svoje pristojnosti v 5 podjetjih, pristoj-
nosti organov EE (zbor proizvajalcev) pa v 6 podjetjih. To pomeni, da bo treba pohiteti s spremembami pravil in izdati še vrsto pravilnikov. Kot rečeno, so že izdelani mnogi osnutki teh predpisov.
Po ekonomskih enotah obračunavajo popolnoma le v 4 podjetjih. deloma pa v enem podjetju. Za takšno stanje navajajo kot vzrok neažurnost knjigovodstva, pomanjkanje računovodskega kadra itd. Nekateri obračunavajo proizvodnjo in vse ostalo po EE že od januarja ali vsaj julija letošnjega leta, obrat Iskra pa obračunava stroške po EE že od januarja lanskega leta. V najkrajšem času pa bodo to vprašanje več ali manj rešili povsod, -er
Plinsko komoro za pristanišče iztovarjajo v starem koprskem potniškem pristanišču; to je le ena izmed petih celic, v katerih bo podjetje Pristanišč« Koper pleni enitilo razne tovore, ki bodo šli skozi novo koprsko pristanišče. Gre predvsem za razna živila, sadje itd., s čimer se bo kvaliteta pristaniški* storitev v Kopru bistveno izboljšala
REORGANIZACIJA TRGOVINE NA OBALNEM PODROČJU
izacija bi vses
Kmalu Tomos-Cttroi
E£k Tovarna Tomos bo v najkrajšim času pričela z montažo novega Citroenovega avtomobila 3 CV ali — kot ga imenujejo v njegovi domovini — Ami-6. To popolno-: ma novo vozilo so pričeli v Franciji serijsko izdelovati letos v mesecu marcu. Čeprav je danes še

Prisrčno slovo
S področja krajevne organizacije SZDL Raven nad Piranom so te dni odšli odslužit vojaški rok v JLA kar trije mladinci. Eden med njimi, Anton Delbelo, je celo podpredsednik odbora Socialistične zveze, ostala dva pa sta aktivna člana odborov SZDL in prosvetnega društva Sloga. Krajevni odbor SZDL je minuli ponedeljek zvečer priredil vsem trem tovarišem prisrčen poslovilni večer in jim zagotovil, da jih tudi med služenjem v JLA ne bodo pozabili.
Je že bil obračun?
Volivci s nodročja krajevnega odbora Raven nad Piranom — o tem pa so razpravljali že tudi na nekaj sestankih Socialistične zveze — zanima, kako je z obračunom za lansko grozdje, ki ga je iVino Koper odkupovalo na odprt 'račun za predelavo v svojih kleteh. Obračun je bil obljubljen za pretekli junij, vendar pa doslej o tem prizadeti proizvajalci še ne vedo nič in prosijo podjetje, naj bi pojasnilo, kako je s to zadevo.
Na odločbe čakajo
Pri urejanju Sečoveljske doline so nekateri zasebni kmetovalci zamenjali svoja zemljišča za druga, da je lahko kmetijsko-živino-rejski kombinat zaokrožil svoje obdelovalne površine. Vendar pa ustrezna zemljiška knjiženja še niso opravljena in ne izdane odločbe o menjavi. Zato je ostalo še zdaj precej tako zamenjane zemlje pri zasebnih kmetovalcih neobdelane, kar je seveda ¿ista gospodarska škoda. Odločbe bi bilo treba čimprej izstaviti, da bi vsaj v letošnji jeseni pripravili zemljo za ozimino in rodnost prihodnje leto.
Postojna bo dobila pekarno
Vse kaže, da bo dobila Postojna v doglednem času novo pekarno, ki naj izboljša nreskrbo mesta s kruhom. Načrte za novi objekt, ki bo stal blizu Pošte na Tržaški cesti, izdeluje Projektivni biro v Novi Gorici,
relativno redko na evropskih cestah, vendar je njegova nriljub-ljenost in popularnost zelo velika. Njegove osnovne konstrukcijske koncepciie so iste kot pri popularnem »spačku«. Motor je prav tako boksar, zračno hlajen, je pa precej močnejši in razvija v gibni prostornini 602 ccm 22 KS pri 4500 obr/min. Maksimalna hitrost je 105 km/h, poraba goriva pa 6 1 na 100 km. Toda od »spačka« se ne razlikuje samo po močnejšem motorju. Po svoji zunanjosti je namreč njegovo pravo nasprotje, saj je po svoji estetski, moderni formi eden najlepših malih avtomobilov na svetu. Po udobnosti pa skoraj nič ne zaostaja za svojim velikim bratom — Citroenom ID-19.
VREME
OD 22. DO 29. SEPTEMBRA 1961: V tem času moremo pričakovati rahlejše poslabšanje vremena, ki pa se bo proti koncu tedna spet izboljšalo, Pihal bo južni in jugovzhodni veter.
Tako med potrošniki kot tudi v tisku je bilo že obilo kritike na račun naše trgovske mreže v Kopru in na vsem obalnem ozemlju. Največ kritike je povzročala premajhna zalo-ženost in izbira trgovin, dalje pa ne-speciallzaclja. Večina podjetij se ukvarja kljub številnim poslovalnicam s prodajo najrazličnejšega blaga, prav to pa je glavni vzrok, da nobeno ne more nuditi blaga iste vrste v večjih količinah, ki edine omogočajo večjo izbiro. Neštetokrat se dogaja, da mora potrošnik obletati vrsto trgovin, pa se še primeri, da ne najde iskanega, ali vsaj ne po svojem okusu in potrebi.
Vse hvale je zato vredno, da je Trgovinska zbornica za okraj Koper izdelala nedavno predlog za temeljito reorganizacijo trgovske mreže na obalnem ozemlju in ga s podrobno razčlenjeno dokumentacijo predložila v razpravo vsem zainteresiranim, okraju in občinskim ljudskim odborom v Kopru, Izoli in Piranu. Iz tega elaborata izhaja, da imamo sedaj na tem ozemlju kar 5 podjetij s 37 poslovalnicami, ki se ukvarjajo s prodajo industrijskega blaga. To so Soča, Tehnoservis in Trgocenter v Kopru, Mavrica v Izoli in Jadro v Piranu. Njihov promet je zelo različen. Le dve podjetji sta leta 19C0 dosegli v višini prometa slovensko republiško povprečje. Vsa skupaj so imela v tem letu v trgovini na drobno 2 milijardi 238 tisoč 833 din, na debelo pa 1 milijardo 713 milijonov 847 dinarjev prometa.
Nič boljši oziroma mnogo slabši Je položaj v trgovini s prehrambenimi blagom in gospodinjskimi potrebščinami. V tej stroki je 6 podjetij s 75 poslovalnicami. To so Jestvina in Klas v Kopru, Jadranka v Izoli, Pre-rad v Portorožu ter Kolonialc in De-likatesa v Piranu. Tudi njihov promet je močno različen in v nekaterih podjetjih ne samo globoko pod
republiškim, marveč tudi pod okrajnim povprečjem. Vsa skupaj so imela leta 19G0 v trgovini na drobno 1 milijardo 361 milijonov 200 tisoč dinarjev prometa, v trgovini na debelo pa celo samo 538 milijonov 3G5 tisoč dinarjev.
Predlog trgovinske zbornice meni, da bi bilo treba obstoječa trgovinska podjetja, če želimo ustreči potrošniku, izboljšati Izbiro, povečati promet in tudi zmanjšati obratne stroške ter s tem povečati dohodek, združiti po specializiranih strokah ne glede na občinske in celo okrajne meje. Tudi tu se namreč kaže, kakor v vsem drugem, da je plotnjaštvo posameznih občin stvari samo v kvar in je treba z njim temeljito obračunati. Po predlogu zbornice naj bi podjetja s tekstilom, konfekcijo in galanterijo
odstopila svoje trgovine druge strdke trgovskim podjetjem z ostalimi industrijskimi artikli. Ta podjetja bi spet oddala prvim svoje trgovine omenjene stroke, nekatera naj bi sploh prenehala, preostala pa specializirala svoje poslovalnice po strokah svoje skupine blaga.
Podjetje Soča naj bi prevzelo tekstilno blago, vse vrste konfekcije i» galanterijo, začasno pa morda še usnje in izdelke iz usnja. Tehnoservis bi se specializiral na železnino, barve, lake, pohištvo itd. Mavrica pretežno na elektromaterial, Trgocentea-(bivši samostojni Trgovski dom) pa bi ustanovil podobne — le manjše trgovine kot je sedanja koprska — tudi v Izoli in Piranu ter morda g« v Postojni in kje drugje. Kot trgo-(Nadaljevanje na 8. str.)
ŽIVAHNA DEJAVNOST SZDL V KOPRSKEM OKRAJU
Prizadevanja za strnitev sil
Okrajni odbor Socialistične zveze v Kopru je sprožil akcijo za ugotavljanje stopnje dejavnosti, političnega dela in organizacijske povezanosti krajevnih organizacij SZDL, njihovih podružnic in sekcij ter občinskih in okrajnega odbora Socialistične zveze. Na številnih sejah in sestankih krajevnih organizacij SZDL po vsem koprskem okraju, katerih so se udeležili razen čia-nov upravnih odborov krajevnih organizacij še nekateri člani iz-
NAS GOSPODARSKI KOMENTAR
Ali bomo izpolnili letošnji plan?
Čim bolj se bliža konec gospodarskega leta, tem bolj se postavlja vprašanje, ki smo ga zastavili v naslovu tega komentarja. To je tudi razumljivo iz več razlogov, v prvi vrsti pa zato, ker so se v letošnjem letu v marsičem spremenile osnove gospodarjenja v podjetjih ter v gospodarstvu nasploh. Podrobno o tem ne bi govorili, saj je znano, da predstavljajo te osnove nekak prehod na novi način gospodarjenja, ki naj bi v prvi vrsti povečal materialno podlago organom delavskega upravljanja v gospodarskih organizacijah.
Dosedanje analize o razvoju gospodarstva v letošnjem letu so morda pesimistične, ker rezultati niso taki, kot bi v tem času morali biti. Ker nas do konca leta loči le še nekaj mesecev, se zato često postavlja vprašanje, če bomo zmogli nadomestiti tisto, kar manjka, da bi že doslej dosegli planske naloge. Pri tem pa se poudarja, da nekatere gospodarske dejavnosti kažejo izrazit in velik napredek, in to preko pričakovanja, dočim druge v razvoju nekoliko zaostajajo. Tako je na primer značilno za tekstilno industrijo, da doslej ni dosegla planskih nalog, dočim jih nekatere druge, kot so elektroindustrija, kemična in druge, presegajo.
Že iz navedenega se kaže ne-enakomernost v razvoju posa-
meznih panog, ki je še večja, če ugotovimo, da v nekaterih industrijah leže velike zaloge nedokončanih proizvodov zaradi pomanjkanja nekaterih vrst surovin in reprodukcijskega materiala, ki ga uvažamo. Pri tem lahk,o celo ugotovimo, da bo slika popolnejša, da mnoge izmed proizvodov, ki tako leže nedokončani, uvažamo, kar povzroča med prizadetimi podjetji seveda precej slabe volje in zahtevo po intervenciji prizadetih organov. Nesmiselno je namreč, da uvažamo predmete, ki jih lahko sami izdelamo, in to celo boljše in cenejše. Pokazalo se je namreč, da smo v mnogih primerih kos tujim izdelkom, ki zaradi vedno večje konkurence na svetovnih tržiščih kažejo lepšo zunanjost kakor pa boljšo kakovost.
Dotaknili smo se enega izmed vzrokov, ki ovirajo v mnogih dejavnostih izpolnjevanje planskih nalog, ki pa jih je moč odpraviti, ker so taki vzroki več ali manj posledica slabih administrativnih ali komercialnih posegov posebno uvoznikov. Često pa povzroča take motnje novi sistem razdeljevanja deviz, ki se še ni v celoti uveljavil. Značilno je, da podjetja le nerada sklepajo rx>sle pod novimi pogoji in da je bilo doslej sklenjenih relativno malo zaključkov, vsaj glede na tisto, kar je bilo predvideno.
Pred dejstrn si nikakor ne moremo zapirati oči. In ravno dejstvo, da smo pravočasno ugotovili omenjene in druge negativne posledice, je omogočilo in omogoča njihovo odpravo. To -pa daje tudi jamstvo, da bodo postavljene naloge izvršene v celoti in da bo morda le ta ali ona gospodarska dejavnost prizadeta in da bo morda v proizvodnji za kak odstotek pod tistim, kar smo pričakovali. Z odpravo ovir pa bo tudi v takih primerih moč kasheje hitro nadomestiti, kar bi bilo morda zamujeno.
-žj-
vršnih odborov občinskih i» okrajnega odbora Socialistična zveze, je bilo ugotovljeno, da j« povezava med okrajnim in občinskimi odbori kar v redu, da pa mnogokje peša stik med krajevno organizacijo in občinskim odborom SZDL, da so mnogokje številne sekcije samo na papirju i» da se podružnice s svojim delom še niso prav uveljavile. Razgovori pa kažejo, da se je organizacija nasploh organizacijsko dokaj utrdila in oopravila zlasti razvid članstva in vprašanje članarine.
Da bi dosegli še boljšo povezavo med vsemi organi Socialistične zveze, bi bilo prav. če bi tako okrajni kot vsi občinski odbori obvestili krajevne organizacije SZDL, kateri člani okrajnega oziroma občinskih odborov prebivajo na njihovem področju, da bi jih lahko aktivneje pritegnili k svojemu delu, ker bi lahko s tem dosegli neprimerno boli živo pove^-zavo in intenzivnost v delu celotne organizacije. Zlasti je jasno, da bodo le tako tudi člani občinskih in okrajnega odbora SZDL lahko izpolnili svojo nalogo kot voljeni predstavniki nižjih organizacijskih enot in članstva nasploh v višjih forumih, s čimer je pogojena povezanost in učinkovitost pri reševanju vseh življenjskih problemov članstva in organizacije SZDL,
Lepa jesen - zgodnja zimo
Kakšno bo vreme v teh štirih mesecih, kolikor jih je še do kraja leta? Kdaj bo Ikonec poletja? Kdaj moremo pričakovati prvi mraz? Prvi sneg? Burjo? Na vsa ta vprašanja je poskušal odgovoriti znani meteorolog amater «oljčlckl. Svojo meteorološko prognozo je razdelil po mesecih.
September: Okrog 20. septembra moremo pričakovati padec temperature in deževje, vendar to ne bo dolgotrajno, marveč takole — mimogrede.
Oktober: Dnevi v tem mesecu bodo zmerno topli, vendar bodo od časa do časa prišli k nam hladnejši tokovi, predvsem Okrog l„ oktobra, med 12. in 15. oktobrom in po 25. oktobru. Kljub temu bo šel hladnejši atlantski zrak mimo naše države. To pa pomeni, .da bomo imeli suho vreme večji del meseca. Temperature
se bodo gibale med 10 in 20 stopinjami Celzija.
November: v tem mesecu bomo imeli prav gotovo prvi sneg. Po 23. novembra bo .padlo živo srebro pod ničlo. To bo prineslo k nam slano ln meglo. Navsezadnje pa nič čudnega, november je paič november.
December: Prva polovica meseca bo pretežno blaga in mirna. Temperature se bodo gibale med o in U stopinjami Celzija. Zato pa (bodo v drugi polovici meseca pihali hladni severni in vzhodni vetrovi. Dnevi bodo postali na mah hladni in iivO srebro bo zdrknilo tudi za 10 stopinj pod ničlo.
Na kraju je znani meteorolog dejal, da že lep čas nismo imeli toliko snega, kolikor ga pričakuje v leto9-njem letu.	C, S.
4___»SLOVENSKI JADRAN« ____štev. 39 — 22. septembra 1961
* PKB LJUDEH ¥ NASI1H KRAJIH * PM UUOE1H1 ¥ NASlIH KRAJIH * PK9 UUBSIH1 V MAŠBH KRAJI53 ^r m LJUDEH V MASfiH KRAJIH ^
VELIKODUŠNA POTEZA OBČINSKEGA ODBORA RK 11 IIP EL JE
ljah je že v samem začetku šolskega leta zavzelo pravilno stališče v izvajanju starega, preizkušenega načela, da je potrebno posebno pri vzgoji mladine »pomešati prijetno s koristnim«, če hoče šola doseči pri učencih pozitivne vzgojne uspehe, za kakršnimi stremi. Novo imenovani upravitelj hrpeljske šole, mladi profesor Mihael Jezeršek, sam navdušen športnik, si prizadeva, da svoje osebne ambicije v tem smi^P slu uspešno posredoval tudi mlademu rodu. Prav in vse hvale vredno je, da prizadevanja šole z razumevanjem podpirajo množične organizacije.
Ob omenjeni mladinski »filmski premieri«, katere predvajanje je tehnično odlično izvedel amaterski operater Jožko Butinar, naj nam bo dovoljeno nekaj dobrohotnih pripomb. V prvi vrsti gre za izbiro filma. Dokumentarni film »Krvava pot«, ki prikazuje zverinska mučenja naših interni-rancev v nemškem taborišču na Norveškem in ki je bil predvajan mladini v Hrpeljah, je morda za nežne otroške živce le nekoliko pretežka preizkušnja tako glede vsebinskega dojemanja kakor tudi po režijski obliki. Če je morda ■šola drugačnega mnenja, tedaj bi bilo vsekakor primerno, da bi nekdo mladim gledalcem pred predstavo spregovoril nekolikega besed o vsebini in pomenu filmBB Potrebno je namreč upoštevati, da so gledalci tudi pionirčki iz nižjih razredov osnovne šole. Nad vse posrečeni sta bili obe barvasti risanki, ki ju je operater zavrtel otrokom pred filmom. Škoda, da risank ne spremlja slovenski tekst. Nadalje bi bilo potrebno projektor namestiti v kabino, namenjeno za normalno aparaturo, ali pa v ospredju balkona. Predvajanje filma izmed sedežev v dvorani pa moti tako operaterja kakor tudi male radovedne gledalce.
Po predstavi v Hrpeljah je bil predvajan isti film v Materiji. Želeti bi bilo, da bi aparatura poslej čimbolj pogosto potovala tudi v ostale šolske okoliše z dobrimi, za mladino primernimi filmi poučne in zabavne vsebine.
_ J. Z.
Špehi zahtevajo vodo
Ko je koprska Vodna skupnost uredila zajetje dotlej skupnega izvirka vode za naselji Špehi in Šternci nad Sečovljami in napeljala vodo z zaselek Šternci, so Špehi ostali brez vode. To traja že nekaj časa, zato vaščani zelo želijo, če bi Vodna skupnost pohitela z zajetjem enega izmed številnih podtalnih izvirkov v okolici tudi za naselje Šnehi. Prav tako bi bilo treba ojačiti in istočasno preskrbeti več vode tudi Raven.
Za vodo in delo gre
Šola v Ravnu nad Piranom ima zagotovljene s strani UNESCO nekaj sodobne opreme za svojo stavbo. V glavnem gre za sanitarije. Ker šola sama tudi nima sredstev za delovno silo, bo treba nekaj rok v pomoč s strani prebivalstva, predvsem pa bo treba urediti pri zaietju izvirka, iz katerega se oskrbuje z vodo tudi šola, narediti ustrezen rezervoar, da bo lahko šola imela vedno dovolj vode.
east Sežani
večina Sežancev, zlasti tistih, ki imajo določene uradne dolžnosti, ne bila taka, potem ne bi bilo več tistega »parfumiranega« vrelca, ki že kakih petindvajset dni red^g. no bruha pri severovzhodni straHB ni Šmucove hiše, nasproti kina, in se potem nekaj dni vije potoček po glavni cesti proti »Triglavu«.
Bodo te vrstice kaj zalegle? Ne preizkušajmo potrpežljivosti tudi na področju voha. Tudi potrpežljivost ima svoje meie.
POLDE RENER
ČLANI KRAJEVNE ORGANIZACIJE RAVEN NAD PIRANOM BI RADI UREDILI KLUBSKE PROSTORE
vzgojno izobraževalno delo med šolsko mladino. Filmske predstave za mladino bodo hkrati poučno in zdravo razvedrilo, kakor ga ima šolska mladina v raznih krožkih in športnih dnevih. Novo upravi teljstvo osemletke v Hrpe-
Na gornji slilci sta moštvi finalnega tekmovanja v nogometu na zadnjih delavskih športnih igrali v Sežani, ki naj bi poslej tudi postale tradicionalne. Igralci pripadajo moštvoma garnizije JLA in podjetja Elektro-Sežana
Preteklo soboto je okrog štiri sto šolskih otrok iz hrpeljske in okoliških osnovnih šol napolnilo prosvetno dvorano »Svobode« v Hrpeljah, da bi prisostvovali prvi šolski kino predstavi, ki so jo predvajali z novim ozkotračnim kino projektorjem. Nabavo aparature je velikodušno podprl občinski odbor Rdečega križa s prispevkom 200.000 dinarjev, ostanek pa sta prispevala upraviteljstvo hrpeljske osemletke in občinski odbor SZDL. Ožkotračna kino aparatura pomeni za izvenšolsko mladinsko izobraževalno področje še zlasti dragoceno pridobitev, ker nikjer tako kakor v tej pasivni občini ne primanjkuje sredstev in pogojev za dopolnilno
Krajevna organizacija SZDL v Ravnu nad Piranom bi rada uredila svoje prostore. Potrebuje jih za svoje delo in za ureditev kluba, ki naj bi bil družabno središče vseh okoliških zaselkov. Za zdaj gostuje v veži kulturnega doma v Ravnu skupaj s krajevnim odborom in prosvetnim društvom. Ker je to hkrati dohod h kinu in v dvorano, seveda prostor še zdaleč ne ustreza za vse namene in
KAJ PRAVIJO DRUGOD
¡MII3f® Mil
Delovni kolektiv »Nanosa« je pričel s selitvijo ogromnih zalog trgovskega blaga iz Prestranka, kjer je imel doslej svoj sedež, v Postojno že v ponedeljek. Kakor predvidevajo, bo trajala selitev najmanj deset dni, opravili pa jo bodo z lastnim prevoznim parkom.
A. MIKLAVČIČ
Prea dnc-vi se je vrnila, s Ceste bratstva in enotnosti VIII. koprska MDB Janka Premrla-Vojka. Na cesti je delala mesec dni. V Davidovcu blizu Vranja so si srednješolci nabrali precej delovnih lovorik in je brigada kot ena izmed najboljših osvojila tudi Trak revolucije — najvišje priznanje mladim delavcem. Ti so svojo vsakodnevno normo dosegali z okrog 130 odstotki, najvišja dosežena pa je bila 20G odstotkov. Na sliki: po opravljenem dnevnem delu je bilo prijetno poslušati poročilo komandanta brigade Franceta Strleta o izpolnjenih
obveznostih
le pa ni y
Sežanci so take vrste ljudje, ki si upajo malce pogodrnjati in morda celo pokritizirati, sčasoma pa še tako nerodno in zdišavljeno stvar trpijo kot nekakšno nujno zlo. Rekli bi torej, da so premalo odločni ali' vsaj premalo glasni. (Izjema so le tisti, ki.v zelo poznih nočnih urah posedajo po ploč-. nikih in celo po cestiščih in preizkušajo, ali ljudje dovolj trdno spijo in ali imajo dovolj močne živce. Nekaj je tudi takšnih, ki jim je nočni mir — kljub vsem predpišem — deveta briga.) Če bi
EN ODSTOTEK OSEBNIH DOHODKOV ZA IZGRADNJO BOLNIŠNIC
V Novem mestu so pred nedavnim pričeli graditi bolnišnico, v Brežicah pa so z gradnjo novega objekta pričeli že prej. Pri obeh gradnjah .so sredstva resen problem, saj je republika pripravljena pomagati pod pogojem: pol na pol. Zbrati moramo torej polovico potrebnih sredstev sami. Na seji predsedstva OSS so bili mišljenja, da bi manjkajoča sredstva zbrali tako, da bi vse gospodarske organizacije v okraju prispevale po 1 odstotek od vsote izplačanih osebnih dohodkov tako dolgo, dokler ne bi nabrali dovolj sredstev. Ker je prizadevni kolektiv novomeške bolnišnice že sam zbral precej prihrankov, nekaj bo dodal še Zavod za socialno zavarovanje, za brežiški objekt pa je 'DOtrebnih le 40 milijonov, bi s tako zbranimi sredstvi lahko rešili vprašanje obeh bolnišnic. • O predlogu bodo razpravljali še zbor proizvajalcev v komunah in kolektivi.
GLAS
SEMINAR O DELITVI DOHODKA
V hotelu Jelovica na Bledu je bilo trodnevno posvetovanje o izdelavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnega dohodka. Posvetovanje sodi v vrsto takih posvetovanj, ki jih v letošnjem letu organizira ekonomski servis Organi-.zator iz Ljubljane.
Vsi udeleženci so ob zaključku prejeli dva priročnika. Seveda je treba takoj poudariti, da to niso nikakšne šablone, ampak le praktični pravni ln strokovni nasveti za izdelavo pravilnikov.
CELJSKA DELAVSKA UNIVERZA ODPIRA SEZONO TORKOV?' iRIBUNE
Delavska univerza v Celju je preteklo sezono organizirala popularna predavanja pod naslovom »Tribuna«. V sodelovanju z množičnimi organizacijami obnavlja Delavska univerza tribuno tudi v letošnji sezoni. Novost letošnje tribune bo tudi v tem, da bo pred vsakim predavanjem v sliki in besedi podana tudi kratka kronika najvažnejših dogodkov v našem mestu.
Prva prireditev te vrste bo v torek, 19, septembra, v Narodnem domu, kjer bo o pomenu beograjske konference izvenblokovskih držav govoril sekretar OK ZKS v Celju tovariš Franc Slmonič. Po predvajanju bodo poslušalci lahko videli tudi okrog G0 barvnih posnetkov, s konference.
' Naslednja predavanja bodo: O vse-miTskih poletih in razvoju znanosti, o rimskem obdobju zgodovine naših krajev ter v nevarnostih na cesti.
komaj zadostuje za večerne seje odborov raznih organizacij.
Organizacija pa vidi neko rešitev in člani Socialistične zveze na tistem koncu upajo, da bodo ob razumevanju in pomoči občinskih forumov v Piranu, podjetja Prerad in vsega prebivalstva zadevo uspešno rešili. Zdaj sta namreč na tem področju dve trgovini z mešanim blagom: v Ravnu in v Novi vasi. Obe životarita in sama ekonomska nuja sili podjetie Prerad na združitev obeh poslovalnic v eno. Ta pa bi lahko bila v sredini med obema sedanjima — prav pri šoli, kjer so že tudi primerni prostori na razpolago. Za ta načrt so že občinski organ, je sanitarna inšpekcija in tudi podjetje Prerad — ne glede na to, da bo tudi preskrba boljša, ker bo lahko nova trgovina boli založena, imela bo več prometa in bodo ljudje delali še z večjim veseljem.
Tradicionalni
V nedeljo zjutraj okrog pol 8. se bo ob novem portoroškem pomolu izkrcala gusarska ladja, katere posadka bo na juriš zavzela to naše letovišče in s svojim nastopom privabila še tiste turiste, ki ob taki uri še spijo, na ulico, da bodo pohiteli na tradicionalni »krst pomorščakov«, katerega priredijo gojenci Pomorske srednje šole v Piranu vsako leto zadnjo nedeljo v septembru, da tako proslavijo sprejem novincev v svojo sredino. Gusarska lad^a bo okrog 9. ure pristala v Piranu, nakar bo sprevod piratov z uklenjenimi novinci spremljal morsko božanstvo Neptuna do slavnostnega odra. Po Neptunovem nagovoru
Tako sproščene prostore sedanje trgovine v Ravnu ^a bi hotela adaptirati krajevna organizacija SZDL, ker so za ureditev kluba in delovnega prostora dovolj veliki. Občinski odbor SZDL v Piranu je v ta namen že obljubil nekaj Pomoči, nekai bodo prispevali (zlasti ž delom) sami člani, nekaj pa bo morda primaknila Kmetrska zadruga Lucija, ki je edina gospodarska organizacija na področju Ravna.
Z ureditvijo tega problema bi se družabno življenje na področju Ravna še stopnjevalo in bi zlasti mladina še bolj zagrabila za delo. Njihova velika in za zdaj še nekoliko oddaljena uresničitev želje pa je med drugo opremo bodočega kluba seveda tudi televizijski sprejemnik, s katerim bi zlasti radi spremljali vse važnejše dogodke doma in po svetu.
rb
pomorščakov
novincem in zbrani množici se bo začel najrazburljivejši del prireditve —• »mokri krst«, pri katerem mora vsak novinec za prejeti vzdevek pomorščaka spiti precej slane vode, deloma iz lonca, deloma pa v morju, kamor ga vržejo gusarji. Po vseh pripravah sodeč bo letošnji krst še bolje izveden kot v preteklih letih.
Izgradnja novih skladišč grosi-stičnega trgovskega podjetja »Nanos« je pri kraju. Novi objekt na
Prelepo jesensko — ali bolje rečeno poletno vreme s pravo avgustovsko vročino — se je zavleklo v pozne septembrske dni, tako da so prišli na svoj račun tudi vsi tisti številni delovni ljudje, ki so si svoj letni dopust prihranili za ta letni čas. S Postojnskega so mnogi letovali tudi na otoku Krltu, odkoder je gornji posnetek
AKADEMIJA PORTOROŠKIH INVALIDOV
Preteklo sredo je bila v vrtu Vesne v Portorožu izredno uspela akademija, katero ie v proslavo 20-letnice vstaje in invalidskega tedna priredila domača organizacija ZVVI pod vodstvom agilne predsednice Jugoslave Polakove. Na akademiji sta sodelovala folklorna skupina Turističnega društva Piran—Portorož in .pevski zbor DPD »Svoboda« iz Pirana, ki sta žela navdušen aplavz. Prireditve so se poleg domačinov, med katerimi so bili .predvsem člani invalidske organizacije ter njihovi svojci, udeležili tudi številni turisti, tako da je bil avditorij popolnoma zaseden. Dobiček prireditve bo organizacija porabila za plačilo oddiha počitka potrebnim vdovam in materam padlih borcev.
Tržaški cesti v Postojni ima v kleteh, pritličju in v prvem nadstropju nad 500 m3 skladiščnih površin, zraven pa so zgradili še novo upravno poslopie.
Selitev »Nanosa« v Postojno
KULTURA PROSVETA ti KULTURA PROSVETA ti KULTURA PROSVETA ti KULTURA PROSVETA ti KULTURA PROSVETA * KUL'
URA
PR
ŠOLSTVO NA KOPRSKEM PRED TRDO PREIZKUŠNJO
O
w
I
Pesimisti so imeli prav: problem učiteljskega kadra se je z začetkom šolskega leta 1961/1962 ne le ponovil, ampak je v primerjavi s prejšnjimi leti še bolj zaskrbljujoč. Da je res tako, najbolj zgovorno ootrjuje sedanje stanje v hrpeljski občini, kjer se je na razpisanih 16 prostih učnih mest prijavil samo en kandidat, in še ta je pri vojakih. Vse ostalo, pridobitev treh nadaljnjih uč-ih moči, je le izhod za silo, čeprav v tem primeru zelo dragocena dopolnitev razredčenih učiteljskih vrst.
S podobnimi težavami se otepajo tudi v drugih občinah, zato vsi, ki rešujejo reformirano šolo s sedanjih majavih tal, ne štedijo e močmi, da bi vsaj za silo omilili trenutno hudo nezavidljiv položaj našega šolstva. Toda problemov je toliko in ponekod so takšni, da so resnična prispodoba začaranega kroga. Še tako lepa zamisel je lahko le izhod za silo. Kako bo v bodoče in kako rešujejo to zadevo odgovorni ljudje, lahko navedemo le z nekaterimi osnovnimi pojasnili, kaiti zahteva, kako odpraviti čimprej skrčene predmetnike, razbremeniti čezmerno vprežene prosvetne delavce in s tem zagotoviti osnovni pogoj za kvalitetnejši pouk in — kako grenko zveni ta zahteva! —, iako ponovno odpreti šole v Ra-itovcu, Prešnici dn povsod tam, kjer so vhod v šolsko poslopje Eapredli pajki, zares ni tako preprosto.
Štipendije, nove štipendije...
Občinski ljudski odbori menda doslej še nikoli niso obremenili svojih proračunov v takšni meri na štipendiste, ki so se odločili ea šolanje na učiteljišču, kakor v eadnjih dveh, treh letih. Vsaj tako trdijo na sedežih nekaterih
IPROGRAM JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
Shema programa jugoslovanske televizije predvideva ob ponedeljkih dramatiko, ob sredah otroško oddajo, družinske nasvete, iilm in poljudno znanost, ob četrtkih pa v glavnem program zabavnega rnačaja. Poudarek četrtkovega programa bo na oddaji z delovnim naslovom »Iz kraja v kraj«. Ta oddaja bo bistveno drugačna od lanskoletne »Poznaš svoj domači kraj«. TV bo obiskovala posamezne kolektive manjših krajev in jim pripeljala v poset znamenite ansamble. Med programi drugih oddaj vidimo, da je poudarek na aktualnosti tekstov, pri vedri pa na satiri. Seveda bo stala na programu še kinoteka, zabavne oddaje ln serijski lilmi, več bo vzgojnega programa (polurna oddaja za odrasle in od 1. januarja dalje redne šolske oddaje).
PODPISAN SPORAZUM
O POVRAČILU KULTURNIH DOBRIN
Pretekli teden so v italijanskem zunanjem ministrstvu podpisali jugoslovansko-italijanskl sporazum o vrnitvi kulturnih dobrin. Sporazum, ki so ga delegacije obeh dežel dosegle po večletnih pogajanjih, predvideva, da nam bo Italija vrnila kulturne, umetniške, arheološke, bibliografske in arhivske dokumente s svojega ozemlja.
USPEH MLADIH SLOVENSKIH UMETNIKOV S TRŽAŠKO FILHARMONIJO
Vzpodbudna kulturna novost za tržaško občinstvo je bil nastop Dejana Bravnlčarja iz Ljubljane in Tržačana Oskarja Kjudra z orkestrom Tržaške filharmonije v 'mali dvorani »Ginnastlca Gori-ziana«. Mlada slovenska umetnika sta pri številnem občinstvu požela toplo priznanje, posebno dirigent Kjuder, ki je povsem nepričakovano in dobro zamenjal nemškega dirigenta Hansa Joclie-ma Reepsa.
OB DESETLETNICI SMRTI LUISA ADAMIČA
Ob desetletnici smrti ameriškega pisatelja slovenskega porekla Luisa Adamiča je bila v Grosupljem na oDlenjskem pred njegovim spomenikom žalna komemo-racija. ki jo je priredila Slovenska izseljenska matica in so sc je udeležili razen slovenskih izseljencev, šolske mladine in pokojnikovih sorodnikov tudi zastopniki republiških političnih in oblastvenih forumov ter predstavniki Di;uštva slovenskih književnikov. O pokojnikovem delu je govoril pisatelj Tone Seliškar,
ljudskih odborov, čeprav je na drugi strani slišati glasove, da bi moral biti delež občinskih ljudskih odborov v prizadevanju za izboljšanje stanja prosvetnega kadra večji. No, v hrneljski občini na primer nameravajo prihodnje leto omiliti sedanjo stisko z osmimi novimi učnimi močmi, dotok novih v naslednjih letih pa precej prepričljivo zagotavlja podatek. da črpajo proračun štipendij štipendisti učiteljišča z 90 odstotki. Prav tako si bodo nrihod-nje leto pomagali z večjim številom absolventov tudi v drugih občinah.
Seveda lepi obeti še daleč ne pomenijo dokončne rešitve problema učiteljskega kadra in napačno bi bilo, če bi sedanja politika štipendiranja in veliki obeti uspavali svete za šolstvo pri občinskih ljudskih odborih. Razumljivo je namreč, da samo nenehno dopolnjevanje novih kandidatov na listi štipendistov lahko v nekaj letih normalizira stanie na naših šolah.
Aktualen predlog na tehtnici
i
Zamisel, da bi dijaki zadnjega letnika učiteljišča v Kopru zapustili šolske klopi in zasedli najbolj kritična učna mesta, utegne zares izboljšati sedanje stanje. O tem predlogu je izčrpno razpravljal že Svet za šolstvo OLO Koper, vendar se — kot vse kaže — naši pedagogi in odborniki sveta ne morejo odločiti za ta sicer mikaven, vendar na drugi strani premalo osnovan ukrep.
Resda so se te prakse poslužili letos v mariborskem okraju, vendar so tam sprejeli tak sklep že pred dvema letoma, tako da so dijaki že v četrtem letniku z zgoščenim oziroma razširjenim predmetnikom predelali zgoščeno snov zadnjega, torej petega letnika. V tem primeru torej ne gre za predčasno prekinjen študij, kar bi lahko sicer očitali koprskemu šolskemu zavodu, čeprav bi bila predčasna odpustitev s šole pogojena z dogovorom z dijaki, da naj smatrajo prvo leto službovanja kot prakso oziroma nadaljevanje študija.
Tudi dejstvo, da so najbolj prizadete nepopolne osnovne šole v odmaknjenih krajih, kjer bi se za
sedaj morali zadovoljiti z eno samo učno močjo, opozarja na dokaj težko okolnost. Kaj pomeni namreč taka izoliranost za dijaka, ki naj bi si v zadnjem letu svojega rednega študija nabral znanja iz nekaterih zahtevnih in specifičnih predmetov, kakor na primer iz metodike, lahko najbolje ocenijo naši pedagogi in končno tudi dijaki sami. Previdnost pred prenaglo odločitvijo je torej vsestransko utemeljena, čeprav se tehtnica na drugi strani skorajda vdaja pod težo sedanjega blodnjaka težav v našem šolstvu,
(bb)
Med drugimi so na letošnjem puljskem filmskem festivalu predvajali tudi film CESARJEVO NOVO OBLAČILO, Za zagrebško podjetje Zora-fjlm ga j« posnel nadarjeni režiser Anto Bubaja, ki si j« do zdaj pridobil ime 7. nekaterimi kratkimi filmi, to pa je bil njegoT prvi celovečerni igrani Iilm. Posnet je v barvah, zgodba pa je prenos istoimenske Ander-senovc pravljice, po kn-teri je napisal scenarij Božidar vielič. V glavnih vlogah nastopaj« Stevo Vujatovič, ZIatt«o Madunič, Ana Karle, Ivo Kadič, Matko Gr-kovič, Antun Nalis, Vanja Drah in drugi. Fila ni prejel sicer v Pulfu nobenega posebnega priznanja uradne žirije (razen ene stranskih vlog), nekateri tuji filmski strokovnjaki in kritiki pa so ga uvrstili zelo visoko. Vsekakor pa je film lepo razvedrilo za otrofce
POBUDE SOCIALISTIČNE ZVEZE V HRPELJSKI OBČINI ZA IZVAJANJE NOVEGA ŠOLSKEGA SISTEMA
Uvajanje družbenega upravljanja v šolstvu
Preteklo nedeljo so bile v večjih središčih hrpeljslJe občine sektorske konference SZDL, na katerih so obravnavali vprašanje volitev novih šolskih odborov, v katere bo Socialistična zveza v sporazumu s šolskimi upraviteljstvi predlagala požrtvovalne in delovne kandidate, ki se bodo z uspehom lotili reševanja pomembnih nalog s področja šolstva. Ker so v hrpeljski občini šolski problemi še posebno pereči, je predsednik občinskega odbora SZDL tovariš MARKO ENCI odgovoril našemu sodelavcu na nekatera aktualna vprašanja v zvezi z uveljavljanjem družbenega upravljanja v šolah in uvajanjem novega šolskega sistema.
TOVARIŠ PREDSEDNIK, KAJ JE DALO SOCIALISTIČNI ZVEZI POBUDO, DA SE JE TAKO INTENZIVNO ZAVZELA ZA ŠOLSKO VPRAŠANJE?
Ze vsa leta po osvoboditvi predstavlja pri nas šolstvo nerešen problem. Pomanjkanje materialnih sredstev je bila doslej temeljna ovira, da ni bilo mogoče doseči pomembnejših uspehov. Ker pa je šolsko izobraževanje mladih državljanov tesno povezano z njihovo ideološko vzgojo, ima Socialistična zveza za svojo primarno dolžnost sodelovati pri oblikovanju in izvajanju sodobnega socialističnega šolskega sistema.
KAKO SI ZAMIŠLJATE PRAKTIČNO IZVAJANJE DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA V SOLAII?,
Administrativni sistem upravljanja šol se je preživel tudi v šolstvu. S prehodom na družbeno upravljanje šolskih ustanov bo prišla neposredno do izraza ljudska volja. Ljudstvo samo bo dajalo moralno in materialno spodbudo za reformo našega šolstva. Bistvo te reforme ni v šolskih programih, marveč v odnosih. Zato je naša prva in temeljna naloga, spremeniti državno šolstvo v družbeno šolstvo ter prilagoditi sistem potrebam družbe.
KAKŠNE SO PRI NAS NOVE OBLIKE FINANSIRANJA ŠOLSTVA?
Občinski ljudski or!,or odreja iz svojega proračuna sredstva za vzdr^. ževanje šol v globalnem znesku. Ta sredstva razporedi šolski odbor v sporazumu z upravo šole. Šolski odbori pa lahko organizirajo zbiranje dodatnih sredstev od raznih gospodarskih organizacij in državljanov. V letu 19G0 je bilo iz občinskega proračuna porabljenih za šolstvo 21 milijonov 19 tisoč dinarjev, letošnja dotacija skladu za šolstvo iz občinskega preračuna pa znaša 34,852.000 din. Zvišanje dotacije gre v glavnem na račun povečanja plač učiteljstvu. Razen tega bo odvedenih v šolski sklad še 3,600.000 dinarjev iz 10-odstotnega proračunskega prispevka ter 1,300.000 dinarjev za regres prevoznih stroškov za otroke, ki se prevažajo z avtobusi v šolo In domov. Tako bo za šolanje otrok v tem letu porabljenih 41,552.000 dinarjev, ali povprečno 31.000 din na enega učenca. Za -kritje ostalih materialnih potreb našega šolstva naj bi gospodarske organizacije, kakor tudi delovni kolektivi prispevali svoj delež po zgledu industrijskega obrata TOS v Hrpe-ljah, ki je v lanskem letu velikodušno pomagal šoli do raznih učnih pripomočkov.
KAKO JE S ŠOLSKIMI PROSTORI IN UČNIMI KADRI?
Pomanjkanje ustreznih šolskih prostorov in njih opreme je še vedno nerešen problem v naši občini. V tem pogledu sta posebno prizadeti šoli v Hrpeljah in Podgradu, kjer so šolski prostori prenapolnjeni, medtem ko v manjših vaseh število učencev pada. Šolski odbori se bodo morali potruditi za sredstva, s pomočjo katerih bi povečali In preuredili šolske učilnice. V Pregarjah so pionirji in vaščani s prostovoljnim delom lani to vprašanje uspešno rešili. Prostovoljno delo je bilo ocenjeno na 700
IZ LETOŠNJEGA PROGRAMA LJUDSKE UNIVERZE V KOPRU
Koprska občinska Ljudska univerza je program svoje dejavnosti za letošnje šolsko leto razdelila v 3 glavne skupine: šolo za starše, šolo za življenje in tečaje za strokovno izobraževanje.
Šolo za starše je osnovala univerza v želji, da bi pomagala staršem pri reševanju raznih
vzgojnih in zdravstvenih problemov, pri družinskih in šolskih težavah. Program predvideva predavanja o zakonski zvezi in družinskem gospodinjstvu v socialistični družbi, sodobno regulacijo rojstev, številna predavanja o vzgoji mladega človeka, o negi zdravega in Ibolnega otroka, o

«S* -
--i'.
w.rÜU'. • ;	i;
?"• ^ ■•-•■•• ■■■■■	Ï
■ ■ .... /V:..;;.;
£3	¡v	yt ■ ii ■
r ;	..
¡ra si u» ■
1 '■•
- ' .....--
Pred leti so v Ajdovščini zgradili novo šolo, ki se je zdela za takratne razmere skoraj prevelika. Toda hiter gospodarski razvoj in industrializacija mesta je v kratkem času pritegnila toliko novih prebivalcev, da je postala šola pretesna. Zato so začeli letošnjo pomlad graditi drugo novo Šolsko poslopje (na sliki), da bi ie izognili trolzmenskemu pouku, ki ga je imelo letos ie skoraj tisoč otrok (Foto Perat)
tisoč dinarjev. Letos smo imeli tudi glede učiteljskega kadra velike težave. Primanjkuje nam kar sedem učiteljskih moči. Kljub temu poteki pouk povsod redno, razen v Rakitov-cu in Prešnici, kjer ni učitelja. Občinski sklad za štipendiranje učite-ljiščnikov je 1,800.000 dinarjev. Iz tega štipendiramo 20 dijakov na učiteljišču, 1 na višji pedagoški šoli i» enega na univerzi, o vseh teh vprašanjih bomo razpravljali na zborih volivcev, ki bodo v kratkem zaradi volitev v nove šolske odbore.
Iz navedenega razgovora je razvidno, da v hrpeljski občini z vso resnostjo rešujejo šolska vprašanja, ki se iz leta v leto bolj zaostrujejo. Zato je tudi upati, da bodo uspešne premagali trenutne ovire in težave.
Jaša ZVAN
REVIJA KULTURNO UMETNIŠKE DEJAVNOSTI
Komisija italijanske unije za Istro in Reko je v glavnih obrisih že Izdelala načrt programa za prihodnjo revijo kulturno-umet-niške dejavnosti italijanske narodnostne manjšine, kot je bila junija v Kopru, Izoli in Piranu. Prihodnjo revijo bodo časovno in krajevno še razširili in tako omogočili ne samo boljši pregled dejavnosti, ampak si bo lahko revijo ogledalo tudi več ljudi. Revija bo prihodnjo pomlad.
ureditvi otrokovega prostega časa, o izbiri poklica, o spolni vzgoji, o socialni in pravni zaščiti družine in številnih drugih temah vezanih na šolo, družino in otroka. Vodstvo LU predvideva, da bo taka šola v vsakem večjem središču, kjer bo zanjo vsaj 30 pri-javljencev. Predavanja bodo vsak teden isti dan in ob istem času. vendar v sporazumu z obiskovalci. Do zdaj je znano, da bo delovala šola za starše razen v Kopru še v Semedeli, v Hrvatinih, na Škofijah in v Šmarju.
Za šolo za življenje se zanima zlasti doraščajoča mladina v Kopru in v Semedeli. Zato bo začela ta šola zaenkrat le v teh dveh krajih. Šola je namenjena mladini od 17. leta dalje in bo seznanjala mlade ljudi s številnimi problemi, ki jo tarejo ob vstopu v zakonsko zvezo, ob izbiri poklica in jo obenem seznanjala s številnimi družinskimi in vzgojnimi problemi, na katere bomo naleteli v svojem življenju. Naj navedemo samo nekaj najznačilnejših tem: odnosi med fantom in dekletom, zrelost za zakon in izbira zakonskega tovariša, lepo vedenje, pogoji za srečen zakon, razvojne težave, šport in razvedrilo itd.
Program za strokovno izobraževanje je najpestrejši. V prosto-
Prežlhov Vorane: CEZ GORO JC
OČETU. Te dni je izšla pri Mladinski založbi knjiga, ki je odlomek iz Vo-rančevega potopisa »Gosposvetsko polje«. Odlomek sodi vsekakor med najlepše orise materinske ljubezni v pisateljevem delu. Knjigo je opremil in ilustriral Miklavž Omersa.
Ricliard Gordon: KAPITANOV® OMIZJE. Ncdolgo tega je izdala Prešernova družba roman angleškega pisatelja, ki je napisal že vrsto prešernih romanov iz zdravniškega življenja. Na svetovnem trgu veljajo vsi za bestsellerje in vsi brez izjeme se že uveljavili na filmskem platnu. To pot se je pisatelj odpravil s svojimi veselimi junaki na morje. Popisal je spopade in spodrsljaje, ki jih je doživljal stari morski volk, kapitan Ebbs, na svoji prvi kapitanslji poti na mondeni potniški ladji.
Dr. Lavo Cermelj: ČLOVEK V VESOLJU. V svoji knjižnici Priroda im ljudje je delo izdala Mladinska knjiga. V svojem prikazu sc je avtor omejil zgolj na dejstva. Obravnava vprašanja, kot so vzleti raket, stroji za njihov pogon, usmerjanje umetnik satelitov in planetoidov. Knjiga je bogato ilustrirana.
rih LU v Kopru bo administrativna šola za odrasle, začetni in nadaljevalni stenografski, knjigovodski in strojepisni tečaj ter splošni del tečaja za kvalifikacijo. Jezikovne tečaje bodo letos poučevali po direktni intenzivni metodi. Začetni in nadaljevalni bodo tečaji angleškega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika, samo začetni pa ruščine in slovenščine. Za izredne študent« naših visokih šol je pripravila LU pripravljalni tečaj za sprejemni izpit na pravni in ekonomski fakulteti ter predavanja za m-vi i« drugi letnik istih dveh fakultet. V obliki 12-dnevnih in 4-mešeč-nih tečaiev bo še naprej delala šola za družbeno upravljanje, medtem ko bo večerna politična šola imela tri oddelke: za odrasle. za mladino in za prosvetno delavce.
2ENA IN DOM ic ZDRAVSTVO 5N VZGOJA * OTROK SN DRUŽINA ★ 2ENA M DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA k OTROK IN DR
PRED KRVODAJALSKO AKCIJO V ZGORNJIH OBČINAH KOPRSKEGA OKRAJA
□ □
Zavod za transfuzijo LRS bo že ta mesec začel v občinah Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana in Hrnelje s krvodajalsko akcijo, katere humanih namenov ni treba posebej tolmačiti. Organizacije Rdečega križa omenjenih občinskih središč so zadolžene za pridobivanje dajalcev krvi in slabo uslugo bi storili sami sebi, če tudi letos ne bi z vsem razumevanjem in sodelovanjem podprli prizadevanje aktivistov Rdečega križa.
Minuli petek so na posvetovanju, ki ga je sklical Okrajni odbor RK Koper sorejeli z zastopniki občinskih odborov RK tudi že program dela. Sklenili so, da bo krvodajalska akcija začela 26, septembra po naslednjem razporedu:
Postojna: 26,, 27. in 28. septembra.
Pivka: 29. septembra.
Komen: 3. oktobra.
Sežana: 4„ 5. in 6. oktobra.
Ilirska Bistrica: 10.. 11. in 12. oktobra.
Hrpelje: 13. oktobra.
Predvsem je treba ugotavljati, da pridobivanje darovalcev krvi do letos ni bilo povezano s težavami, saj so organizacijam RK povsod odločno priskočili na pomoč — tako vse družbene organi-1 zacije, podjetia in zlasti sindikati. Z uvedbo ekonomskih enot no podjetjih Da se je pojavil problem, kdo naj plača darovalcem krvi izgubljeni čas. Posledice
Linija »rerMngote« je letos v modi. Model plašču v tej liniji vam kaže naša slika
takšnega hudo nerazumljivega odnosa do krvodajalske službe občutijo tudi že v Transfuzijski postaji v Izoli, kjer se je zaloga krvi skrčila za minimum.
Sicer so težave povsem novejšega izvora, kajti doslej, ko sta bili za pridobivanje darovalcev krvi v minulih mesecih zadolženi organizaciji RK v Kopru in Izoli, ni prišlo do tega zaskrbljujočega pojava, omenjene težave so nastale šole pred nedavnim, ko je to zadolžitev sprejel občinski odbor RK v Piranu, Vendar je že to dvomesečno stanje čedalje slabšega odziva resno prizadelo normalno delo naših obalnih bolnišnic. Kako tudi ne, ko pa se ob določenih dnevih (vsak ponedeljek in četrtek) prijavi namesto običajnih 30 do 40 krvodajalcev vsega 4 do 7 oseb.
Očitno je, da odvzema krvi ni moč organizirati v prostem času zaposlenih — darovalci krvi pa imajo -ravico do Drostega dne — morajo podjetja vprašanje izplačil nadomestila za izgubljen delovni dan v interesu skuonosti in posameznikov vsekakor rešiti z internimi prednisi. kot so to uredili v ostalih krajih, Mar naj tak odnos kolektivov — kako le ocenjujejo sedanje kritično stanje organi delavskega samoupravljanja, oziroma sveti proizvajalcev?! — resno ogrozi normalno delo naših bolnišnic! Ali v podjetjih zares ne vedo, da zahtevajo največjo porabo krvi prav nesreče pri delu? Prav bi bilo, da bi sindikalne organizacije in celotni kolektivi v gospodarskih organizacijah, ta problem temeljito načeli in ga tudi rešili,
ZELJE POSTOJNSKIH ŽENA SO SE URESNIČILE
Nova posredovalnico zo kemično čiščenje
Po večletnih kritičnih razpravah, na katerih so nostojnski volivci in predvsem zaposlene žene negativno ocenjevali dosedanje delo mestne Stanovanjske skupnosti, je ta družbeni organ zabeležil v zadnjih mesecih nekaj vidnih uspehov.
Potem ko je v poletnih mesecih poskrbel za ureditev mestnega otroškega igrišča, čigar popravilo je stalo nad sto tisoč dinarjev, je v avgustu prevzel od Zavoda za komunalno gospodarstvo doslej precej zanemarjeno Mestno kopalnico na Tržaški cesti.
Pred dnevi pa je Stanovanjska skupnost Postojna odprla v istem prostoru še servis za kemično čiščenje perila in ostalih oblačil. Servis je v bistvu posredovalnica, saj bodo zbrano perilo prepeljali
vsakih štirinajst dni v koprsko čistilnico, od koder bodo istočasno vračali očiščeno perilo.
Servis v Postojni bo posloval na Tržaški cesti dvakrat tedensko in sicer v soboto popoldan in nedeljo dopoldan. Kvaliteta čiščenja perila kot vseh ostalih oblačil je zagotovljena, cene uslugam pa bodo ostale približno enake onim v kemični čistilnici v Kopru.
KRAMLJAMO O VZGOJI -fr KRAMLJAMO O VZGOJI ir KR
11. in 14. septembra 1961 so se prijavili kot krvodajalci: BOLNICA PIRAN: Mira Bajec, Alojz Celeč, Ivanka Cehovin, Ivana Vo-dopivec;
MAVRICA IZOLA: Milan Cotič; RUDNIK SEČOVLJE: Anton Konšek, Pavel Zeleznik.
Stojim v hčerkini sobi in komaj lovim sapo:
—	Le kako je vse razmetano!
—	Kje pa?
—	Kaj res nič ne vidiš? Zdi se, da je v tvojo sobo treščila strela! Le kako se počutiš, v takem nemogočem neredu? Kako moreš...
—	Saj ne bom ostala tu! Nikar se ne razburjaj! Zmenjeni sva z Vesno...
■— In tole boš pustila kar tako?
—	Zdaj pa res nimam več časa za pospravljanje.
—	Nimaš časa?! Kaj si pa počela ves leden? Spala si, brala in cele ure česala. Niti enkrat mi nisi ponnagala pri pomivanju ali pospravljanju stanovanja. Menda bi morala jaz pospravili še tvojo sobo?
—	Ah, ne, mama, saj bom zvečer, ko se vrnem domov.
—	Prav je, da to opraviš zjutraj, ne pa zvečer.
Razgovor je prekinilo zvonenje na vratih.
—	To je že Vesna... Prišla je po mem. Ne skrb t, saj je ne bom pripeljala v sobo.
In že je odbrzela. Ni je motilo, da se je spotaknila ob nekaj parov čevljev in da je morala preskočiti kup revij. Slišala sem jo, kako je odprla vhodna vrata in glasno zaklicala »Ciao!« Že je bilo slišati zaloputnjena vrata in topotanje po stopnicah.
Stala sem. sredi sobe in se obupano ogledovala okoli sebe. Nisem vedela, kje bi začela: kupi oblek, perila, knjige, revije, časopisi, razmetano po tleh, po kavču in po omari.
—	Najpametneje bi bilo, ko bi pustila vse, kot je. — sem si rekla.
Pa me je zaskrbelo: lahko bi prišel kdo na obisk,
Pozvonilo je. No takrat avtomatske kretnje so postale načrtne: hitro, hitro! Čevlje v omaro, knjige na mizo, odpadke v košarico za papir, pokriti kavč, popraviti blazinice. Še enkrat je pozvonilo. Hitim k vratom. Obisk je bil... očka.
—	Oprosti, pozabil sem ključe.
—	Ah, ti si. Kako je bilo na tekmi?
—	Zanimivo, 3:1. Kaj si pa delala?
—	Nič posebnega. Malo pospravljala.
—	Pa menda ne Nadine sobe? Zmenili smo se, da je to njeno delo.
Spel zvonec. Očka je odprl, bila je najina nadebudna hči.
—	Kaj si že nazaj? — sem se čudila.
—	Sama sm-ola s tem kinom. Karte so razprodane!
In izginila je v svojo sobo. Hip nato se je vrnila in menda se nisem zmotila: rdečica sramu ji je gorela na licih. Glasno me je cmoknila.
—	Vi dve pa res mislita, da sem na vaju pozabil?! — je rekel mož. — V žepu imam tri vstopnice za kino. Toda pogoj je, da je tvoja soba pospravljena, Nada.
Je, očka, — je rekla hči in me pogledala z dolgim zavezniškim pogledom, v katerem je bila tudi obljuba.
ZGODBA IZ KOLEKTIVA OBRTNEGA PODJETJA SODAVICA V KOPRU
T W"s ®
Več kot pol leta so že vladali med kolektivom obrtnega podjetja Soda-vica v Kopru nezdravi odnosi: trenja, obrekovanja, strahovanje. Povzročil jih je delavec Jože Pirih, ki si je lastil kot predsednik delovnega kolektiva posebne pravice in se obenem posluževal kaj čudnih metod. Delavke v podjetju — sama mlada dekleta iz Kopra in bližnje okolice — so se bala Pirihovih groženj in so bila v svojem človeškem dostojanstvu užaljena, ker jih je obkladal z najbolj žaljivimi kletvicami, vendar so daie duška svojemu nezadovoljstvu le takrat, ko jih ni nihče slišal. Upravnik podjetja Ljubo Guštin je Piriha večkrat opozoril, naj brzda
E N E 0 0 B R 0 I E
Molclab a tirik (Irak): Ribo pre-praži v sezamovem olju; potem jo daj v skledo. Ko se ohladi, ji odreži glavo in rep. Previdno ji odstrani hrbtenico in vse košči-ce. Potem zmečkaj meso, posuj s suhim koriandrom, kum;no in cimetom. Razbij in stepi jajca ter jih vmešaj med ribje meso. Zmes opeči v vročem sezamovem olju, da porumeni.
Ce to omleto namesto s cimetom in koriandrom (značilni orientalski začimbi) pripravimo s poprom, bo prav okusna tudi za nas.
Pečen piščanec (Indonezija): V nepokrit lonec damo očiščenega piščanca, dve skodelici kokosovega mleka, sesekljano glavico čebule, dva do tri olupljena in narezana paradižnika, žličko rdeče paprike, žličko žefrana, štiri do pet zrn popra in dva lovorova lista. To naj počasi vre na ognju. Jed dokončamo v pečici tako, da piščanca med kuhanjem večkrat polivamo z omako. Ce je potrebno, dodajamo še tekočino.
Ob tako pripravljenem piščancu v Indoneziji pogosto servirajo:
Cak-čuka (Tunts): Na tanke koleščke narežemo pet do šest velikih glavic čebule in jih prepra-
žimo na olju, da se zmehčajo. Temu dodamo pet do šest velikih narezanih paradižnikov in tri očiščene narezane paprike (babure). Ko je zelenjava mehka, dodamo strok česna in malo rdeče paprike, Za vsakega člana družine potrebujemo manjšo skledico, odporno proti ognju (v Tunisu so sklede loščene in pološčene) in v vsako porazdelimo prepraženo zmes ter razbijemo nanjo po eno jajce. To potisnemo v zmerno segreto pečico in pustimo petnajst minut, da se jajce strdi. Ce nimamo posameznih majhnih skle-dic, uporabimo večjo (posoda »Jena«) in servirajmo jed v njej.
Riž za svečane priložnosti: V pol litra vrelega kokosovega mleka vsuj osminko kg riža, dve žlički želrana, sol, štiri do pet zrn popra in lovorov list. Rlž bo zaradi želrana dobil lepo rumeno barvo. Kuhamo ga okrog 20 minut in nato odcedimo. Serviramo ga v posebni skledici in ga okrasimo z zelenim grahom, sesekljanim paradižnikom, kumarico .in podobnim. V obeh primerih lahko namesto kokosovega mleka uporabimo navadno mleko, razredčeno z vodo.
izbruhe svoje togote in ne terorizira že tako prestrašenih delavk, ker pri tem trpi proizvodnost.
Zaostreni odnosi v podjetju so dosegli višek, ko je v neko delavko zagnal steklenico, ki jo jo porezala in je Neviji Zuletič zaradi njegovega priganjanja in zmerjanja stroj odrezal prst. Razen tega se je izkazalo, da je Pii-ih razširjal med kolektivom neresnico o upravi podjetja, na upravi pa poročal prav tako lažnive podatke o zadržanju delavk.
Tovariš Guštin je poklical v podjetje Komisijo Inšpekcije za delo, da bi razčistila odnose med delovnim kolektivom. Toda žal so se delavke tako bale svojega predsednika, da so imele zaklenjena usta. Nobena nI vedela ničesar. .Mogoče pa bo že to pomagalo,' so bili mnenja v upravi in niso gnali zadeve do konca. Celo kazalo je tako: Pirih je poprijel za delo, sezona je bila pred vrati . . .
Toda predsednik kolektiva je v svoji delovni vnemi kmalu popustil, intrlgiranja in strahovanja deklet pa se je poprijel s podvojeno močjo. Prilastil si Je tudi organizacijo raz-pečavanja blaga, pri čemer je pridobil na svojo stran brata, ki je bil zaposlen v Istem podjetju, in šoierja. Namenoma je škodil podjetju, ker je zalagal z blagom podeželske gostilne, kjer ni tolikanj prodaje, koprska podjetja pa je puščal v času največje sezone brez oranžad in lcokt. Pri podjetjih, ki so zaman urgirala blago, je metal krivdo na nesposobnost uprave Sodavice. Izračunali ;o, da je Sodavica zaradi tega utrpela milijonsko gmotno škodo. Poglavje zase je bilo tudi Pirihovo ravnanje s stroji. Nikoli ni pustil, da bi jih popravljali strokovnjaki, češ da to zna tudi on; posledica pa je bil nenehen zastoj v proizvodnji.
Nekaj je bilo treba ukreniti. Treba je priznati, da ije upravnik Gu-šUn našel pravo pol in kolektiv mu je sledil. Zaprosili so tajnico Komisi-
je za družbeno upravljanje žena pri občinskem odboru SZDL Zmago Be-nedetič, naj bi imela sestanek z delavkami In jih poučila o pravicah delavskega samoupravljanja. Na sestanek so prišle samo tri delavke in knjigovodkinja, druge so se bale Pirihovih groženj o odpustu in kaznovanju. Da bi se delavke počutile bolj sproščene, je šla tovarišica Zmaga z njimi v bližnjo restavracijo Galeb, kjer so se o vsem temeljito pogovorile. Dekleta so spregledala in spoznala, da so minili časi, o katerih so jim pravili doma starši, ko je delodajalec imel samo pravice in delavec samo dolžnosti.
Pripravili so sestanek kolektiva. Najprej so Izvedli volitve novega predsednika, (kajti Pirihu je že tako zdavnaj potekla mandatna doba, in izvolile iz svoje srede novo predsednico Marijo Vretenar. Na sestanku, ki mu je prisostvoval tudi sekretar občinskega odbora SZDL Koper Branko Redek, je potem upravnik Guštin prebral utemeljitev odpovedi delovnega razmerja Jožetu Pirihu. Po žaljivem in grobem izbruhu je Pirih sestanek zapustil in zagrozil, ,da se bodo že še videli'. Zdaj se je delovni kolektiv sprostil, iznesel je številne obtožbe, ki hudo bremene nekdanjega predsednika kolektiva.
In zdaj? V Sodavlci je slišati pesem, delavke radostnih lic In vesele prihajajo na delo, proizvodnost ni prav nič trpela, čeprav sta oba Piriha zapustila delo in kar je najbolj zanimivo: od takrat noben stroj več ni bil pokvarjen.
Pirih sicer grozi s pritožbo in še vedno obrekuje kolektiv Sodavice in tiste, ki so mu to »skuhali«, vendar bi bilo bolje, če bi se zamislil nad človeškimi odnosi v socialistični družbi in še posebej proučil dolžnosti in pravice proizvajalca in upravljavca.
Z. L.
Med jesenskimi in zimskimi oblačili prevladujejo še vedno kostumi in trlčetrtinske ali sedemosmlnske jope. Model na sliki ima tako jopo visoko in dvovrstno zapeto- Krilo je ozko
V PODJETJU ELEKTRO KOPER ZGLAJU JE JO POT NOVIM EKONOMSKIM IN DRUŽBENIM ODNOSOM
Podjetje PristanišCe Koper je te dni dobilo iz tujine še zadnjo opremo za postavitev naprav za dezinfekcijo blaga, ki prihaja kot tovor skozi novo koprsko tovorno luko. Na sliki so plinske komore — tri izmed petih, kolikor je vseh — ki jih postavljajo na svoje mesto.
ri Pivki jami predijoči
Pisali smo leto 1959, ko so v podjetju »Elektro-Koper« izvedli med prvimi kolektivi v Sloveniji priprave za prehod na obračun po ekonomskih enotah. Z 21 enotami so takrat preveč razdrobili novo zasnovano organizacijsko strukturo podjetja, zato so mnoge odmrle in že naslednje leto je delovalo v sestavi podjetja vsega 7 enot.
Vendar tudi pri tem ni ostalo. Leto zatem, torej letos, so se po temeljitih pripravah in dopolnitvah, ki so
KRIV JE HOROSKOP
Njemu leze četrti križ na grbo, ona pa je pet let mlajša. Šesto leto sta vprežena v zakonski jarem. Otrok nimata, še nimata. In še en podatek, usodno važen za tole zadevo: Ona je rojena v nebesnem znamenju device, on pa v znamenju kozoroga. Pet let sta živela v neskaljeni zakonski skupnosti. Ljubkovala sta se, da nikoli tega. Tako sta bila ustvarjena drug za drugega, kakor da bi bila prišla skupaj na ta grešni svet. Nekega dne pa...
Nekega dne je prinesel on domov neki časopis. Bral ga je malo po kosilu, malo po večerji in še zvečer v postelji. V postelji je bral na glas, da je tudi ona poslušala, Ganljiva pozornost!
»Ha, poslušaj, poslušaj! Tole bo nekaj zate! Horoskop. Alil veš, kaj je horoskop?«
Da ne ve, je zaspano odmrmra-la in se obrnila, da bi zaspala.
»Calcaj, razložim ti! Sicer pa poslušaj in ne dremlji! Tebe se tiče, nesrečnica! Glej: ženska, rojena v znamenju device, je spremenljivega, zaljubljenega značaja. Hitro se vname za temnolasega moškega, ki pa se ga prav tako naglo naveliča in ponori za svetlo-lascem. Ce je omožena, zna spretno hliniti možu zvestobo, v resnici pa je zvesta le svoji nezvestobi. No, kaj praviš na to?« Na pol se je dvignil v postelji in energično pograbil ženo za rokav spalne srajce.
»Oslarije! Mene se to ne tiče! Pusti me, zaspana sem!«
»Dio benedetto, si rojena v znamenju device, ali nisi?«
»Naj bom! In kaj potem? Menda nisi tako avšast, da si boš zaradi tega delal skrbi! Lahko noč!«
Umolknil je, si pričel gristi nohte in bral dalje:
»Moški, rojen v znamenju kozoroga, je samozavesten, in domišljav. Je bojevite narave in naglo vzkipi. V ljubezni je izbirčen. Končno se odloči za plavolasko vitkega stasa ln skromnega značaja. Ni mu do ženine dote. Njegovemu samoljubju prija, da je žena od njega materialno odvisna. V tej zavesti živi v prepričanju, da jo je za večne čase priklenil nase in še v sanjah ne misli na to, da bi mu kdaj utegnila natakniti rogove. Kozorog brez rogov pa ne bi bil vreden svojega imena.«
Napadli so ga krčeviti dvomi. »Tako torej je s to rečjo! In jaz, bedak, sem bil pripravljen položiti obe roki za ženo v ogenj!«, je tuhtal pozno v noč, ko je njegova boljša polovica že odsmrčala dolgo sanjsko simfonijo.
Od tistega večera je postal on molčeč in sam vase zaprt. Z ženo je govoril tako rekoč samo »službeno«. Nestrpno je čakal na objavo naslednjega horoskopa in s tresočimi se prsti obračal strani časopisa. Hlastno je preletel napovedovanja »device« in »kozoroga«.
»Ha, imam jo! Pet let sem čakal, da so se mi odprle oči!« Se pred obedom je zavil v gostilno, stoje izpraznil trikrat po »dva deci« in odmotovilil domov, kjer je tistega dne spremenil mirno domače ognjišče v pravcato bojišče. Ker ona ni hotela poslušati lastne »obsodbe« iz horoskopa, je prejela prve klofute. Potem se je to nadaljevalo več tednov in morda traja še danes, če ni nedolžna žrtev horoskopa kam pobegnila. On pa postaja pod obsedenim vplivom zabavnega časopisnega kotička zanimiv znanstveni objekt za psihiatre,	Jaša
jih črpali iz bogatih dveletnih izkušenj, dokončno odločili za pet ekonomskih enot: splošna uprava, distribucija električne energije, vzdrževanje ln gradnje ter ekonomski enoti servisno službe in avtoparka. Vse ekonomske enote iinajo skupno 20 obračunskih enot, za katere v podjetju trdijo, da delujejo v pogojih dobro zasnovane organizacijske sheme podjetja ter ob skrbno zasnovanih ekonomskih činiteljih, kot so detajlno planiranje po enotah, kalkulacija cen, sistemizacija delovnih mest in dogna-no spremljanje finančnega rezultata za vsako ekonomsko enoto — torej ugotavljanje in delitev dohodka po enotah in delitev čistega dohodka.
Enote odvajajo iz svojega čistega dohodka prispevke za centralne sklade, ki so še vedno združeni, toda preostanek ostane enoti za osebne dohodke. Organizacija po ekonomskih enotah pa je izvedena tako, da je celotni sistem dohodkov obračunan po ekonomskih enotah, edina neproizvodna enota — splošna uprava — pa sodeluje v doseženem dohodku ostalih enot z določenim odstotkom, ki ga skrbno odmerijo s planom podjetja. Odstotek udeležbe splošne uprave in dohodki proizvodnih enot pokrivajo osebne dohodke režijske službe po že delno izoblikovanih stimulativnih merilih.
ALI JE BILA DEMOKRATIZACIJA UPRAVLJANJA DOVOLJ DOSLEDNA
Seveda je bilo uvajanje novih ekonomskih in družbenih odnosov tudi v podjetju »Elektro-Koper« lahko pogojeno samo ob demokratizaciji upravljanja. V vseh enotah so bili izvoljeni sveti proizvajalcev ekonomskih enot. V enotah, ki imajo manj kot 30 članov, so vsi člani enote v svetu proizvajalcev, medtem ko v enotah z več kot 30 člani volijo 7 do 9-članski predstavniški organ. Torej očiten primer postopnega prenosa pristojnosti navzdol, kar je v tem podjetju vsestransko utemeljeno zaradi izrazitih specifičnih pogojev poslovanja in strukture podjetja, takšno odločitev pa so v podjetju vskla-dili tudi s predpisi, ki urejajo upravljanje gospodarskih organizacij po delavskih svetih.
Hvale vredna je tudi ugotovitev, da sveti proizvajalcev ali njih predstavniški organi odločajo po temeljitih razpravah o vseh bistvenih zadevah povsem samostojno. Med drugim sodi v kompetenco svetov EE tudi potrjevanje in nadzorovanje periodičnih obračunov. Posebno aktivnost pa kažejo proizvajalci v razpravah okrog uveljavljanja in dopolnjevanja stimu-lativnejših oblik delitve osebnih dohodkov v okviru samih enot.
Vendar se nam nehote vsiljuje misel, da je upravljanje v manjših ekonomskih enotah zares preneseno v celoti na najširši krog proizvajalcev, medtem ko za enote, kjer so izvolili predstavniške organe, tega ne bi mogli trditi. Sedanji sistem samoupravljanja je torej očitno že zaostal za nadvse naprednim konceptom zasnovane organizacijske strukture gospodarske organizacije kot celote. Predstavniški organi večjih ekonomskih enot bodo morali vsekakor prej ali slej odmreti in v podjetju menda že razmišljajo o tem, kako še bolj dosledno prenesti upravljanje in vse pravice na najširši krog proizvajalcev, ali bolje — najti bo treba obliko neposrednega upravljanja, v kälterem bo imel enak delež v odločanju slednji proizvajalec. Kazno je, da bi lahko v večjih ekonomskih enotah, torej v tistih, ki so zastopane s predstavniškim organom, z nekaterimi računsko tehničnimi ureditvami, osamosvojili sedanje obračunske enoto v zaključene ekonomske enote, kjer bi vsi proizvajalci postali upravljavci po že osvojenem načelu v podjetju, da so namreč vsi člani ekonomskih enot z manj kot 30 člani hkrati upravljavci, torej člani sveta »Elektro-Koper« in nemalo ponosni proizvajalcev.
KLJUB TEMU ODLIČNI REZULTATI
Kot na tekočem traku vam jih nanizajo ob vsakem času v podjetju
Naročite
SLOVENSKI JADRAN svojcem v tujini
primerjajo podatke o poslovanju, ki kažejo v primerjavi med letoma 1959 in 19G0 očiten napredek. Celotni dohodek je znašaj na primer v letu 1900 2,503.000 dinarjev na enega zaposlenega, leto pred tem pa komaj 2,139.000 dinarjev, čeprav se ekonomski pogoji niso bistveno spremenili. Iiazen močno povečanega čistega dohodka (za 58 '/») so se povečali za 8 °/o tudi oseli-ni dohodki zaposlenih, medtem ko so v oba sklada — v rezervni sklad in sklad skupne porabe — izločili 5G oziroma 89 "/o več sredstev kot v letu 1959. Ce upoštevamo še znaten dvig rentabilnosti produktivnosti dela in večjo ekonomičnost poslovanja, lahko zanesljivo trdimo, da Je poglobljeno upravljanje in - neposrednejše gospodarjenje prineslo kolektivu z novimi ekonomskimi in družbenimi odnosi že lepe rezultate in koristi so nedvomno obetajoče za slednjega proizvajalca.
BORO BOROVIC
Čeprav se skupno število obiskov Postojnske jame v prvih ■osmih mesecih letošnjega leta bistveno ne razlikuje od števila obiskov v istem razdobju lani, je doživela struktura obiskov po narodnostih pomembne spremembe. Do 31. avgusta je obiskalo jamo skupno 240 tisoč turistov in od teh je bilo kar 110 tisoč ali 45 odstotkov tujcev. Tej osnovni značilnosti letošnjega turističnega prometa na Postojnskem je treba že dodati, da so v prvih osmih mesecih zabeležile rekorden dotok obiskovalcev tudi ostale turistične postojanke, kot so Pred jamski grad in Pivka, črna ter Malograjska jama, kakor tudi, da je imela Postojna letos eno boljših, če ne že najboljšo letino turističnih nočitev, predvsem pa tujih.
Do konca avgusta so zabeležili v mestu naslednje število nočitev: Hotel Javornik 4882, Motel na Tržaški cesti 1995 in zasebna nočišča skupno 6047. Od skupnih 12.924 nočitev je odpadlo 7594 ali 59 odstotkov na tuje in 5330 nočitev na domače goste.
Še posebej je vredno navesti izreden turistični promet, ki ga je
Prvotna mehanična tkalnica — majhen obrat v Senožečah, v katerem so proizvajali razne bombažne tkanine in se kasneje odločili samo za proizvodnjo gaze — je doživela v minulem letu prvo fazo široko zasnovane rekonstrukcije. To leto so ob starem poslopju dozidali novi podaljšek, v katerem so začasno namestili več tkalnih strojev. Že s tem skromnejšim povečanjem števil? tkalnih strojev so v znatnejši meri povečali proizvodnjo gaze, tako da so na početje Senožeča-nov postali pozorni že številni odjemalci sirom po državi.
Razmeroma majhen delovni kolektiv si je rekonstrukcijo zamislil ob krepki udeležbi lastnih sredstev. Letos so se lotili druge in četrte stopnje rekonstrukcije, ki zajema nadaljnjo razširitev tkalnice, kotlovnico (para za škrobljenje in gretje), garažo in mehanično delavnico, Pravkar pa so v teku zidarska dela za industrijsko dvorano, v kateri bodo razvrstili nadaljnje število tkalnih strojev, ki jih bodo v lastni mehanični delavnici dodelali in izpopolnili.
Tretje in zaključne stopnje rekonstrukcije se bo lotil kolektiv senožeške mehanične tkalnice prihodnje leto, ko bodo zgradili pri-pravljalnico in škrobilnico.
Lani so v tem mladem podjetju, ki je še v izgradnji, Izdelali že nekaj več kot 2 milijona metrov gaze, medtem ko bodo letos, čeprav so v polnem razmahu obsežna rekonstrukcijska dela, izdelali najmanj tri milijone te iskane tkanine. Tako kaže namreč dosedanje izpolnjevanje proizvod-
zabeležil letos eden najlepših slovenskih campingov postojnskega Turistično-olepševalnega društva pri vhodu v Pivko jamo. Medtem ko je v weekend hišicah nočilo od 1. januarja do 31. avgusta 1695 turistov, jih je v istem razdobju šotorilo na istem prostoru kar 4769. Camp hotel je imel torej v osmih mesecih 6464 gostov ali nič manj kot 189 odstotkov več kot v istem razdobju lani.
Kot posebno zanimivost je treba omeniti, da so skoraj vse nočitve odpadle na tujce iz desetih
Tovariš urednik,
gotovo Ti je znano, da postaja cesta, ki se odcepi na črnokalskih klancih proti Podgorju čedalje bolj obremenjena s tovornim prometom. Zveza med slovensko obalo, predvsem med koprskim pristaniščem in najbližjo železniško postajo Podgorjem, je torej nedvomno ena najbolj pomembnih tovornih poti v našem okraju. Sicer ravna in široka cesta je iz dneva v dan v slabšem stanju. Cestarji, ki krpajo načeto cestišče
nega načrta in takšna je tudi obveznost, ki jo je sprejel maloštevilni kolektiv.
V senožeški tkalnici je bilo zaposlenih leta 1960 vsega 35 ljudi, v glavnem ženske delovne sile; letos se je dvignil stalež zaposlenih že na 52 oseb; ko bo zaključena celotna rekonstrukcija, pa bo v podjetju delalo najmanj 150 ljudi, od tega 120 žena. Vsekakor je to nadvse pomembna okoliščina, saj je v Senožečah in v okolici še vedno precej viška delov-
Stanovalci nekaterih predelov Izole se vsako noč po večkrat spomnijo te lepe narodne, ko jim pasji lajež odvzame marsikako urico spanja. Še v nedavni preteklosti je bilo več takih kalilcev nočnega miru. Tako so petelini s svojimi prezgodnjimi budnicami o središču Izole —• upajmo — za vedno odpeli. Tudi osli so morali odrigati na periferijo našega mesta. Poleg objestnih motoriziranih frkolinov, ki navijajo ob sobotah in nedeljah ponoči plin pri svojih motorjih z odprtimi izpuhi do kraja, so ostali edino še lastniki raznih ščenet, ki ob najmanjšem šumu planejo v presunljivo lajanje in ustvarjajo pri počitka željnih prebivalcih upravičeno ne-voljo.
Vprašujemo se, ali ne veljajo tudi oni za kalilce nočnega mirit,
evropskih, ameriških in ostalih držav, čeprav za camping niti doma in niti v tujini še ni ustrezna reklama. V Postojni pričakujejo, da bo v jesenskih mesecih obiskalo Camp hotel in tam nočilo še najmanj tisoč turistov. Ta hotel je imel do konca avgusta 1,5 milijona dinarjev dohodkov, medtem ko je zabeležil sosednji Turistični dom 2,4 milijona dinarjev prometa. Ta dom je pred dnevi prevzela iz zasebnih rok v svojo upravo Jamska restavracija Postojna..	(ma)
z gramozom, pravijo, da težki tovornjaki sproti dolbejo nove in nove kotanje.
Škoda je seveda iz dneva v dan večja, zato se števtilnf. uporabniki. te ceste upravičeno sprašujemo, zakaj pristonji organi ne poskrbijo za dokončno ureditev oziroma za asfaltno prevleko cestišča. Sedaj bi bila ta naloga povezana še z znatno manjšimi stroški, kot mogoče že v bližnji prihodnosti, ko bi pomenila ta naloga velik izdatek.
Anton Cestnik
ne sile, zato je razumljivo, da vsi z velikim zanimanjem spremljajo razvoj prvega večjega podjetja v domačem kraju.
Da je perspektiva senožeške mehanične tkalnice zares obetajoča, dokazuje tudi podatek o proizvodni zmogljivosti tovarne v prihodnjih letih, ko bo znašala letna proizvodnja najmanj 5 milijonov metrov gaze. Razen gaze pa so se letos lotili tudi poskusne proizvodnje rjuh in modrega blaga za delovne obleke.
za katere zakon predvideva tudi kazen, posebno še, ker gre v nekaterih primerih za gospodarje, ki so bili večkrat opozorjeni in naprošeni od sosedov, naj psa, ki je venomer lajal, nekam zapro, ali pa vsaj umaknejo izpod oken svojih sosedov. Vsi prizadeti apeliramo na lastnike svojih preglasnih ljubljencev, da nekaj ukrenejo v dobro svojih sosedov, ki si želijo ponoči mira. R. M.
ANKETA V POSTOJNSKIH PODJETJIH
V 18 gospodarskih-organizacijah občine je Ti kraju anketa o uveljavljanju novega gospodarskega sistema. Anketo sta razpisala OK ZKS in okrajni sindikalni. svet Koper, pri njeni izvedbi pa je pomagal občinski politični aktiv.
Senožeška mehanična tkalnica zaposluje v glavnem domačo žensko delovno silo. Slika kaže del prve izmene delavk, zadaj levo pa je videti del novega objekta, v katerem bo tudi hala z novimi stroji
Misms iBMdcdMmo
SENOŽEŠKA MEHANIČNA TKALNICA RASTE V LEPO PODJETJE
I udeležbi lastnih sredstev
IZ IZOLE — NAMESTO PISMA UREDNIŠTVU
Ko psi zalajajo ...
mmm
NEDELJA, 24. septembra: 8,0() Domače novice — 8,05 Kmetijska oddaja: »Melioracije v Vanganel-ski dolini — Aktualna beležka — Izkušnje drugih« — 8,20 Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali ... — 9,00 Naša reportaža: »Zapiski iz naših lovišč« — 9,15 Zabavni zvoki — 0,45 Poje Dušan Jakšič — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje Gorenjski kvintet — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri.
PONEDELJEK, 25. septembra: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila —13,40 Odlomki iz oper — 14,30 športna oddaja — 14.40 Orkestra Boris Sarbek in Rieardo Santos igrata za vas — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi.
TOREK, 26. septembra: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40
V	zaabvnem ritmu — 14,00 S popevkami doma in na tujem — 14,30 šola dn življenje: »Prvi sestanek naše šolske skupnosti« — 14,50 Mladinski mešani zbor gimnazije v Celju p. v. Egona Kuneja.
SREDA, 27. septembra: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro —13.30 Poročila — 13.40 Mali ansambli igrajo za vas — 14,00 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev — 14,30 Kulturni obzornik: »Ljudske univerze v novi sezoni« — 14,40 Parada plošč — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta p. v. Karla Boštjančiča.
ČETRTEK, 28. septembra: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro —13,30 Poročila — 13,40
V	ritmu valčkov skladateljev Straus-*a Waldteufla, Stolza in Leona Falla — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi — 18,00 Turistična oddaja — 18.30 V ritmu z velikimi plesnimi orkestri.
CZP PRIMORSKI. TISK KOPER proda po sklepu delavskega sveta
rabljen moped
Vozilo je dobro ohranjeno in vožnje sposobno. V primeru, da ni nobenega interesenta med gospodarskimi organizacijami ali družbenimi organi, bomo teden dni po objavi tega obvestila vozilo prodali tudi morebitnemu privatnemu interesentu. Vprašati na upravi CZP Primorski tisk v Kopru, Muzejski trg 7/1
POZOR!	—	POZOItl
»ala ska« s. haveric
Trst, ul. S. Lazzaro 13/1. nad., tel. 35658, se priporoča turistom, ki obiskujejo Trst. Nudi Vam po tovarniških cenah: tekstil, moške In ženske plašče iz najlrf-na, terital krila, bunde, volnene in bombažne pletene Jopice, perilo, najlon nogavice in drugo.
FOTOGRAFSKI POVECEVAL-NIK »Opemus« in fotoaparat »Praktica IV« s teleobjektivom 13,5 cm ugodno prodam. Zmago Pižent, Koper, Bazoviška 19.
PRODAM šivalni stroj z okroglim čolničkom. Rink, Semedela blok 8.
MENJAM družinsko stanovanje — soba, kuhinja s pritiklinami na Škofijah za Koper ali bližnjo okolico. Pod šifro »1. oktober«.
MENJAM družinsko stanovanje 2 sobi, kuhinja, ena soba s posebnim vhodom na Škofijah za Koper ali bližnjo okolico. Pod »Ugodna prilika«.
ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje v Piranu za dvosobno v Portorožu. Ponudbe pod šifro »Stanovanje« na upravo Slovenskega Jadrana, Koper.
NEMŠKE BOKSARJE — buldoge z rodovnikom, krasne eksem-plarje, prodam. Učakar, Vivan-tijeva, Piran.
POCENI PRODAM majhno hišo, z malo zemlje v bližini Izole. Kosovelova 12, Izola.
GELEE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran — proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani.
ZA JESEN IN ZIMO DOBITE NAJCENEJE V »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, Trst, Ulica Cellîni št. 2, ooleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcij-
obvesttlo
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO »NANOS«, POSTOJNA« s sedežem v Prestranku obvešča vse svoje cenjene stranke, da se seli iz dosedanjih v nove poslovne prostore. Zaradi tega bo od 1. oktobra 1961 poslovalo v celoti v novih prostorih V POSTOJNI, TRŽAŠKA CESTA 59.
Obveščamo vse stranke, da je nova razkladalna postaja za blago po železnici ŽELEZNIŠKA POSTAJA, POSTOJNA.
Podjetje ima svojo telefonsko centralo s tremi vodi in sicer ŠT. 10, 31 in 53 POSTOJNA.
V upanju, da nam bo v novih pogojih moč še solidnejše postreč-i vse naše stranke, se toplo priporočamo.
Trgovsko podjetje »NANOS« — Postojna
razpis
Na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih upravnih organov, razpisuje Komisija za razpis mesta direktorjev Ob LO Piran delovno mesto
direktorja
Tovarne kemičnih in pralnih izdelkov »JADRANKA« Piran
Pogoji: inž. kemije s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih ali diplomiran ekonomist oziroma inž. tehnične stroke do 10 let prakse na vodilnih mestih v kemični industriji.
Pismene ponudbe je poslati do 30. septembra 1961 na ObLO Piran,
VELETRGOVSKO PODJETJE Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM »TRGOCENTER« — KOPER, RAZPISUJE NASLEDNJA
DELOVNA MESTA:
1.	poslovodje za oddelek trikotaže v skladišču tekstila;
2.	trgovskega pomočnika za drogerijo;
3.	trgovskega pomočnika za železnino;
4.	trgovskega pomočnika za veleblagovnico, ki se poleg svoje stroke razume tudi na glasbo;
5.	trgovskega potnika za železnino in drogerijo, z lastnim osebnim avtomobilom.
Osebni prejemki po pravilnikih o razdelitvi čistega dohodka. Interesenti naj se javijo v upravi podjetja ali pa naj dostavijo pismene ponudbe do 30. septembra 1961.
skih izdelkov. Odjemalci s pro-pustnico imajo poseben popust. INTERTE.XTIL, Trst, ulica S. Nicold št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežnih plaščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev, bund, raznovrstnih pletenin. TEKSIL za krila in izgotovljena lcrila TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kravate, nogavice, dežnike itd. po najnižjih dnevnih cenah.
preklic
Podpisana Martin Centrih in Cecilija Centrih, uslužbenca Industrijske kovinarske šole Koper, sva, zlorabljajoč službeno dolžnost in zakon o tajnosti osebnih pisem, širila neresnične govorice ter odprla pismo tov. Franca Zupana, uslužbenca industrijske kovinarske šole.
Pismo sva si prilastila ob priliki, ko službeno hodim po dnevno pošto v nabiralnik industrijske kovinarske šole.
Tov. Francu Zupanu se iskreno zahvaljujemo za ustavitev sodnega procesa proti nama. Obenem izjavljava, da nama je resnično žal najinih nepremišljenih dejanj. Martin Centrih, Cicilija Centrih KOPER Dellavalljeva 7
V smislu določil statuta Politične šole v Postojni razpisuje vodstvo Politične šole
razpis za vpis v politično šolo v šolskem letu 19g1/62
Ustne ali pismene prijave sprejema Politična šola v Postojni vsak dan od 8. do 10. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure v prostorih Ljudske univerze Postojna, Cankarjeva št. 6, poštni predal št, 75. Člani ZK, SZDL, LMS, sindikata, člani DS, UO in drugi, vpišite se v Politično šolo!
RAZPIS
Na osnovi sklepa delavskega sveta
razpisujemo
štipendijo za študij na višji komercialni šoli v mariboru
Prednost imajo kandidati iz grafične stroke, ki so že vpisani v omenjeno šolo. — Prošnje je dostaviti najkasneje do 25. septembra letos na naslov Uprava CZP Primorski tisk
Koper poštni predal 132
RAZPIS
Na podlagi 43. člena zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ št. 47-752/1959) razpisuje kreditni sklad za zidanje stanovan. hiš občine Hrpelje
prvi natečaj
za posojilo za gradnjo stanovanjskih hiš za leti 1961 in 1962
Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Hrpelje bo dajal na tem natečaju posojila za zidanje stanovanjskih hiš družbenim pravnim osebam in osebam v delovnem razmerju, invalidom in upokojencem.
Pogoji o posojilu bodo koristni-kom določeni s sklepom o odobritvi posojila v smislu določil 47. člena zgoraj citiranega zakona in pravil sklada.
Natančnejša navodila lahko interesenti dobe pri tajniku sklada.
Rok za vlaganje ponudb natečaja je do 30. septembra 1961. Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Hrpelje
selitev bencinskih Črpalk
Titov trg v Postojni bo doživel v prihodnjih nekaj letih vrsto sprememb. S trga se bo morala umakniti tudi poslovalnica Pe-trola, ki ima predvsem v turistični sezoni ogromen promet z gorivi in mazivi. Kaže, da ji bodo novi prostor odmerili na Tržaški cesti vštric motela. Gradnja nove, moderne bencinske črpalke naj bi stala po predračunih kakih dvajset milijonov dinarjev.
V nedeljo je bilo na sporedu drugo kolo jesenskega dela. Na sporedu so bila srečanja Koper—. Jelšane in Izola II.—Tomos. Tekma Koper—Jelšane je bila odigrana in se je končala z zmago Kopra 3:2. Po končani tekmi so se gostje pritožili zaradi nastopa neregistriranih igralcev v ekipi Kopra, nakar se je pritožil še Koper zaradi nepravilne registracije igralca Jelšan. Ker ta igralec ni imel s seboj osebne legitimacije, na podlagi katere bi lahko komisija naknadno ugotovila, ali je igralec registriran ali ne. sta se kapetana obeh moštev sporazumela, da se tekma ponovi na nevtralnem igrišču, O tem sporazumu bo še odločila tekmovalna komisija. V primeru da se bo tekma ponovila, bo verjetno tekma odigrana v Sežani. Taki protesti so vsekakor nepotrebni.
Neprijetno presenečenje je pripravila tudi ekipa Tomosa, ki se
OBVESTILO
Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Izola
razpisuje
na podlagi 4. točke člena 29 in 63. člena 1. in 2. odstavka Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ štev. 47/59) ter člena 38 pravil »Sklada« lin na podlagi sklepa Upravnega odbora na XVII. redni seji dne 15. septembra 19G1
I. NATEČAJ ZA PRODAJO STANOVANJ V IZOLI
1.	Predmet prodaje za gotovino in na kredit so naslednja stanovanja:
a)	v šestorčkih: 9 dvosobnih
3 dvosobna s kabinetom
b)	v verižnih dvojčkih: 12 dvosobnih
c)	v nadzidavi:
3 trosobna stanovanja.
Vsako stanovanje ima balkon in klet za gorivo in ozimnico, shrambo za kolesa. Skupna pralnica in sušilnica na podstrešju.
Oprema: Kuhinja, električni štedilnik. kopalnica ln WC. Ogrevanje sob: lončene peči.
Cena stanovanj: po potrjenem glavnem projektu. Končna prodajna cena stanovanja pa bo ugotovljena po Izvršeni kolavdaciji objekta, ko se bo končno določila kupnina.
VseUtev:
6 dvosobnih stanovanj v I. šestorč-ku 1. marca 1962;
3 dvosobna stanovanja v II. šestorč-ku 1. Junija 1962;
3 dvosobna stanovanja s kabinetom v II. šestorčku 1. junija 1962;
12 dvosobnih stanovanj v dvodru-žinskih verižnih 'hišicah 1. avgusta 1962 in
3 trosobna stanovanja-nadzidava v Plenčičevl ulici 4 1. avgusta 1962.
Natečaja se lahko udeležijo pravne ln fizične osebe, ki izpolnjujejo na-tečajne pogoje. Fizične osebe se lahko udeležijo natečaja le, če so delavci in uslužbenci ali osebe, ki so po predpisih o socialnem zavarovanju z njimi izenačene.
2.	Prodajni pogoji:
a)	za vsa stanovanja plačilo najmanj 50 '/• odkupne cene, ki Jo je treba plačati ob podpisu pogodbe;
b)	Ostali del kupnine pa v roku največ 20 let v enakih polletnih anuitetah;
c)	Minimalna obrestna mera 2,3 ♦/•;
č) Ponudnik na natečaju mora položiti varščino do roka vlaganja ponudb v znesku 2 •/• od kupne cene na bančni račun štev. 602-11-867-229-03 v korist Sklada občine Izola. V primeru, da ponudnik odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist »Sklada«.
3.	V ponudbi za natečaj Je treba navesti:
a)	Ime, priimek oziroma podjetje in naslov podjetja,
b)	število stanovanjskih enot, ki Jih namerava ponudnik kupiti,
c)	plačilni pogoji,
d)	dokazila o razpoložljivih lastnih finančnih sredstvih in sklep delavskega sveta o nakupu in eventualni zadolžitvi.
4.	Prednost pri nakupu bodo Imeli ponudniki:
ki nudijo večjo soudeležbo od razpisane,
•ki nudijo večjo obrestno mero od razpisane,
ki nudijo krajšo odplačilno dobo od razpisane.
O izidu natečaja bodo vsi ponudniki obveščeni.
S ponudniki, katerih ponudbe bodo sprejete, bo Upravni odbor sklenil kupno pogodbo za prenos stanovanja v uporabo s pravico uporabljanja v primeru, če je kupec pravna oseba, oziroma v last, če je kupec fizična oseba.
Ponudbe za natečaj z vso potrebno dokumentacijo pošljite Stanovanjskemu skladu občine Izola po pošti ali osebno. Industrijska ulica štev. T, do 20. oktobra 1961 v zaprti kuverti z označbo »Natečaj za prodajo stanovanj«.
Interosonti lahko dobijo na vpogled načrte razpisanih stanovanj in vso ostale informacije pri Stanovanjskem skladu občine Izola, Industrijska ulica 7.
UPRAVNI ODBOR STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE IZOLA
ni udeležila že dveh tekem Tomos—Jelšane in Izola II,—Tomos. Komisija za odbojko ni prejela nobene pismene izjave društva, da odstopa od nadaljnjega tekmovanja. Zato se bodo tekme registrirale s 3:0 v korist vsakokratnega nasprotnika, komisija za odbojko pa bo zadržala kavcijo, ki jo je društvo plačalo ob pričetku tekmovanja.	db
»elektro-koper«, koper
OBVEŠČA IN OPOZARJA
svoje odjemalce — konsumente električne energije, da se bo podjetje poslužilo določil »Splošnih pogojev za dobavo električne energije« (Uradni list FLRJ št. 32/57), ki predvidevajo odklop, če zapadli računi za porabljeno električno energijo ne bodo plačani v treh (3) dneh po dostavi.
Proti naročnikom uslug pa se bo podjetje pri neplačilu zapadlih računov enakega ukrepa poslužilo na podlagi njihovega obveznega soglasja na zadevni naročilnici.
Poleg ukinitve dobave električne energije bo seveda podjetje ukrenilo tudi vse potrebno za sodno izterjavo neplačanih računov.
Da se obojestransko izognemo neprijetnostim in nepotrebnim stroškom, vabimo in opozarjamo vse stranke na obveznost točnega plačevanja vseh zapadlih računov takoj po prejemu,
ELEKTRO-KOPER, KOPER,
aktualen pomenek
(Nadaljevanje z 2. strani)
dili tudi nesmotrnost notranje razporeditve in velikosti stanovanjskih prostorov. Medtem ko na eni strani praktično nikjer ne gradijo večjih, na primer štiri- ali petsobnih stanovanj za 7 do 10-članske družine, se investitorji zelo potegujejo za manjša, tudi enosobna stanovanja, ki ponekod celo prevladujejo. Tudi prof. inž. Mihevc se je obregnil v ta nesmotrn koncept investitorjev, vendar je še bolj odločno obsodil težnjo po gradnji takšnih stanovanj z nekaterimi skupnimi prostori za več stanovalcev. kar naj bi odločno pocenUo gradnjo in vplivalo na višino stanarine. Vendar bi bila to izrazita asocialna stanovanja, ki jih pri nas načelno zavračamo.
Na pocenitev gradenj bi po mnenju večine udeležencev tega razgovora lahko bolj odločno vplivala gradbena podjetja in proizvajalci gradbenega materiala. Odlok o modularni koordinaciji na primer, ki Je Izšel letos spomladi, je žal še vedno samo formalnost in gradbena pod-jetla niso opustila nekaterih standardnih tipov gradenj, čeprav kažejo vrsto pomanjkljivosti. Problem zase so tudi ceno osnovnega gradbenega materiala, predvsem opeke. V izolski opekarni so na primer zvišali ceno zidakom od 12 na 18 dinarjev za kos, čeprav imajo na drugi strani že več kot 1,2 milijona zidakov pod milim nebom, ker ni odjemalcev. Podobno je tudi z opekarno v Ilirski Bistrici, medtem ko hrpeljska apne-nica daleč presega ceno apna solkanske itd. itd.
Se o tem in onem so se pomenlU na zadnjem shodu udeleženci Javne tribune v Izoli In nihče ne dvomi, da bodo številne pripombe, predlogi in tudi kritike snovalcem urbanističnega načrta Izole koristile pri njihovem nadvse odgovornem in zahtevnem delu.	fbb)
reorganizacija trgovin
(Nadaljevanje s 3. strani) vina z mešanim industrijskim blagom bi predstavljaj konkurenčno podjetje nasproti specializiranim. Prehrambeni podjetji naj bi biU le •dve, prav klasičnega tipa s podružnicami na deželi ln specializiranimi poslovalnicami v mestih/ ter druga delikatesnega tipa.
Taka preureditev bi rodila še druge ugodne posledice: zmanjšanje po-slovalnih stroškov, zmanjšanje in boljšo specializacijo osebja, znižanje nabavnih in drugih stroškov ter s tem zvišanje dohodkov v korist nadaljnje ga razvoja in modernizacije obratov ter poslovanja. Celotni prihranki bi znašali, računani po prometu 1. 1960, okrog 27 milijonov 980 tisoč dinarjev. K temu pa bo treba seveda prišteti še dohodke od povečanega prometa, ki bo po Izboljšanju asorti-menta tu količine blaga po specializaciji nedvomno naglo naraščal, -saj ne bo treba potrošniku zaradi revščine v naši trgovini hoditi nalcupovaf drugam, kakor hodi zdaj. Samo n Koper gravitira okrog 40.000 potrošni kov. Ce bi vsi ti kupovali tu, lahko brž preračunamo, koliko .bi morale imeti naše trgovine prometa.
S predlogom Trgovinske zbornice so potrošniki gotovo strinjajo, -čeprav bodo nedvomno potrebne manjše korekture. Tako menimo, da bi bilo treba za trgovino z usnjem in s čevlji ter i drugimi usnjenimi izdelki le že takoj ustanoviti posebno podjelje, ločeno od tekstila ln konfekcije.
R. R.
i-%
S
TELESNA VZGOJA -k ŠPOKT^r S A H it TELES NA VZGOJA it SPORT it & A M it TELESNA VZGAJA it
N O G O M E T
V tretjem kolu. je prišlo, do neljubega incidenta. V Izoli je moral sodnik zaradi pretepa med igralci in gledalci predčasno prekiniti tekmo, ki bo zaradi tega razveljavljena. V trenutku prekinitve je vodil NK Delamaris s 4:0, rezultat pa je bil plod boljše igre. V Kopru so domači napadalci zamudili izredno priložnost, da bi napolnili mrežo NK Pivko, saj ^^ že no petnajstih minutah igre ^BKdili s tremi goli prednosti, nato pa povsem popustili. V Dekanih je domači Jadran porazil gostujo-
SUSPENDIKANO IGRIŠČE
V torek se je sestala Okrajna komisija za nogomet., ki je razpravljala o nedeljskem incidentu na tekmi v Izoli. Snrejela je naslednji sklep: 1. Igrišče NK Delamaris se suspendira do vključno 2. oktobra za vse nrvenstvene, pokalne in prijateljske tekme; 2. Tekma med NK Delamaris in NK Sidro se doigra od prekinitve do konca (8 minut); in 3. Igralec NK Sidro, ki je povzročil pretep, bo za svoje dejanje moral odgovarjati Disciplinski komisiji,
či NK Postojna in s tem dokazal.	Nepopolna	lestvica po				II. kolu:	
da'je njegovo igrišče »vroče« tudi	Tomos .	3	2	1	0	14:4	5
za favorite. NK Tabor je dosegel	Sidro	2	2	0	0	11:1	4
prvo zmago v letošnjem prven-	Delamaris	2	2	0	0	8:2	4
stvu nad nepripravljenim mo-	Tabor	3	1	1	1	9:8	3
štvom NK 11. Bistrica in jo od-	Jadran	3	1	1	1	4:4	3
pravil z visokim rezultatom.	Pivka	'>	1	0	2	1:8	2
V tabeli ni vračunana tekma	Postojna	3	0	1	2	5:8	1
med NK Delamaris in NK Sidro,	11. Bistrica	3	0	0	3	3:20	0
ker je bila razveljavljena.						A. G.	
P/
l\
Novo pod koši
za Ico-Postoj-
Kcrt je sporočila Komisija žarlio pri OZTV s sedežem v ni, letos ne bo tradicionalnega primorskega prvenstva v košarki za člane, ker se moštva iz goriškega okraja tega prvenstva že nekaj let niso udeleževala. V nadomestilo za ta turnir bo komisija organizirala priložnostni pokalni turnir v čast Dneva republike, 29 .novembra.
Kljub ukinitvi članskega prvenstva pa bo komisija še nadalje prirejala letna primorska prvenstva za mladince. Le-ti se bodo srečali že oktobra, in sicer na turnirju, ki bo verjetno v Piranu.	(ma)
Začelo se je sila viharno, saj je moral vratar gostov že po petnajsti minuti igre pobrati trikrat žogo iz mreže. Vse je kazalo, da bo golov še več, tedaj pa se je nekaj zataknilo. Zoga ni in ni hotela več v mrežo. Priznati pa je tudi treba, da je igral napad v drugem polčasu zelo zbegano. Najbolj razpoložena Škrjanc in Vižintin sta bila na krilih popolnoma odrezana, saj so se hoteli vsi prebiti do gola le po sredini. Slaba sta bila Valdevit in Jerma-nič. Zaradi njune počasnosti je lahko obramba gostov vedno pravočasno odklonila nevarnost pred svojim golom.
S to tekmo so Koprčani ponovno pokazali, da igrajo na tujem igrišču bolje kot doma. Pri do-
ZA IZVEDENCE GRE
Pokazalo se je, da pri nekaterih razpravah s področja lovstva pri naših sodiščih premalo poznajo razen lovske čiste zakonodaje tudi druge uzance in razmere v upravljanju lovišč in .izvajanju lova, čuvajske službe in podobno. Zato je Lovska zveza Koper sklenila predlagati področnim sodiščem izvedence s tega področja, na katere naj bi se sodišče v primeru potrebe obračala za mnenje.
mačih so bili najboljši Olup, Vižintin in Škrjanc, pri gostih pa Završnik in Čančula. A. G.
Odkritje spomenika revolucije na Gonjačah v Goriških Brdih se je med petnajst tisočglavo množico udeležilo tudi veliko število mladine, med katero jo bilo tudi precej tabornikov v svojih značilnih oblekah in mnogimi zastavami
(na sliki)
NADALJEVANJE PRVENSTVA V OKRAJNI KOŠARKARSKI LIGI
Nepričakovan poraz Koprčanov v Piranu
NK Delamaris : NK Sidro 4:0 (3:0)
Vročekrvna izolska publika je že začetek jesenskih nogometnih prireditev »počastila« z divjaškim pretepom in s tem seveda napravila medvedjo uslugo svojemu klubu, ker bo že dobljena tekma razveljavljena
Vreme je bilo sončno in lepo, tekma pa slaba in nezanimiva. NK Delamaris je imel boljši napad, ki je znal izkoristiti ugodne priložnosti. NK Sidro je imel nezanesljivo obrambo, vrh tega pa je po nepotrebnem zadrževal še žogo. Gole za domače so dosegli Čeme 1, Muzenič 2 in Jerkovič. Ze pred koncem prvega polčasa je sodnik izključil enega igralca JnK Sidra, ker je udaril nasprot-
fflfega igralca.
^'Zanimivo je, da se v Izoli že dalj časa del gledalcev nešportno obnaša do nasprotnikov, jim grozi in jih zasipava z nekulturnimi izrazi. Višek je bil na tej tekmi. Res, da so sodniki kdaj pa kdaj oškodovali NK Delamaris, vendar to ne sodi v pristojnost gledalcev. Na igrišču je prišlo do pretepa med igralci NK Sidra in gledalci. Nerazumljivo je, da se del gledalcev ne zaveda, da s takšnim obnašanjem največ škodujejo ugle-
du svojega mesta in svojemu klubu, Mnenja smo, da bi bilo treba igrišče za določen čas suspendirati, v bodoče pa ukreniti vse, da bi -do takšnih izpadov ne prišlo več.
Nič čudnega, da je moral sodnik zaradi intervencije delegata tekmo prekiniti deset minut pred koncem. Zadnjo besedo o incidentu bo imela Tekmovalna komisija okrajne komisije za nogomet.
Ostala rezultata:
NK Jadran (Dekani) : NK Postojna 2:1.
NK Tabor (Sežana) NK Ilirska Bistrica 6:1.
A. G.
Predzadnji zavrtljaji jesenskega dela prvenstva v koprski okrajni košarkarski ligi, ki se odvija povsem nemoteno, so navrgli nekaj nepričakovanih izidov. Najbolj preseneča tesna, vendar zaslužena zmaga Partizana iz Pirana nad doslej pod koši neporaženim Koprom. Tekmo, ki sta jo vodila Makarovič iz Postojne in Lovren-čič iz Izole, so igrali v soboto popoldne v Piranu in se je končala 7. razmeroma nizkim rezultatom 43:40,
Zadnji dve koli sta postregli tudi z dvema stoticama, kar je v podzveznih košarkarskih tekmovanjih prava redkost. Žrtev razigranih domačinov v Sežani in Postojni so bili obakrat mladi, borbeni in požrtvovalni igralci B moštva Partizana iz Ilirske Bistrice, ki tekmujejo v ligi izven konkurence. Potem, ko so izgubili v Sežani s 40:104, jih je v soboto zvečer premagal na domačih tleh in pod reflektorji še -postojnski Partizan s 105:15 (51:9). Tekmo sta sodila Vižin in Prin-čič, največ košev pa so dali Uj-čič (6) in Kirn (4) za Ilirsko Bistrico ter Pellaschier (26), Zmak (22), Lipovž (20) in Gerželj (18) za Postojno.
Medtem pa so Bistričani zabeležili tudi prvo zmago brez borbe, in sicer nad Partizanom iz Kopra, ker ni prispel na odigranje tekme. Komisija za košarko pri OZTV, ki vodi tekmovanje, je neodigrano tekmo verificirala z

rezultatom 20:0 p.f. v korist Ilirske Bistrice B.
Naj dodamo, da so Postojnčani, ki igrajo s pomlajenim moštvom in veliko voljo do zmage, premagali na svojem igrišču tudi kompletno postavo Partizana iz Sežane, ki je moral po trdem odporu v prvem polčasu (30:26) kloniti z visoko razliko 81:47.
Postojnčani so v nedeljo dopoldne gostovali še v Piranu. V odločilnem derbyju za razvrstitev pri vrhu lestvice so po trdi in zagrizeni borbi potegnili daljši konec in s prepričljivo zmago 60:31 (36:13) odnesli iz Pirana obe točki. Tri zaporedne zmage so jih postavile hkrati v vodstvo prvenstva, čigar lestvica je takale:
Postojna Koper Piran Sežana Bistrica B
6 1 482:234 12 4 2 273:226 8 3 3 251:253 2 4 329:376 1 6 172:415
+ 248 8 + 471 6 — 2 4—47 2 — 243
Preostala tri srečanja, od katerih bo tekma Koper-Postojna odločila o prvaku, bodo moštva odigrala prihodnji dve nedelji, zmagovalec lige pa se bo od 5. do 8. oktobra boril v kvalifikacijah 3 prvaki ljubljanske, celjske, mariborske in gorenjske podzveze za vstop v republiško ligo.
Na lestvici strelcev okrajne košarkarske lige je no nedeljskem kolu Gerželj (Postojna) prehitel Uršiča (Sežana), njima pa sledijo Lipovž (Postojna), Žagar (Sežana) itd.	A. Miklavčič
V dneh od 25. avgusta do 15. septembra je priredil Občinski sindikalni svet Sežana v počastitev 20-letnice vstaje tekmovanje športnih aktivov. Tekmovali so v šahu, košarki, namiznem tenisu, streljanju, vlečenju vrvi, odbojki, balinanju, nogometu in atletiki. Tekmovanj se je udeležilo 17 sindikalnih podružnic s 294 tekmovalci. Ta tekmovania so letos izvedli drugič. Udeležba je bila večja kot lani in zato ni pretirano reči, da imajo ta tekmovanja vse pogoje, da preidejo v tradicijo.
Po posameznih panogah so dosegle sindikalne podružnice takšen uspeh:
ODBOJKA
Šah: 1. Iskra Sežana, 2, Elek-tro-Sežana, 3. Intereuropa Sežana.
Košarka: 1. TVD Partizan Sežana, 2. Elektro-Sežana.
Namizni tenis: 1. TVD Partizan Sežana, 2. Elektro-Sežana, 3. TVD Partizan Divača.
Streljanje: 1. Iskra Sežana. 2. Bolnica TBC Sežana, 3. Elektro-Sežana.
Vlečenje vrvi: 1. Elektro-Sežana, 2, Garnizon JLA Sežana.
Odbojka: 1. Elektro-Sežana, 2. TVD Partizan Sežana — moški, 3. TVD Partizan Sežana — ženske.
Balinanje: 1. Kmetijska zadruga Sežana, 2. Elektro-Sežana, 3, Obrtni delavci Sežana,
I. REPUBLIŠKA LIGA ZA ČLANICE Po končanem spomladanskem delu je iz lige izstopila ekipa Te-
IL,TRSKA BISTRICA : SVOBODA (Lj) 51:55 (23:27)
Minulo nedeljo je košarkarsko moštvo TVD Partizan Ilirska Bistrica doživelo prvi poraz v jesenskem delu republiškega košarkarskega tekmovanja. S tem se je na lestvici pomaknilo na tretje mesto.
Gostje iz Ljubljane so si že v začetku tekme pridobili potrebno vod-ki so ga znali potem ohraniti do kraja. Igralci domačega Parna so povsem razočarali. S potim podajanjem in zadrževanjem žoge so dali gostom možnost, da so laliko utrjevali svojo obrambo. Vzrok za poraz je treba iiflcati tudi v tem, da nekateri igralci zanemarjajo individualni trening in celo skupna vežbanja. Med domačimi igralci je izstopal Mile Šuštar, ki je dal 16 Iko-šev, med gosti pa Loboda, ki je dosegel 24 košev.
D. P.
grada iz Ljubljane, lci je bila z eno zmago na zadnjem mestu. Zaradi izstopa Tegrada so bili razveljavljeni vsi rezultati srečanj s Tcgradom: TVD Sežana— Tegrad 3:0, Tegrad—Triglav 3:1, Jesenice—Tegrad 3:2, Tegrad— Novo mesto 1:3 in Kamnik—Tegrad 3:0.
Rezultati 5. kola: Novo mesto— Jesenice 3:1, Triglav—Kamnik 0:3, Sežana je bila prosta.
VI. kolo: Jesenice—Sežana 3:0, Kamnik—Novo mesto 1:3.
Lestvica po šestem kolu:
9	9	0	27: 1	18
9	8	1	24: 7	16
9	6	3	20:14	12
9	5	4	17:15	10
9	4	5	14:17	8
9	3	6	10:22	6
9	1	8	9:22	2
9	0	9	7:25	0
Novo an.
Kamnik
Sežana
Jesenice
Triglav
17: 9 15: 9 9:12 10:15 7:12
10
8 6 2 2
Prizor z nedeljske nogometne tekme v Kopru med NK Tomos ln NK Pivka: p» odličnem strelu iz kota je Škrjanc z glavo dosegel drugi gol za domačo
II. REPUBLIŠKA LIGA
za Člane zahodna SKUPINA
V nedeljo je bilo na sporedu deseto kolo. Igralci Izole so gostovali v Trebnjah in srečanje nepričakovano izgubili z rezultatom 3:1. Prvi set so gladko dobili gostje, ki so se zato preveč zanesli na zmago. V nadaljnjih setih
so se domačini zbrali in predvsem izboljšali servise. Lestvica po devetem kolu: Tegrad Olimpija Kropa Žirovnica Črnuče Izola Triglav Trebnje
Rezultati osmega in devetega kola: Triglav—Kropa 0:3, Črnuče —Tegrad 0:3, Trebnje—Žirovnica 1:3, Izola—Olimpija 0:3.
Tegrad—Kropa 3:1, Izola—Triglav 3:1, Olimpija—Trebnje 3:1, Žirovnica—Črnuče 3:0.
V nedeljo, 24. 9„ bo v Izoli srečanje Izola—Črnuče ob .10. uri na letnem igrišču TVD Partizana v Izoli.
MELBROSIN ® preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod sa čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri » Kemofarmacïj i «.

VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE
»Kaj se je zgodilo?«
»Kapetan zaradi nečesa pregleduje naše vojake,« je rekel poročnik.
Major je s hladnim pogledom ošinil Dementjova.
»Kdo pa ste?«
»S specialnim poveljem sem imenovan za sanitarnega inšpektorja. Imam ukaz, da preprečim vsak poskus, da bi se na transport vkrcal kakršen koli bolnik. V Berlinu nočejo epidemije.«
Major je začel vleči z roke, prst za prstom, usnjene rokavice in segel po dokumentih. Dementjov mu jih je ravnodušno izročil.
Major je bil dalekoviden, zato je iztegnil roke, da^ ukaz lahko prebral.
Dementjov je opazoval izraz na majorjevem obrazu, ne da bi trenil. Ko je oficir ukaz prebral, je skrbno zložil papir in mu ga vrnil.
»Kaj ste našli pri vojaku?«
»Na vsak način ima temperaturo. Vse drugo bo treba še ugotoviti.«
»Kapetan, bi utegnili trenutek?« Major je segel De-mentjovu pod roko in ga odvedel od skupine. Prišla sta do vhoda v pristanišče, kjer so ju lahko culi trije vojaki in poročnik, ki so stražili vhod.
»Bi mi hoteli izpolniti neko željo? Željo starega vojaka,« je dejal major. »Vojak, ki ima temperaturo, je eden od veteranov mojega polka. Skupaj sva se borila pred Moskvo. Ce bi ga pustil tukaj, bi to pomenilo, da bi ga predali sovražniku, ko bi polk odšel. Če ste bili vsaj en dan na fronti, sem prepričan, da me boste razumeli in izpolnili prošnjo: vojak mora oditi s svojim polkom.«
»Ne, major. Jaz sem prav tako vojak kot vi dn moram prav tako izpolnjevati svoje dolžnosti.«
»Nemara je na ladji kakšno izolirano mesto,« ni hotel major odnehati.
Dementjov se je zamislil in dejal:
»Nisem še videl tega transporta. Lahko vam obljubim, da bom pustil vašega vojaka, če je na ladji takšno mesto.«
»Kdaj boste to izvedeli?«
»Takoj.«
Dementjov je šel poleg kontrolnega vhoda, vendar mu je na pot stopil poročnik, plavolasi mladenič z modrimi očmi. V njegovem pogledu je Dementjov opazil omahljivost.
Zdaj se je nepričakovano vmešil major.
»Kaj pa počenjate? To je vendar sanitarni inšpektor, ki je odgovoren za evakuacijo.«
»Imeti mora prepustnico,« je rekel poročnik. »Prosim vaše dokumente.«
Dementjov je potegnil iz listnice svoj dokument. Poročnik ga je z očmi bežno preletel, ga vrnil Dementjovu in salutiral.
»Lepo vas prosim, kapetan,« je dejal, »poiščite v pristanišču polkovnika Hungla in se mu predstavite. Brez njegovega odobrenja nimam pravice, da bi...«
»Polkovniku Ilunglu se mi ni treba predstavljati, midva sva že stara znanca,« je rekel Dementjov brezbrižno in se napotil v pristanišče.
Pravkar je pristajala tovorna ladja »Aelita«. Mornarji so spuščali vrvi in prislanjali mostove. Bili so takšni mostovi, o kakršnih so govorili tisti trije oficirj'-inženirci.
Poleg ladje je stala skupina oficirjev, z njimi je bil tudi kapitan ladje, debel človek v črni mornarski uniformi.
»Oprostite, gospodje oficirji...« Dementjov je vi judno pozdravil. »Rad bi govoril s kapitanom ,Aelite'.«
»Jas sem kapitan,« je rekel človek v črni obleki.
»Izvolite moje dokumente.« Dementjov mu je ponudil svoje dokumente.
Kapitan mu je vrnil dokumente in se žolčno nasmehnil.
»Kaj pa hočete od mene?«
»Dolžan sem pregledati vse prostore na ladji. Posebno tiste, v katerih bodo vojaki.«
»Zakaj?« se je vmešal v razgovor polkovnik s hladnim, razpokanim obrazom.
»Ste vi polkovnik Ilungel?« Dementjov se je zravi^pr
»Da, to sem jaz.«
»Kapetan Ruckert, sanitarni inšpektor evakuacije. Izvolite moje dokumente.«
Polkovnik je odmahnil z glavo in dejal.
»Opravljajte svoj posel. Samo imejte na umu, da vojakom ni ravno mnogo na tem, da bi potovali v prvem razredu. Njim je vseeno.«
»Lahko razumete,« je dejal Dementjov vdano, »kakšno nevarnost lahko povzroči v takšnih okoliščinah epidemija.«
»Delajte svoje delo!« je rekel polkovnik razdraženo in se obrnil h kapitanu »Aelite«.
»Pokažite mu ladjo.«
Dementjov je pregledoval ladjo in skladišča v spremstvu molčečega kapitanovega namestnika, ki je kadil kratko pipo.
Naposled sta prišla na palubo.
»Kdaj odrinete?« ga je Dementjov strogo vprašal.
»Morali bi že ob 19,30, pa so nam to preprečili ruski bombniki,« je dejal kapitanov pomočnik zateglo, s pipo med zobmi. »Če se ne bodo vrnili, bomo odšli točno ob 23. Pravijo, da ho povelje prišlo šele na večer.«
»Koliko ljudi gre lahko na ladjo?«
»Kolikor hoče.« Pipa se je zatresla in Dementjov je opaz;l, da se namestnik smehlja.
»Bo šla danes še kakšna ladja?«	^B
»Težko, da bo šla...« Kapitanov namestnik je vzel pipo iz ust in začel govoriti hitro in razburjeno.
»Rad bi videl tistega tepca, ki si je zamislil takšno organizac:jo. Iz strahu pred bombardiranjem držijo na odprtem morju deset ladij, za vkrcavanje tukaj pa postavljajo le eno samo. Preden bomo odšli mi in preden vrže sidro druga ladja, bodo minile tri ali štiri ure. V to pristanišče pa je mogoče postaviti deset ladij hkrati. Bedaki...«
V ameriški admiraliteti je prišlo do velikega škandala, Id ga je povzročila izjava komaj upokojenega admirala Cooperja Brighta. Novinarjem je povedal, da je pred letom dni vrhovno poveljstvo dalo ukaz, naj zažgejo vse načrte za gumijasto letalo. Posebnost tega letala je bila v tem, da ga je bilo moč pred uporabo napihniti kot zračnico, po uporabi pa spet stisniti zrak iz njega in ga stlačiti v srednje veliko vrečo. Letalo je imelo rerktivni motor in je doseglo
V Italiji se še nadaljujejo teroristične akcije [mladih avstrijskih prenapetežev. Enega med njimi je videti na sliki, ko so ga prijeli italijanski policaji po atentatu, ki ga je povzročil z eksplozijo podtaknjene bombe v Rimu na avtobusni liniji 39. Gre za mladega IMauritiusa Iteincrja z Dunaja, ki je ilegalno prešel mejo in so odpeljal celo v Rim, da bi dal duška svojemu nacional-šovinističnemu razpoloženju, ki je bilo seveda še primerno podpihovano in verjetno tudi plačano
MODERNA DRUŽINA
Francoski pisatelj, akademik in Noblov nagrajenec je precej nejevoljen, ker pravo družinsko življenje izginja. Takole pravi: »Družina je za mnoge ljudi garaža za ude, bencinska črpalka za želodec in spalnica za duh.«
Od femarfa
V trikotu Krnskih, Stolovih in Matajurskih planin stoji ob Soči moderna sirarna Kobarid, ki more predelati dnevno 15 tisoč litrov mleka v sir in kvalitetno surovo maslo. Sedaj pripravljajo načrte za gradnjo podobne sirarne tudi v Tolminu. NI naš namen, da bi podrobneje obravnavali gospodarski pomen sirarne, marveč o zanimivi razvojni poti našega planšarstva,
Planine niso vedno le imena za gole in visoke gore. Številna krajevna imena Planina v nižjih legah nam povedo, da so se tod razprostirali obsežni, pašniki, kjer so pasli živino. Iz nižin in podnožij gora so se pašniki-planine pomikali vedno više v gore, prav do tja, kjer je gozdna meja. Zanimivo je, da so bile planine in preproste sirarne skupna last, medtem ko so bile staje in hlevi zasebna lastnina.
Tamarji so pred stoletji predstavljali poseben gospodarski sistem. V začetku so bili grajeni sila preprosto, največkrat je bila to iz vej zgrajena uta, ki so jo lahko podrli, ko je okoli nje živina po-mulila travo in jo zgradili na drugem kraju, kjer je bilo še obilo paše. To je bil prvoten pregonskl način paše ali plodored. Tako so naši pradedje skupno pasli po hribih in gorah ter si na zavetnih krajih postavljali preproste koče, kjer so živeli pastirji in
hiU'OSt tudi več kot 500 km na uro, medtem ko je bil njegov akcijski radij okrog 1500 kilometrov. Uporabljali bi ga lahko kot lovsko letalo ali lahki bombnik, Po Brightovih besedah je admirallteta prepovedala poskuse s tem letalom in dala uničiti njegove načrte zaradi tega, teer se je večina admiralov postavila na stališče, da bi tako postale letalonosilke, ki so hrbtenica ameriške pomorske sile, zastarele in tudi odvečne. Zakaj gumijasta letala bi lahko vzletela s katerekoli ladje.
Admiral Bright trdi, da so ga prehitro upokojili le zato, ker sc je energično boril za ta načrt. Admlraliteta se ni dala omajati niti tedaj, ko so jo opozorili,, da bi mogle današnje letalonosilke, ki lahko nosijo 80 kovinskih letal, sprejeti tudi po tisoč gumijastih letal. Admirali imajo pač vložen svoj denar v podjetjih, ki letalonosilke izdelujejo.
V mestu Covina v ZDA so v samopostrežni trgovini uvedli zanimivo novost: posebne vozičke na električni pogon (z akumulatorji), ki jih za 25IJ dinarjev za pol ure lahko najamejo odjemalci, da laže obredejo okrijg kilometer dolge police in pulte v tej trgovini
22. septembra 19G1 o ZADNJA STRAN o LETO X — ST. 39
Zadnja fotografija pokojnega pisatelja Ernesta llemingwaya s soprogo pred njegovo tragično smrtjo. Objavljamo jo zato, ker je na njej tudi Mary Hemingway, ki je te dni sklenila obsežno pogodbo z neko knjižno založbo, da bo napisala spomine na svojega moža, Mary Hemingway je bila četrta žena slavnega pokojnika. Jo hčerka trgovca Welsha iz Minnesote in je končala univerzo
— Nimate mogoče kakšne take, da bi znal z njo ravnaU tudi otrok? Je namreč za mojega moža ...
sirili mleko. Od tedaj se je veliko spremenilo, kot nam kaže tudi naša slika. Kmetijska zadruga Kobarid snuje sedaj farmo za 400 glav krav-molznic cikaste pasme. Dva hleva so že pokrili. Na planinah, kjer bodo poleti pasli živino, pa nameravajo uvesti pregonskl način paše z »električnim pastirjem« — lahko naelektreno žičnato ograjo. Sodobna tehnika postopoma izpodriva nekdanje primitivno planšarstvo v naših planinah.	-jp
Filmski režiser Agnes Varda je te dni dokončal svoj novi film »Cleo od petih do sedmih«. Glavno vlogo v njem je poveril doslej v Franciji neznani igralki angleškega porekla Doroteji Blanck. Ta ima 21 let in je bila še pred tremi leti popolnoma gluha. S težko operacijo so ji vrnili skoraj normalen sluh, kar ji omogoča nastopanje na deskah In v filmu. Pravijo, da bo že prvi filmski nastop zanjo nedvomno velik uspeh
Lepa poslopja nove sodobne sirarne v Kobaridu na Tolminskem
Minuli teden se je pripetila v Monzi v Italiji huda nesreča pri avtomobilskih dirkah, ko je nemškemu vozaču von Tripsu avto ušel iz piste. Šofer je bil takoj ubit, razen njega pa je izgubilo življenje še enajst gledalcev ob dirkalni stezi. Na sliki: obupana žena ugotavlja med ponesrečenci tudi mrtvega svojca
Cetvorčkom Sangion iz Italije je grozilo, da zaradi revščine v družini sploh ne bodo ostali pri življenju. Zanje pa se je zavzela javnost in za prvo silo pomagala, da so lahko štiri bratce odgojili v bolnišnici. Zdaj se je zanje zavzel indu-strijec Armando Furlanis iz Portogruaara in jim v kraju Gruaro kupil posebno vilo, kjer skrbita zanje dva najeta vzgojitelja. Furlanis je izjavil, da bo skrbel za otroke, dokler ne bodo lahko samostojno hodili v šolo
Veliko je še servisnih delavnic in komisij za pregled motornih vozil, ki še nimajo regleskopov — priprav za usmerjanje žarometov motornih vozil. Kolektiv podjetja Avtoprevoz Tolmin je izdelal to važno pripravo sam v lastnih delavnicah. Vse doslej smo morali to dragoceno napravo uvažati. Največji problem je bil, kako osvojiti proizvodnjo ustrezne leče. To težavo so prebrodili v sodelovanju z nekim drugim pod-
PREBRISANO
V ZDA krožijo čudna pisma v katerih neznanci od naslovnikov zahtevajo, naj pisma enake vsebine pošljejo šestim svojim znancem in k vsakemu pismu priložijo ženske hlačke. Policija je odkrila nobornike te čudne korespondence. Izmislil si jo ie reklamni agent industrije perila.
GOLOBI
NAMESTO TELEFONA
Trgovec s špecerijo v nekem Japonskem mestecu dan za dnem obiskuje svoje kupce in sprejema naročila za blago, ki jim ga potem pošilja na dom. Ker je bilo stalnih odjemalcev vedno več, je trgovec, ki je zadnje čase porabil več kot polovico dneva samo za obiske odjemalcev, vzredil pet golobov pismonoš. Zdaj jih Jemlje na dnevne obhode in vsake toliko časa izpusti po enega z listom na nožici. Go-lobje se vračajo na dom, kjer jim trgovčev pomočnik snema listke in takoj pošlje naročeno blago.
jeljem. S prvim doma izdelanim regloskopom so opremili servisno delavnico Zastava v Idriji, Aparat se je imenitno obnesel. V kratkem bo začelo podjetje izdelovati regloskope na serijski način in bo lahko s svojo proizvodnjo krilo vse domače potrebe. Izdelek je estetsko lepši od uvoženih, vrh tega pa prav tako kvaliteten in enostaven pri uporabljanju. Tudi njihova cena ne bo večja od inozemskih, bržkone pa še nižja. Podjetje ima v načrtu izdelavo še nekaterih praktičnih izdelkov za opremo servisnih delavnic. Letos so začeli izdelovati tucli prototipe raznih delov za potrebe avtomobilske industrije. Z njimi oskrbujejo predvsem tovarno avtomobilov FAP, ki je bila doslej glede teh izdelkov navezana le na uvoz.