mater ialnimi sredstvi podpiral vsa naša pr izadeva- nja za pož iv i tev dela v podružn ic i . Odbor l jubl janske podružnice GDS je na svoj i zadnj i seji v mesecu maju letošnjega leta sprejel sklep, da se pr ihodnja predavatel jska sezona p r i - čne že v mesecu oktobru. Vsebinska struktura p re - davanj bo v glavnem ostala podobna sedanj i , se- veda s posebnim poudarkom, da se v pr ihodnj i se- zoni zak l j uč i c ik lus predavanj o S lovenc ih ,k i ž i - ve izven meja SFRJ. Tudi v prihodnjem letu si bo - mo pr i zadeva l i , da bodo naša predavanja p r iv lačna, zan imiva, aktualna in koristna, zato bomo skušali za predavatel je dobi t i dobre poznavalce problema- t i ke , ki bo na programu naših četr tkovih veče- rov . Prav tako pa naj iz raz im našo skupno že - l j o , naj bi čet r tkov i večer i postali redna ob l ika sestajanja geografov s širokega območja l j ub l j an - ske podružnice. M . N a t e k OB SEDEMDESETLETNICI ROJSTVA FRANCETA PLANINE Apr i l a 1972 bomo praznoval i petdeset letnico o b - stoja Geografskega društva S loven i je , k i mu je b i l naš jub i lant odbornik ob us tanov i tv i . Na te j proslavi bomo morebit i zvedel i za raz l ične de - l i t ve razvoja slovenske geogra f i je . Po mojem so poglav i tna vsaj tr i razvojna razdobja. Prvo sega do ustanovitve geografskega inst i tuta na mladi slovenski un iverz i (1919/1920) odnosno do na- stanka Geografskega društva (1922). Dot le j je potekal razvoj manj organiz i rano, nosi lc i pa so b i l i v vedno več j i meri uč i t e l j i geograf i je na šolah. Navedimo samo nekaj imen: Blaž Kocen, Janez Jesenko, Simon Rutar, Fran Orožen, Fer- dinand Seid l . V drugem razdobju je dajal osnov- ni ton razvoja geografski inst i tut na u n i v e r z i , t o - da znaten del raziskovanja pa tudi cele geograf - ske panoge (učben ik i , po l judn i opisi) s loni jo še naprej na ramenih uč i te l j ev geograf i je na sred- n j ih in n i ž j i h šolah. Tretje razdobje nastaja po letu 1945. , ko števi lčno pomnoženi raz iskova ln i kader s svojo specia l iz i rano dejavnostjo vnaša v geograf i jo vedno ostrejšo de l i tev na znanstveno in ostalo geogra f i j o . Franceta Planine tvorno obdobje pada v prehod med drugo in t re t je razdobje. To je čas, ko se javno delo geografa, k i poučuje na srednji a l i n i ž j i šo l i , vedno bo l j pr imerja z delom pok l i cne - ga raz iskovalca, ne da bi se v poln i meri zave- da l i raz l i čn ih pogojev za delo pri enem in d ru - gem. Medtem ko je nekomu raziskovalno in pu - b l i c i s t i čno delo pok l icna dolžnost in p r i v i l e g i j , iztroši drugi svojo energi jo med službenim ča - som za katedrom a l i na drugem službenem mestu. Le izredni še najdejo vo l jo in energ i jo , v p re - ostalem, tako rekoč prostem času v pisani bese- di posredovati javnosti svoja spoznanja. Tu ne bo navedeno nič več o jubi lantovem ž i v - l jen ju in de lu , kot je b i lo že ob jav l jeno v r e v i - jah (Proteus, I . 1971-72) a l i tam še bo ( G e o - grafski vestnik (1971) a l i v časopisju (De lo) . Iz ž iv l jen jepisa naj povzamem le t r i s tvar i , k i so po mojem mnenju od loč i lne za publ ic is t ično de - lo Franceta Planine. Bil je rojen (1901) v Škof j i Lok i . Svojemu rodnemu kraju in okol išk i pok ra j i - ni se je oddolž i l z obsežnim opusom (knj ige Škofje Loke in njen okraj v luč i gospodarskih in ku l turn ih pr izadevan j , 1936; Selška in Poljanska do l ina , 1956; Škofja Loka z b l i žn jo oko l i co , 1962). Čeprav po un iverz i te tn i izobrazbi geo- graf in b io log , se iz navezanosti na domač kraj poglabl ja tudi v zgodovino in e tno log i jo , kar ga pr ivede med pobornike in organizator je doma- čega muzeja in loškega muzejskega društva. Ure- janje Loških razgledov mu razširi to dejavnost na urejanje drugih planinskih pub l i kac i j (Vodnik po planinski transverzal i z imenom Po slovenskih gorah). Ker so mu pri srcu zemljepisna imena in ker pozna iz pok l ica potrebo po nazornosti , se uve l jav i v ka r tog ra f i j i , k jer skupaj z d r . V . Bo- hincem pr iprav l ja karte Sloveni je in sam izda zeml jev id Škofjeloškega ozemlja (1967). Drugo, kar daje pečat jubi lantovemu opisu, je pedagoški pok l ic na srednji š o l i , k jer poučuje, s p rek in i t vami ,oko l i štirideset l e t , od ab i tu r ien t - stva na Otočcu v L ik i do upokoj i tve v L j ub l j an i . 50 Zato je soavtcr učbenika Prirodopis za t re t j i razred osnovnih šol (1949,1951) in avtor kn j ige "25 let deia za slovensko učno kn j igo" (1944). Nisem prepr ičan, da bi imel i zemljepisno č i - tanko Po tu j i h zeml j inah , po kateri še danes radi segamo, če se urejanja ne bi opr i je l p ro - fesor France Planina. Snov, k i je nedvomno zasnovana s proučevanjem geograf i je Sloveni je in Jugoslav i je , je izderi v knj igah Jugos lav i ja , za katero je prejel Levstikovo nagrado M l a d i n - ske kn j ige , ter "Naša domovina Jugoslavi ja" in "S loven i ja in njeni k r a j i " . V teh de l ih se od - ražajo od l ike jubi lantovega sloga: stvarnost in jasno iz ražan je . N i čuda, da so j i h prevaja l i v tuje jez ike in da je jub i lant z n j imi dož ive l n a j - več j i uspeh. Problematike, k i se je je jub i lan t lo teva l , v e č i - del še niso zavze l i profesionalni geografski ra - z i skova lc i . Še jo bodo moral i go j i t i d rug i , če bomo ho te l i , da bo geograf i ja ž ive ia v Sloven- c ih ( V . Bohinec je v G V 1925 še lahko napisai v naslovu "Razvoj geograf i je v S lovenc ih " . Da - nes bi b i l o treba podoben sestavek naslovi t i G e - ograf i ja na Slovenskem, ka j t i poleg ljudske ob - staja še taka, k i se go j i v ožjem krogu, v stro- kovni l i t e ra tu r i ) . Tako geograf i jo za širšo javnost pa so v polpreteklem in v sedanjem času z uspe- hom g o j i l i z last i uč i t e l j i geograf i je na srednjih šolah in ime Franceta Planine pomeni skupno z d r .V ,Boh incem in d r . R. Savnikom ter nekater imi drugimi kva l i te tn i v rh . Vendar je skušal jub i lant povzet i tudi nove tokove iz znanstvene geograf i - je , kar je pokazal z last i v razpravi Samotne va - si pod Ratitovcem (Loški razgledi X V I , 1969).To je sočen, s intet ičn i pr ikaz pisca, k i je geograf , zgodovinar , b io log in estet obenem. Francetu Planini žel imo še mnoga zdrava le ta , da bi njegova dela še nadal je bogat i la slovensko geogra f i jo . I . Gams Miiart Verk ŠESTDESETLCTNIK Lani oktobra je praznoval svoj ž iv l jen jsk i j u b i - le j znani mariborski kartograf M i l a n Ve rk , Noši geografski javnosr je osebno manj poznan,zato pa to l i ko bo l j po svojem kartografskem d e l u . N j e - gove zeml jev ide severovzhodne Sloveni je in na - črte mesta Maribora uporabl ja jo ne le šo le , tem- več vsi , k i imajo oprav i t i s tem geografskim prostorom. Pomen Verkovega kartografskega de - la je to l i ko v e č j i , ker je jub i lant na tem stro- kovnem področju oral led ino, njegove karte pa so nedvomno osnovne in skoraj edine samostojne kartografske upodobitve vzhodnoslovenske reg i je . Verk je s svojim ž iv l jen jsk im opusom tudi v mnogočem prerasel loka ln i štajerski okv i r , še po - sebej v svoj ih predvojnih stvar i tvah, in z n j im bistveno prispeval k razvoju slovenske kar togra- f i je, Rodil se je leta 1910 v Vidmu ob Ščavn ic i . Za kar tograf i jo ga je navdušil na mariborski k lasični g imnaz i j i p ro f . d r . Pavel Strrnšek, pok l i cn i ka r - tograf pa ¡e postal pod mentorstvom prof .Franja Baša. Kot ustanovitel j banovinskega arhiva v M a - riboru je "̂ aš v njem predvidel mesto kartografa in ga zaupal M i l anu Ve rku . Od loč i tev se je i z - kazala za ze lo uspešno, saj mladi kartograf ni risa! samo kart za muzejske potrebe, ampak se je poskušal tudi v i zde lav i ročnih zeml jev idov zo geografski pouk. V fern obdobju njegovega us tva r jan j i (od leta 1932 do leta 1940) so nasta- l i ročni zeml jev id i Pohorja (1933), Slovenskih go - r ic in Prekmurja (1934), Dravske banovine(1935), Jugoslavi je (1935), slovenskega ozemlja (1939) in Evrope (?939). Več ina j ih je dož ive la pona t i - se že pred vo jno . Novost je pomenila tudi tehn i - ka i zde lave ; re l ie f zeml jev idov Dravske banov i - ne in Jugoslavi je je b i l risan na l i tografski ka - men. Na hrbtni strani zeml jev idov Evrope in s lo- venskega ozemlja je v zadnj i i zda j i pr iobč i l prof . A l b sr t Žer jav ustrezno stat is t iko, ki so jo po- sebno u č i t e l j i toplo pozd rav i l i . Pred vojno sta izšla še cerkvenopo l i t i čn i zeml jev id Lavantinske škof i je (1937) in stenska karta administrat ivne u - redi tve Dravske banovine (1938). Tik pred vojno 51