Pofitnina plaSana s gotovini, L. V., št. 38 („Jutro" XII., 216 a) Ljubljana, 21. septembra I93I Cena 2 Dir (Jpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 8122. 8123. 8124 8125, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova Cesta St 13 — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St — Telefon St 190. Podi7*žniužnomamdž"r-sko železnico, ki ie japonska poldržavr.a last. Varnostn' oddelki na tej že!ezn;or so se kitajskemu naklepu uprli. Ko so d »bili Japonci in Kitajci ojačenje, je prišlo do bo« ja Po kitajski trd tvi je bil neposredn? vzrok spora de'stvo. da 60 Japonci razdejali del železniške proge in dolžili kr'/de K:*aice. da bi tako izzvali 6por. 5 a n p h a j, 20. sept. s. V tukajšn/H k'0' h »-matra/o, da je zasedba Makdena po )f>pPncih končni rezultat mofne m* d vojaštvom širjene propagande v prid Čnejše politike napram Kitajki. Japm«! nomtravajo baje zasesti vso Mandžurijo. Pred zgodovinskimi spremembami v Angliji? Fantastične kombinacije v zvezi z razpisom volitev -Lloyd George predsednik delavske stranke? London, 20. sept. g. Vprašanje novih volitev je v ospredju političnih razprav. V vladnih krogih razmišljajo o načrtu, da bi z zakonom določeno dobo med razpustom starega in volitvami novega parlamenta skrajšali od dosedanjih treh tednov za 10 do 14 dni. Izpremembo utemeljujejo s tem, da se dajo danes volilni govori prenašati brezžično, tako da se da volilni boj izvesti tudi v krajši dobi. Volilno geslo se bo brez dvoma glasilo za zaščitne carine ali proti njim. Pri sestavi vlade in na vodilnih mestih političnih strank pa bodo medtem najbrž nastopile še senzacionalne izpremembe. V zvezi s tem se živahno razpravlja o možnosti, da bo nastopila narodna stranka pod vodstvom Macdonalda s podporo kon-] zervativcev in da tudi konzervativci ne bodo vodili volilnega boja pod vodstvom Baldvvina, temveč pod vodstvom voditelja delavske stranke. Kakor bi bilo ogromnega pomena to dejstvo za stran-karsko-politično življenje v Angliji, U vendar po svoji senzacionalnosti še daleč zaostajalo za sedaj še precej raztreseno, toda vztrajno se pojavljajoč govorico, da bo baje Lloyd George prevzel vodstvo delavske stranke. Zatrjuje se, da bi bila Henderson in CIynes, ki sta že enkrat bila pod njegovim vodstvom, tudi danes pripravljena slediti mu. Že prihodnji dnevi bodo prinesli v angleški notranji politiki presenečenja zgodovinskega pomena. Goljufiva sreča pri konjskih dirkah Senzacionalna afera jugoslovenskega trgovca pri konjskih dirkah v Budimpešti « Z goljufivimi mahinacijami zaslužil milijone Budimpešta, 20. septembra. Budimpeštanska policiia preiskuie trenutno svojevrstno goljufijo, ki bremeni iugosloven-skega treovca Ladislava Goldbertreria iz Vel. Bečkcreka. Goldbereer se ie udeleževal stav ori koniskih dirkah, kier ie običajno dobival ogromne vsote. Tudi dne 13. septembra sc ie zerlasil nri podružnici podjetja v Novem Sadu in stavil visoke zneske. tako da bi morebitni dobitki znesli skorai miliiou dinariev. Zvečer se ie pokazalo na splošno nresenečenie. da so vsi konii. na katere ie stavil Goldb^^er. v resnici zmatrali. dasi iih niso smatrali za favorite. Ker se ie zdela stvar n^kolik.^ sumljiva, podjetnemu Goldbereeriu takoi izplačali denaria. temveč uvedli nre-iskavo. Na veliko nresenečenie so *:?')to-viii. da ie goljufal Goldbereer s pomočio svoje žene, ki je stanovala v hotelu »London« v Budimpešti in takoi no kcnčsnih dirkah te!et<-nično obvestila svoieea moža o izidih. Goldberger ie nato stavil in tse-lei dobil, ker ie že vedel za zmaeovalce na di ish. Podietie i« dobivalo razultate dirk šele zvečer in ta časovna razlika ie omogočala Goldberzeriu. da ie uredil v«e potrebno in si prisvajal nj ta način že več časa lene vsote denaria.. Krvav dogodek v splitski banki Na seji upravnega sveta italijanske Bance Comerdale v Splitu je minirani trgoVec ustrelil predsednika banke, nato pa izvršil samomor Split, 20. sept n. Dopoldne je prišlo na sej>i upravnega odbora znanega italijanskega zavoda Banca Comerciale Palatina do krvavega dogodka. Splitska tvrdka Brača Vale je dolgovala banki 500.000 dinarjev. Banka je sedaj nenadoma pozvala plačnike tvrdke, naj svoj dolg čimprej likvidirajo. V to svrho je bila sklicana danes seja upravnega odbora in zastopnikov tvrdke. Prišla sta oba lastnika brata Mario in Jovan Vale. Na seji je prišlo do ostrega spora, ker je Mario Vale mislil, da hoče banka njegovo podjetje uničiti. Nenadoma ie Mario potegnil revolver in oddal prvi strel na predsednika upravnega sveta banke Duima Savo. ki se je zadet v prsi zgrudil ves krvav Nastala je splošna zmeda, v kateri je Mario Vale ustrelil proti sebi tei ostal s prestreljeno glavo na mestu mrtev. Hudo ranjenega predsednika upravnega sveta so prepeljali v bolnico. Vale zapušča ženo m dvoje ma!& &txak Kfi jr vdoru zvedela, kaj se je zgodilo, se je onesvestila in je v nevarnosti, da se ji omrači um. Ranjeni italijanski direktor Savo se počuti dokaj dobro in zdravniki upajo, da bo kljub visoki staroti — ima že 70 let — rano prebolel. Dogodek je izzval v vsem Splitu veliko senzacijo. Za poplavo kolera London. 20. septembra, g. Kakor poročalo iz Sanehaia. se ie zopet oričela med žrtvami poplavne katastrofe širiti kolera. V zadniih dnevih ie ta morilka zahtevala novih 800 človeških žrtev. Vsak dan umre no sto oseb m se bolezen širi z naravnost erozno hitrostio. Kolero oospešuie tudi oo-manikanie zdravil in serumov, naiboli oa lakota, ki vlada med prebivalstvom. Spominska plošča dr. Detet! na njegovi rojstni hiši Moravčam so Imeli včeraj prisrčno slovesnost odkritja spominske ploSče svojemu velikemu rojaku, ljudskemu pisatelju dr. Franu Deteli Moravče, 20. septembra. Starodavne Moravče, ogromna župnija s svojimi 12 podružnicami tam pod prijazno Limbarsko goro, so doživele danes lep praznik. Odkrit je bil spomenik rojaku domačinu, našemu znanemu pisatelju, avtorju knjig, ki jih je in jih še bo prebiralo slovensko ljudstvo, dr. Franu Deteli, sinu kmet-ske hiše. Prijazno je pozvanjalo danes v farni mo-ravški cerkvi in oglašali so se zvončki podružnic. Moravče same, skupina lepih belih domov, zbranih okrog ponosne dvostolpne cerkve, so pričakovale trenutka, ko bo odkrita plošča slavnemu rojaku. Vse hiše so bile v zastavah, pred rojstno hišo dr. Frana Detele pa so bili postavljeni štirje visoki mlaji. Plošča sama je bila zagrnjena s tro-bojko in čakala slovesnega trenutka. Ljubljanski gostje so prispeli že ob pol 10. z avtobusi in avtomobili; na trgu pred cerkvijo so jih pričakovali zbrani domačini in okoličani in jih prisrčno pozdravljali. Malo pred 10. se je formiral pod trgom sprevod domačinov z društvenimi zastavami. V sprevodu so korakali tudi gasilci z godbo na čelu in pred cerkvijo zaigrali nekaj komadov. Nato se je vršila maša, takoj po maši pa slovesnost pred hišo stavljenega pokojnika. Narod se je zbral po cerkvenem opravilu v širokem krogu in gostih vrstah pred hišo, ki se nahaja tik poleg cerkve. Godba je zaigrala strumno koračnico, nato pa je stopil pred lepo okrašeno hišo morav-ški dekan g. Janko Cegnarinv izbranih besedah pozdravil vse došle goste, v prvi vrsti hčerke pokojnega slavljenca in sina profesorja, zagotavljajoč, da je njih oče globoko zapisan v srcih domačega in vsega slovenskega ljudstva, potem zastopnika Slovenske Matice g. dr. Lončarja, dvornega svetnika g. dr. Mantuanija, zastopnika ljubljanske občine podžupana profesorja g. Jarca, pisatelja nadsvetnika g. Frana Govekar-ja, občinskega svetnika g. Mihelčiča, profesorja g. dr. Koblerja kot predstavnika slovenskih književnikov in Pen-kluba, profesorja g. dr. Josipa Debevca, inšpektorja g. Westra, zastopnika Profesorskega društva, profesorja na novomeški gimnaziji g. Kovača, nadzornika g. Gustava Lukežiča, zastopnika Učiteljskega društva g. Rigler-ja, zastopnika narodnega gledališča g. Danila Cerarja, g. Stupico, podpredsednika Jadranske Straže, vseuč. profesorja g. drja. Sturma, zastopnika Francoskega instituta, g. inž. Mencingerja, vse še živeče učence prof. dr. Detele, dame iz Ljubljane in druge .zlasti domače ljudstvo, ki r-: je zbralo res v odličnem številu. »Zbrali smo se,« je zaključil govornik, »da počastimo njega, ki je sejal in ki danes v večnosti žanje«. Na oder je stopil nato domač fant v narodni noši Novakov Stanko in z zanosom deklamiral Simon Gregorčičevo: »Kmetski hiši«. Profesor g. dr. Šolar je imel slavnostni govor z uvodnimi besedami, da se je pokojnik sam v svojih delih norčeval iz spominskih plošč. »Toda nam,« je nadaljeval govornik, »se ni treba sramovati tega trenutka. Tudi dr. Detela je bil sam štiri leta v odboru za postavitev spomenika dr. Janezu Kreku. Dr. Detela je tako velik, da ga upravičeno častimo, saj nam je bil učitelj in vodnik.« V govoru je izčrpno orisal slavljenčev životopis in prikazal pokojnega pisatelja Slavnostna otvoritev nove koče na Mrzlici Prelep planinski praznik zasavskih in savinjskih planincev — številna udeležba Na Mrzlici, 20. sept. Komaj tri leta obstoječa trboveljska podružnica SFD je dane« že otvorila svojo prvo planinsko postojanko. Vsekakor je ob tem današnjem sila lepo uspelem slavju treba še posebno poudar ti, da se je turi-stika v Zasavju zadnja leta silno razmahnila. saj je v teku enega meseca dobilo Zasavje že drugi dom, dočim Je tretja planinska stavba na Lisci tudi že dogotovlje« na. Že v soboto zvečer je prišlo na Mrzlico precej izletnikov, zlasti z Trbovelj in Hrastnika. Naložili 6o več metrov visoko grmado, ki je sijala daleč po Zasavju in Savinjski dolini. Vmes so pokali topci, švigale so rakete in glasila se je vesela pia« ninska pesem. Danes so že zarana zaceli prihajati števikli novi gostje. Svečanost se je prčela s sveto mašo, ki jo je čital trboveljski župnik g. Gašparič, sodelovala pa je trboveljska delavska godba pod vod= s t vam g. Hudarina. Po blagoslovitvi koče jc g. župnik spregovoril nekaj lepih besed, nakar je predsednik trboveljske SPD g. uči-telj Beg pozdravil nad 2 tisoč glav bro-ječo množico, imenoma še predsednika osrednjega odbora SPD dr. Pretnarja, litij« ske SPD Ferda Tomazina, zidanmoštke SPD cačettaika Bašo, tajnika HPD iz Zagreba dr. Prebega, gg. župana dr. Puca iz Ljubljane, Knafeljca in dr. Arnošta BHleja in mnoge zastopnike raznih podružn c SPD. Predsednik dr. Pretnar je poudarjal mogočen porast planinar&tva v zadnjem razdobju. Burno je bil pozdravljen častitljivi planinski veteran g. Petriček, upokojeni nadučitelj iz Žalca :n tamošnji predsednik odseka SPD. ki je pred 32 leti otvar-jal malo Hausenbichlerjevo kočo. Podaril je novi koči Hausenbiclilerievo sliko. V imenu mariborskih planinarjev je izrekel čestitke dr. Makso ŠnuderI, nakar je b.l živahno pozdravljen dr. Prebeg iz Zagreba, ki je obljubil, da bodo Hrvatje v bodoče prihajali tudi na Mrzlico in je -~bencm povabil slovenske nlaninarje zlasti na '"o.ror pri Splitu in na Orjen pri Dubrovniku, kjer bodo prihodnji mesec enake svečanosti. Načelnik Baša je povabil k otvoritvi koče na Lisci, nakar je v imenu Celjanov govo« ril g. Kranjc, za Liti Jane pa g. Tomazin. Oficijeltii del je zaiključil g. Zorzut iz Maribora, »pesnikovalec« s Pohorja ki je v šaljivih verzih proslavlja! današnji dan in končal: »Naj živi načelnik Ante Beg, premagal je že vsak do! in breg!« — Godba je zaigrala kolo in razvilo se je prijetno planinsko rajanje. Veličasten sokolski praznik v Kranja Staro nacionalno mesto Kranj je slavilo včeraj 35 letnico svojega agilnega Sokola Kranj, 20. septembra. Danes je imela ponosna prestolnica Gorenjske, starodavno nacijonalno mesto Kranj, velik sokolski praznik, že na predvečer v soboto si je mesto nadelo praznično odelo in raz vse hiše so plapolale trobojnice. Domače sokolsko društvo je praznovalo pomemben dan: 351etnico rojstva, 30 letnico društvenega in obenem župnega prapora, 251etnico ustanovitve ženskega odseka in 201etnico sokolske župe. štiri letnice, štirje prazniki nesebičnega dela, so se združile v eno, da dokumentirajo obstoj Sokola in začrtajo novo še silnejšo pot, pot v bodočnost Jugoslovenstva. Uverturo v slavnostni dan je tvorila akademija, ki se je vršila v soboto zvečer v primerno okrašeni sokolski telovadnici. Ob 8. uri je zažarela ponosna stavba Narodnega doma, nad vrati pa sta se za-blesteli zgodovinski letnici 35—30. že pred pol 9. uro se ie napolnila telovadnica z meščanstvom; prisostvovali so akademiji sreski načelnik svetnik g. Josip žnidaršič, sreski podnačelnik g. dr. Zobec, župan g. Ciril Pire, župni starosta br. dr. šem-rov in mnogi zastopniki državnih uradov in korporacij. Prvo in drugo točko sporeda je izpolnil na novo ustanovljeni sokolski zbor, ki je pod taktirko ravnatelja Glasbene matice g. Fakina ubrano odpel »Sokolsko pesem« in Adamičevo »Zdravi-co«. Društveni starešina br. Stane Završ-nik je nato očrtai zgodovinski razvoj dela v društvu. Spominjal se je lOOletnice ustanovitelja Sokola Miroslava Tyrša in žalostne obletnice ljuDljanskih dogodkov, smrti Lundra in Adamiča. Pozval je vse k tesnemu sodelovanju za dosego ciljev, ki nam jih daje naš prvi brat Nj. Vel. kralj Aleksander. Sledila je telovadba. Navdušenje je bilo že pri prvi točki: petorica članic je ob spremljevanju klavirja podala »Serenado«. Nato so izvajali člani efektno »šestorico«, ženski naraščaj pa telovadne plese, ki so želi splošno priznanje. Strumen je bil nastop moškega naraščaja, ki je s skupinskimi prostimi vajami dosegel višek odobravanja. Za tem so nastopili zopet člani s fimbolično točko »Glasniki«. Akademijo je zaključil sokolski orkester Jutro praznika se je porodilo v megli. Z vlaki so prispeli v Kranj številni zastopniki in prijatelji sokolstva. Ob 10.30 se je vršil v sokolski telovadnici slavnostni občni zbor, ki ga je otvoril društveni starešina in pozdravil zastopnike Sokola kraljevine Jugoslavije, predvsem župnega starešino dr. Šemrova in podstarosto ljubljanske župe br. Krapša, župana Cirila Pirca, komandirja 67. pogranične trupe ka-petana Milutinoviča, podporočnika kranjske orožniške čete Mašiča, upravitelja d»-ške šole g. Sepaherja, ravnatelja g. Kočnika (gimnazija), in upraviteljico Pucovo, zastopnike sokolskih društev Ljubljana III in IV, Koroške Bele, Jesenic, Škofje Loke, Stražišča, Preddvora, Nakla, Tržiča, Šenčurja in Kranjske gore in društev JČL, Češke besede, SPD, »Zarje«, gasilske župe in ostalih organizacij. Nato sta se prečitall vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna Sokolu kraljevine Jugoslavije. Po poročilu tajnika br. Češnja je pre-čital br. Cvar pozdravno pismo br. dr. Viktorja Murnika, brzojavko br. dr. Obersnela in pozdravna pisma mnogih društev. Zatem kot človeka, pedagoga in v prvi vrsti kot pisatelja, ki je v svojih spisih v glavnem bičal napake našega ljudstva, vendar s trdno vero, da se dado te popraviti. Bil je zdravnik našega ljudstva in je govoril in pisal samo zato, ker je veroval, da zasluži in mora imeti ljudstvo korist od tega. Bil je velik, cel mož v svojem poklicu, tudi velik in temeljit v svojih slovstvenih delih, ki jih je lepo število. Pri tem pa je bil vedno skromen in je celo že kot zrel mož in priznan pisatelj hotel ostati anonimen. Ni mu bilo do tega, da bi kdaj naglašal svoje ime, čeprav bi lahko imel od tega koristi. Sploh je postavljal svojo osebo vedno v ozadje. Obsojal je pravdarstvo, zdražbarstvo in pijanstvo, bolezni našega ljudstva. Veliki zdravnik dr. Detela zasluži, da mu danes odkrijemo ploščo. Njegova veličina živi v njegovih spisih, ta skromni spomenik pa potrebujemo mi, ki ga čestimo in spoštujemo njegovo delo in njegov spomin. Slava mu! Pri tem je bila odgrnjena zavesa in na hiši je zablestela marmornata plošča z glavo pokojnega dr. Detele in napisom: »V tej hiši se je rodil leta 1850. slovenski pisatelj dr. Fran Detelac. Na oder je nato stopil mali učenec ITI. razreda iz Vrhpolja France Noliman in izrekel lepe besede kot predstavnik učeče se mladine, ki prisega narodu zvestobo, zatrjujoč, da bo vedno znala spoštovati učenika naroda. Poklonjenih je bilo nato več vencev, potem pa je izpregovoril še vodja šole na Vrh-polju g. France Grad in je bila zatem lepa proslava zaključena. bratje Karel se je formiral sprevod, ki je krenil na pokopališče. da se pokloni spominu zaslužnih članov. Po ganljivem govoru br. profesorja Kolarja je sokolski zbor zapel »Usliši nas, Gospod!« Že takoj po 13. uri so se napolnile ulice. Iz Ljubljane sta prispeli godba 40. pehotnega polka pod osebnim vodstvom višjega ka-pelinika g. dr. Josipa Čerina in vzorna vrsti pod vodstvom domačina svetovnega prvaka br. Petra Sumija. Prišla je tudi četa 1. planinskega polka iz škofje Loke pod vodstvom poročnika g. Vodeba. Po izkušnjah za popoldanski nastop se ie formira! pred Narodnim domom sprevod, ki ie krenil po ulicah nred mestno hišo. Na čelu sprevoda je bila godba, za njo prapori, četa vojakov, ženski naraščaj članice, moški naraščaj, župno starešinstvo in starešine društev, fanfara, d< e četi članov, člani v telovadni obleki in v civilu z znaki, primorsko društvo »Zarja« in zaključili so sprevod štiri 351etn;ki Franc Crobath, Janko Fngelman, Ažman in Franc Beriak. Pred mestno hišo je pozdravil v imenu mesta zbrane goste župan g. Pire, v imenu ljubljanske sokolske župe pa je čestital društvu brat Krapcš. Med govorom starešine br. Završnika je naraščajnica 4žma-nova pripela na prapor spominski trak. ki sta ga poklonila naraščaj in deca. Nato se je vršil delile pod vodstven poročnika Vodeba. Veliko zanimanje jc vladalo za popoldanski nastop, ki ie sledil proslavi pred mestno hišo. Na letnem telovadišču poleg Narodnega doma ie občinstvo v krasnem številu zasedlo ves obsežni prostor. Spored so otvorili člani s seliaškimi vajami za Prago. Članice so prav dobro izvajale vaje za praški zlet. Burno ie bila pozdravljena izredno številna deca obojega spola, ki je izvajala skupne vaje: drvarji, perice, kosci. Vaje so za deco prikladne, za občinstvo pa so nudile nekai novega. Pri orodni telovadbi je nastopilo več vrst: pozornost je vzbujala vrsta na drogu pod vodstvom bivšega župnega načelnika brata Franca Ažmana. Lavorike je odnesel brat Pristov z Jesenic. Frenetične ovacije ie povzročil izborni nastop vojaške čete. Razumljiva pozornost ie pa veljala \zorn: vrsti ljubljanskega Sokola pod vodstvom rojaka br. Petra Štimija. V splošnem ie ves nastop ostavil v občinstvu najlepši vtis. Poroka v odsotnosti Mostar, 20. septembra. V soboto se je izvršila v mostarski katoliški cerkvi zanimiva poroka. Izseljenec Andrija Bonič, po rodu iz Rakitna, ki se je že pred 20 leti naselil v Ameriki, se je poročil s 17-letno Marico Mišicevo iz Mo-starja. Čeprav se ženin nahaja v Ameriki, nevesta pa v Mostarju, se je sklenila vendarle veljavna poroka, ker je ženina zastopal eden njegovih sorodnikov. Zanimivo je, da se bosta novoporočenca spoznala šele, ko bo dospela mlada žena v Ameriko. Doslej se namreč še nista videla. I S «■ n ~M~ nSfl v pikantni, velezabavni in nadvse humoristični J^iane liai(l zakonski komediji Scstrična iz Varšave Kot dopolnilo film: Kraljev teden in odkritje spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani Poleg tega še nova šaloigra z Miki miško! Sodelujejo: Szoke Szakall Tala Birell Fritz Schulz Huszar Puffy Samo še danes ob 4., Vs8., 9.»/« zvečer Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do ^13. Telefon 2124. Elitni kino Matica Scheiner jeva proslava v Pragi Priččtefc Tyrševega jubilejnega leta — Poklonitev Sokolstva starosti dr. Josipu Scheinerju ob njegovi sedemdesetletnici , Praga, 20. septembra. Češkoslovaška Obec Sokolska je » današnjim dnem stopila na svečan način v jubilejno leto svojega velikega ustanovitelja Tyrša. Na devetih krajih češkoslovaške republike je danes startalo več sokolskih štafet, ki so druga drugi predajale češkoslovaško pozdravno zastavico. Ti stafetni teki so imeli sijajen uspeh. Vsi sokolski tekači so prišli točno v Prago, nekateri celo eno uro prej. Zadnja štafeta je prispela ob 14. uri na cilj, to je pred Tyr-šev dom, kjer so bile zastavice izročene sivolasemu starosti dr. Scheinerju. Po prihodu vseh štafet je dr. Scheiner imel pred zbranim komitejem in starešinstvom Češkoslovaške Sokolske Obce svoj slavnostni govor. Nato so Sokoli posetili grob Tyrša, kjer je bilo položenih nešteto vencev in cvetlic. Ob 19. uri se je v telovadnici praške Sokolske Matice vršilo zborovanje, ki je na zelo svečan način pozdravilo dr. Scheiner-ja, ki praznuje jutri svoj 70. rojstni dan. Pred poslopjem se je nato vršil velik mimohod praških Sokolov. V sprevodu je bilo nad 5000 Sokolov in Sokolic in nepregledna množica praškega prebivalstva, ki je s tem počastila starosto velike sokolske vojske. Maroczyjeva zmaga nad Bogoljubovim Dr. Vidmar premaga dr. Bled, 20. septembra. AA. Danes se jc na Bledu igralo 21. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Rezultati 60 zelo presenetljivi". Skoraj vse partije so 6e igrale v ostrem tempu. Flohr je imel bele figure proti Aljehinu, ki se je branil na francoski način. Partija se je že v 15 potezah končala remis. Bel-si je zgradil zadovoljivo pozicijo in ponudil remi, ki ga je svetovni mojster sprejel. Kashdan in Spielmann sta igrala Samski gambil kvaliteto nazaj. Colle utegne igro izgubiti. Niemcovič in Stoltz sta igrala angleško partjjo. Črni si je v otvoritvi pokvaril kmete, vendar se je nato dobro branil in do« segel končnico z raznobarvnima tekačema, kar mu ob korektnem nadaljevanju igTc zagotavlja remis. Pire in Kostič sta igTala damski gambit. Kostič se je dobro izvi! iz otvoritve in se razvil ter dobil kmeta, Pire pa si je noložaj pozneje nekoliko popravil, vendar ne do« volj in ima Kostič lepe šanse za zmago. Vidmar in Astaloš sta takisto igrala damski gambit. Astaloš. ki ga je Vidmar na danskem krilu vztrajno blokiral, je na- Astaloša, Kostič pa Pirca pravil na kraljevem krilu razbremenitve« napad, pri tem pa si je kompromitiral po« zicijo. Beli je kmalu nato prišel v protinapad in vse kaže, da bo partijo dobfl. Popoldne 60 se vse te prekinjene partij« nenavadno naglo končale. Niemcovič in Stoltz sta u le t opoldanskem odmoru dogovorila za remis. Partija je imela 39 potez. Vidmar je v 41. potezi zmagal proti Astalošu, kakor je bilo pričakovati. Colle je v 43. potezah izgubil proti Tar-tako\verju, ki je dobil kvaliteto nazaj m dosegel s tem mogočen napad, ki ga je kronal z elegantno žrtvijo stolpa. Bogoljubov je izgubil proti Maroczvjn. Njegova pozicija je bila brezupna in se je vdal v 52. potezi. Pire je izgubil proti KostiSa, ki je v lepem slogu absolviral končnico v 55. potez'. Stanje po 21. kolu je tole: Aljehin 17 in pol, Bogoljubov 12, Kash« dan. Vidmar 11 in pol (1), Flohr, Kostič, Niemcovič, Spielmann 10 in pol, Maroczv 10. Tartakowcr 9. Stoltz 8 in pol (2), Astaloš S in pel (1), Colle 7 in pol Pire 6 (1). Jutr' 6e začne 22. kolo in igrajo naslednji pari: Spielmann — Vidmar, Astaloš — Colle, Tartakower—Niemcovič, Stoltz—Pire, Kostič—Flohr, Aljehin—Bogoljubov in Ma» roczv—Kashdan. Že danes se lahko reče, da je Aljehin zmagovalec blejskega turnirja. Če bi sve« t ovni prvak vse ostale partije izgubil, ga Bogoljubov, ki je da,ncs drugi, ne more več dohiteti. Teoretično bi ga lahko dohitela le Kashdan in Vidmar, ki imata po 11 točk in pol in po eno prekinjeno partijo, toda mo« rala bi dobiti vse naslednje partije in tudi vsak svojo visečo partijo, kaT pa je ob istočasni 6upoziciji, da Aljehin V6C partije izgubi, tako rekoč izključeno. Sokolsko slavje v Kozjem Kozje, 20. septembra. Po dvajsetih letih, ko so rajhenburšk] Sokoli prvič s svojim pohodom v naš kraj zanesli ljubezen do Sokolstva, se je danes vršila pri nas impozantna sokolska manifestacija. V juniju letos ustanovljenemu kozjanskemu Sokolu so prišla v goste bratska sokolska društva iz Rajhenburga, Št. Vida, Rogaške Slatine, s Senovega, iž Šmarja pri Jelšah in od Sv. Petra pod Sv. Gorami. K javnemu nastopu se je popoldne na telovadišču pred grajščino zbrala velika množica občinstva. Vse navzoče je prisrčno pozdravil v daljšem govoru tukajšnji starosta dr. Kloar. Javni nastop je uspel v splošno zadovoljstvo, nato se je razvila prijetna zabavaprl starem agiLnem So-kolu, očetu Gučku. Dokaj ugodno vreme jc pripomoglo, da jc sokolska manifestacija v Kozjem uspela tako mogočno. Zagrebška gradbena komisija je ustavila delo pri štirih novih gradnjah Zagreb, 20. septembra. Pred dvema mesecema je zagrebška gradbena komisija pregledala v vzhodnem delu mesta razne nove gradnje in odkrila številne nekorektnosti. Pri mnogih gradbah niso bili postavljeni odri po predpisih, tako da so se zidarji nahajali v stalni nevarnosti. Kljub strogemu opominu pa se graditelji niso poboljšali, nego se še dalje igrajo z življenji svojih delavcev. To nam zlasti priča smrtna nesreča, ki se je pred kratkim dogodila na Dolcu. Zaradi brezobzirnosti graditeljev je gradbena komisija izvršila ponoven pregled nekaterih novih gradenj, ki jih je pri prvem ogledu izpustila. Komisijo so sestavljali zastopniki mestnega gradbenega odseka, SUZOR, policije, inšpekcije dela in Delavske zbornice. Spričo mnogih nepravilnosti je morala komisija ustaviti delo pri štirih gradnjah. Odri so bili pri teh gradnjah postavljeni tako nerodno, da so se nahajali delavci, zaposleni z zidanjem, v stalni življenjski nevarnosti in je le srečno naključje, da doslej še ni prišlo do nesreče. Razen tega so odkrili še nekaj manjših nepravilnosti v nekaterih drugih gradnjah. Komisija je opozorila one, ki odgovarjajo za te gradnje, da čimprej odstranijo napake. Gradbena komisija se bo čez nekoliko dni ponovno sestala in pregledala vse zagrebške nove gradnje. Postopala bo strogo proti vsem, ki ne grade po predpisih. Aretacija pobeglega 4efravdanta Mitrovica, 20. septembra. Mitroviški policiji se je naposled posrečilo odkriti bivališče bivšega najemnika hotela »Zeleno drvo« Salomona Spivaka, ki je pred dnevi, kakor je bilo že javljeno, izvršil več poneverb in pobegnil. Našli so ga Osijeku, odkoder so ga odpravili v Mitrovico. Pri zaslišanju na policiji je izjavil, da je voljan poravnati terjatve svojih uslužbencev, od katerih je imel kavcijo po 10.000 Din, ako ga pustijo na svobodo. Sodišče seveda tej želji aretiranca ni ustreglo in ga je pridržalo v zaporu. Nesreča z elektriko Split, dne 20. septembra. Včeraj se j« smrtno ponesrečil inženjer francoske družbe sDalmatienne« Hrvoj Perovič. Hotel je popraviti neko napravo pri električnem daljnovodu, pri tem pa je prišel v dotiko s tokom, ki ga je vrgel z višine 10 m na zemljo. Dobil je hude opekline ter so ga nezavestnega prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. •tfccfertte Crz ttette « v v $9 /asce : hišam, fetalen, tnurmef i• t • d. ter razna krzna za obvratnike nudi po solidnih cenah L. ROT Mestni trs št. 9 LJUBLJANA Objave Smrtna kosa. Na Gosposvetski cesti 13 v Ljubljani je umrl g. Franc Perdan, delovodja državnih železnic v pokoju. Zapušča vdovo in dva sinova, od katerih ?e prvi železniški uradnik, drugi pa aktivni pod-oficir v Beogradu. Pogreb se bo vršil jutri ob 16. uri. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Poroka. Dne 17. t. m. sta se poročila gdč. Cili Possekova, hči Fr. Posseka, graščaka na Pogledu pri Ločah in g. dr. Hans Fried-mann iz Mannheima. Razstava kluba likovnih umetnic t Jakopičevem paviljonu je na splošno željo podaljšana do srede popoldne, zlasti da jo lahko obiščejo še razne šole. Pevski odsek Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu naznanja, da se pričnejo pevske vaje s prihodnjim tednom. Prva vaja moškega zbora bo v torek 22. t. m., ženskega v četrtek 24. in mešanega v petek 25. t. m. ob 20. v društveni čitalnici (Gun-duličeva ulica št. 29). Na vaje vabimo vse bivše pevke in pevce, prosimo pa tudi vse one, ki do sedaj niso prihajali in ljubijo našo pesem, da pridejo na vaje. — Za odbor: Srečko Kumar. Hmeljski trg Žalec, 19. septembra. Poročilo Hmeljarskega društva: Zaradi židovskih praznikov je kupčija malo oslabela ln cene so popustile. V javni oznamovalnici je bilo do sedaj signiranih 1400 težkih bal po 150 kg. Katastrofa mlade turistke na šmarni gori Kamen je na plezalni turi na Turncu zadel v tilnik 20 letno Roziko Planinškovo — Padla je 25 metrov globoko in obležala mrtva — Kaj pripovedujejo očividci o nesreči Ljubljana, 20. sept. V prvih večernih urah se je po Ljubljani razširila tragična novica, da je plezalna tura na Turncu na Šmarni gori zopet zahtevala smrtno žrtev. Novica se je žal izkazala za povsem resnično. Žrtev nesreče je 201etna Rozika Plani n š e k, doma iz Vižmarij, pristojna pa v Šmartno pod Šmarno goro, po poklicu pletilka v znani tovarni zaves >Štora« v Št. Vidu pri Ljubljani. Kako je nastala katastrofa? Prav ugodna jesenska nedelja je danes izvabila v prirodo dokaj številne izletnike. Posebno mladi planinarski svet hiti izkoriščati svobodne praznike za pohode v planinski svet. Kakor pomladi, ko se otvarja izletniška sezona, tako je tudi proti njenemu zaključku v jeseni posebno močna frekvenca bližnjih ljubljanskih gričev in sta ob nedeljah zlasti obiskani Sv. Katarina in Šmarna gora. Kar jih je podjetnejših turistov, se seveda za pohod na skromno Šmarno goro ne poslužujejo številnih lagodnih poti, temveč se preizkušajo V plezanju čez Turne nad Vikerčami. Tako je bilo tudi danes. Rozika Pla-toinškova se je odpravila na ta izlet v družbi štirih tovarišev in ene tovarišice. Rozika je plezalno partijo že srečno ab-solvirala in se vrhu Turnca okrog pol 16. vsedla h kratkemu oddihu. Pred Ro-zikino družbo je preplezala isto pot manjša skupina nekih drugih turistov. Ko so ti bili ravno v Kaminu, se je iz doslej neznanih vzrokov nad njimi od-krhnila velika skala, ki je letela precej levo od Kamina, priletela pa je Roziki naravnost na tilnik Posledica tega nesrečnega naključja je bila strašna. Takoj onesveščena je Rozika Planinškova samo vzdihnila in je zakrilila z rokami po zraku ter padla navzdol 25 do 30 metrov globoko, kjer je na mestu obležala mrtva z razbito glavo. Katastrofa je na družbo Rozikinih tovarišev vplivala porazno. Vsi potrti so ji hiteli na pomoč, ki pa je bila zaman. Trudili so se okrog nje in jo spravili na pot. Zavili so jo v šotorovino, ki so jo k sreči imeli s seboj, jo prevezali z vrvjo in jo po daljšem naporu prenesli v dolino, v vas Vikrče. O nesreči so predvsem obvestili reševalno postajo, ki je prihitela v Virkče z avtomobilom že okrog 16. Avto pa se je seveda moral vrniti prazen. Istočasno so bili o tragičnem dogodku obveščeni orožniki v St. Vidu, ki so na kolesih prihiteli k po-jnesrečenki in po zaslišanju očividcev sestavili zapisnik. Truplo ponesrečene Rozike so tovariši pokrili z zelenjem in cvetjem in je do večernih ur ostalo v Vikrčah, pozneje pa so Roziko prenesli v mrtvašnico v Smledniku. Seveda so bili o nesreči nemudoma obveščeni tudi Roziki-ni svojci, ki bivajo v Vižmarjih in jih ;je tragična vest silno potrla. Očividec o nesreči Današnjo Rozikino družbo pri izletu cez Turne so tvorili gg. keramik Puc Milan, trgovski sotrudnik Marijan Go-Etinčar, ključavničar Josip Pregelj in še neka gospodična. G. Milan Puc nam je povedal o nesreči naslednje podrobnosti: »Gdč. Roziko Planinškovo sem spoz-lial šele danes, ko smo krenili na Turne okrog 3. popoldne. Ona se je takoj pri vstopu na plezalno turo izkazala kot dobra plezalka. Opremljena je bila s plezalkami ter je z lahkoto premagala Bteno Turnca. Že prej sem iz pogovora s: njo doznal, da je absolvirala že zelo težavne ture v Julijskih in Kamniških Alpah, tako letos Brano in Martuljek. Ko smo prišli drug za drugim na vrh Turnca, je ona sedla k odpočitku. Bili smo vsi zelo dobre volje in ona je ravno pripovedovala, kako je k današnji ple-jjalni turi čez Turne dopoldne nagovarjala neko svojo tovarišico, ki pa se ni dala pregovoriti. Sredi tega živahnega razgovora je Rozika vstala in preme-njala prostor. Še preden pa se je vsedla na nasprotno mesto, je z viška skoro vertikalno priletela skala v debelosti človeške glave. Zadela je Roziko naravnost na tilnik. Rozika je omahnila in padla v globino. Vse se je odigralo v dveh, treh trenutkih. Hiteli smo za njo navzdol in jo našli 25 m globoko pod Turncem nad prodom negibno. Levo stran glave je imela popolnoma prebito, lobanja je bila stlačena. Na levem ramenu je izkočila kost. Krvavela je iz nosa, ust in ušes. Pogled na ponesre-čenko je bil pretresujoč. Smrt je gotovo nastopila že takoj ob silnem udarcu kamna ob tilnik. Katastrofa nas je tem bolj presunila, ker smo v Roziki, ki je bila zelo lepo dekle, spoznali idealno dušo. Ko smo ponesrečenko še stra-žili nad prodom, je na obvestilo nekega našega tovariša prihitel k nam župan tamošnje občine, ki nam je pomagal z nasveti. Prenesli smo jo v dolino pri Vikrčah in poskrbeli za potrebno obvestitev o katastrofi«. Med turisti prve partije, ki je preplezala Turne pred Roziko, je bil g. Miro Prijatelj, zasebni uradnik iz Ljubljane. On pripoveduje: »V skupini nas je bilo šest tovarišev. Vračali smo se že s Turnca proti Ka- minu. Srečali smo Roziko Planinškovo ravno pod Oknom in smo se prijazno pozdravili. Ona je bila sama, dočim so njeni spremljevalci že dosegli vrh Turnca. Ravno ko so bili trije od naše partije vrhu Kamina, smo začuli precej levo od njih šum padajočega kamna, nakar je še eden od njih zavpil: »Po-zor, kamen!« — Že naslednji hip smo začuli močan padec. Ker smo bili ravno v Kaminu, nismo videli ne kamna ne katastrofe, pač pa smo bili takoj nato opozorjeni, da naj mirujemo, ker je po-nesrečenka obležala ravno pod Kaminom. Čez čas smo prečkali na Westro-vo pot in dospeli v ovinku do ponesrečence. Pomagali smo pri prenosu trupla v dolino«. Pokojna Rozika Planinškova se je rodila 8. avgusta 1911 in je bila zadnja leta kot zelo marljiva uslužbenka tovarne »Štora« zvesta opora materi, ki ima večje število otrok. Priljubljena je bila pri vseh tovarišicah zaradi lepega značaja in pogumnega nastopa, kar jo je posebno odlikovalo kot navdušeno pla-ninarko in prijateljico prirode. Skoro vsako nedeljo je pohitela v planine, zdaj pa je postala žrtev prav enako nesrečnega naključja kakor v letu 1926 idealni mladi alpinist Lojze De Reggi, ki je takisto padel v Turncu zadet od skale. Srednje šole so nabito polne Številično stanje srednješolcev na zavodih dravske banovine Ljubljana, 20. septembra. Naval na srednje šole, zlasti na gimnazije je bil letos močan. Sprejemni izpiti so ga le deloma zajezili. V dravski banovini imamo 11 državnih gimnazij obeh tipov in 3 zasebne. Splošni pregled navaja, da je na državnih gimnazijah letos vpisanih 7736 dijakov in dijakinj, za 466 več kakor lani. Na 3 zasebnih gimnaziiah je letos vpisanih 1148, le za 6 več. Vseh gimnazijskih dijakov in dijakinj je letos v dravski banovini 88S4, prirastek je 472 ali 5.31%. V Celju je 547 dijakov in 196 dijakinj, skupaj 743; Kočevje 213 in 57, Kranj 334 in 170, Ljubljana na vseh državnih zavodih 2512 dijakov in 852 dijakinj, poleg tega je na dveh zasebnih zavodih 787 dijakinj in sicer na mestnem liceju 634 in na realni gimnaziji pri uršulinkah 153. V Ljubljani sami je torej 4164 dijakov in di-iakinj. Dalje v Mariboru: na klasični gimnaziji 594 in 125, na realni pa 724 in 462, vsega skupaj 1905 gojencev in gojenk. Novo mesto šteje 280 dijakov in 137 dijakinj. V Murski Soboti je 4-razredna državna gimnazija, na . kateri je vpisanih 170 dečkov in 49 deklic. V Ptuju "je i86 gojencev. Zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano šteje 361 dijakov. Večji prirastek učencev izkazujejo letos meščanske šole dravske banovine. Znaša 670 ali 10.23%. V dravski banovini je 31 državnih in 9 zasebnih meščanskih Sol. Slednje so v Ljubljani 3 (vnanja in notranja meščanska šola pri Uršulinkah in Lichtenturmov zavod), dalje v Celju, Mariboru, škofji Loki, Mekinjah pri Kamniku, šmihelu pri Novem mestu in v Kočevju. Na vseh meščanskih šolah je letos 6545 učencev in učenk, lani jih je bilo 5875. Na zasebne šole odpade letos 1.255 lani 1217. Na mnogih zavodih se morajo boriti s prostorom in ponekod razredi tudi ne ustrezajo sanitarnim in higijenskim predpisom. Mnogi razredi so do kraja natrpani, a so se morale še otvoriti vzporednice. Podatki o stanju dijaštva na učiteljiščih dravske banovine še niso točno znani. V Ljubljani je na moškem 196 učiteljskih kandidatov, na ženskem pa 299. Po gornjih navedbah je v dravski banovini skupno 15.924 dijaštva. Ker niso vštete še nekatere druge srednje šole, lahko računamo, da je v dravSki banovini do 20.000 srednješolcev. % Dva drzna tata - poha jača Kako je štangel kradel konje, Novak pa obleke Noto mesto, 20. septembra. Kakor je današnje Jutro že beležilo, je v petek stal pred novomeškim okrožnim sodiščem 34-1 etn i Jože Štangel, doma iz Rajnušč pri Stranski vasi, občina Šmihel-e. o pot1'>.n čevljarski pomočnik in že poročen. Štangel se pa za svoje rokdelstvo zadnja leta ni dosti brigal, temveč je raje po svetu pohajkoval in beračil. Ko je uvidel, da se tudi na ta način človek težko preživlja, se je poleti udinjal za hlapca pri posestniku Josipu Zurcu na Krupi pri Gradacu, kjer je služboval do začetka avgusta t. 1. Trdo delo pa mu ni dolgo dišalo. Pričel je ziova pohajkovati okrog Kar-lovea, Črnomlja, Vinice in Metlike, dokler ga ni njegova narava iznova napotila na tatinsko pot. V noči na 15. avgusta t. 1. se je obdolženec splazil v zaprti hlev posestnika. Alojza Dima v Gradacu, katerega je dobro poznal še izza svojega službovanja pri posestniku Zurcu. Odvezal je od jasli dva konja, vredna 5000 Din. Konja je odgnal po cesti preko Gorjancev, do svojega bivališča v Rajnuščah, kjer jih je pusti! na nekem travniku, sam pa se je odšel v hišo preobleč, da bo tako pripravljen za dolgo pot v Ljubljano, kjer je hotel dobiti za ukradena konja kupca. Vse njegove račune pa so prekrižali orožniki, ki so ga že drugi dan po tatvini aretirali in odvedli v sodne zapore novomeškega okrožnega sodišča. Mož je tatvino konj prvotno zanikaval, češ da je konja ukradel neki Hrvat z imenom Drago, slednjič pa je tatvino le priznal. Sodišče Je obsodilo Štangla na 1 leto robije in 3 leta izgube častnih pravic. Nadalje se je v petek obravnaval tudi drzni vlom v krojaško delavnico krojaškega mojstra Roberta Fuxa iz Metlike. Za ta dobro zamišljeni vlom je moral odgovarjati nepoboljšljivi tat 35-letni Jože Novak, po poklicu krojaški pomočnik, rojen v Slovenski Bistrici, a pristojen v Metliko. Obdolženec se je v noči 5. julija letos vtihotapil v hišo krojaškega mojstra Fuxa, kjer je počakal trenutka, da so šli domači k počitku. Ko je postalo v hiši vse mirno, se je splazil do veznih vrat, ki jih je od znotraj odprl, se napotil od sosedne hiše posestnice Marjete Golobičeve, kjer je na dvorišču ukradel sekiro, s katero je nato izvršil vlom v krojaško delavnico. V delavnici si je nabral velik plen. Vzel je dva moška dežna plašča, vredna 700 Din, moško obleko iz sivega suk-na za 420 Din, moško obleko iz rjavega blaga za 370 Din, tri navadne obleke in hlače-vino za 480 Din, hlače slabše kavovosti za i 20 Din, 4 moške klobuke v vrednosti 320 IHn. 6 m moškega sukna za 750 Din, 3 m moškega sukna za 480 Din, v gotovini pa ie vzel iz predala kovanega denarja za 200 Din, vse skupaj v vrednosti 3980 Din. Za slovo je pustil v delavnici ukradeno sekiro, ki je pozneje služila kot corpus delieti. Obtoženec, ki mrzi pošteno delo. se je potepal li tos po svetu brez dela od 29. junija do 4. avgusta. Kolovratil je po Črnomlju, Kočevju," Ljubljani ter okrog Metlike, dokler se mu ni v glavi porodil načrt za vlom v Fuxovo krojaško delavnico. Možak se je zagovarjal, da je bil res 2. julija v Metliki, pa je odšel proti Gradacu, a kritično noč od 5. na 6. julija da je prespal v vasi Brod na Kupi, nato pa nadaljeval svojo pot v Ll-vold in Kočevje. Sodišče temu zagovoru ni verjelo. Obteževala je obtoženca zlasti okol- nost, da je pri odhodu it Fuxove hiše, ko je šel na Golobičevo dvorišče po sekiro, od-tigal na Goiobičevem vrtu tudi kumaro, v katero ja vgriznil, ostanek pa vrgel od sebe. V tem ostanku se je vidno poznalo manjkajoče zobovje, ki povsem odgovarja obdolženčevemu ustju. Sodišče je drznemu in nepoboljšljivemu tatu, ki je bil že večkrat kaznovan, prisodilo 1 leto in 8 mesecev robije, 1 leto prisilne delavnice ter za o leta izgubo časnih pravic. Mariborski nedeljski dogodki Velik zbor ZKD v Dolnji Lendavi — Huda fantovska bitka — Nočni napad — Prometne nezgode Maribor, 20. sentembra. Čemerna in dolsročacni ie bila današnia nedelja tudi v Mariboru. Posestniki vinogradov v okolici so neievolino Dotrleda-vali na zoblačeno nebo. skozi katero ni orodrl niti en solnčni žarek na svoje trte in grozdie. ki bi se mor'o začeti že mehčati. Nekateri vinogradniki se že nrinrav-liaio na trgatev, ker mislijo, da ie hnlie. da čimprej pobero grozdie. ki zaradi zadnjega deževia precej gnije. Atrakcija današnjega dneva ie bila že tolikokrat oderodena motorna dirka na Teznu. o kateri podrobno poročamo na drugem mestu. Mariborska Zveza kulturnih društev ie dane«? imela velik zbor v Dolnji Lendavi. Predavatelji dr. Jatiž^ Novak, Mrovlje in •predsednik Zveze Spindler so razpravljali o tamošnjem najbolj aktualnem problemu, o agrarni reformi in o splošnem položaju. Zborovanja v veliki dvorani se ie udele- žilo rmoeo sto Da irh ie mo- ralo ostati izven dvorane. Policijska kronika zaznamuje neka! M-\in. napadov in pretepov. V gostilni »Pri Amerikancu« v Studencih ie metala v no-3 od sob^+p na nedelio huda in velika bitka med fanti. Suvali so drug drugega in se obdelavah z noži. Bilanca te bitke ie žalostna. 24!etni čevljarski oomočnik Ivan Glaser ie dobil težko rano z nožem v desno roko. 32!etni Sigmund Lang. uslužben * železniški delavnici, na ima --estrelieno levo no0-0 'n tudi drugi fantie so dobili znatne noško^^r Ranjena i" rostil-ničarka na glavi. Kleparski pomočnik Rupert Kobao je v noči od sobote na nedelio šel v s-^rni- stvu dveh deklet skozi gornii del mestne-ea narka. Pri odcenu proti noti Treh ribnikov so ga napadli neznani fantje in ga Došteno premetali. Junaških napadalcev ie cami in bikovkami. Koban ie d bil več težjih poškodb do vsem telesa. Prvo pomoč mu 'e nudil reševalni oddelek. Pcliciiska kronika zaznamuje tudi dve aretaciji zaradi krošniarstva in 37 prijav. Bili sta dve prometni nezgodi. Na križišču Meliske in Plinarniške ul:.*e ie avtomobil oodrl 621etno Emo Menhariovo. Da-si ie šofer Donovno daial znake s huno. ie ženska šla naravnost Droti avtomobila, ki i o ie z desnim blatnikom nodrl. Šofer ie ponesrečenko takoj dvignil in pe!ja! prott bolnici, vendar ie nonesrečenka med vožnjo dejala, da se ii ni prin°ti11 ničesar in naj jo ne pelje v bolnico. Dobila je samo rtznatno oteklino na silavi. 39!etni trgovec in prevoznik Ivan Sluga ie s svojim osebnim avtomobilom vozil čez državni most na Trgu kralja Petra m krenil nravilno proti Pobreški cesti. V istem hipu je privoli posestnik Anton Haidnik iz Leskovca pri Čakovca s svojim kolesom od Masarykove ceste in krenil po Kralja Petra trgu proti državnemu mostu ter se za^tei v zadr.ii del avtr.mobi'a. Kolesar je padel in se poškodoval na glavi. Sluga ga ie prepeljal v bolnico. — Na dir-kal šču na Teznu ie v soboto popoldne treniral z motornim kolesom znani dirkač Hans Fruhwirt h Gradca. Pri tem ie pade! in dobil lažje poškodbe na licu in desni roki. Reševalni oddelek mo je nudil prv* poir.oč. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-strokov-njakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franc Jožefove« vode. »Franc -Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Za materjo je utonil se sinček v apneni jami Sv. Križ, 19. septembra. Ko je pred 2 letoma preminula na tragičen način Marija, žena posestnika Resnika od Sv. Križa, ni nihče mislil, da bo zadel prav tak način smrti tudi njenega 3 letnega sinčka Framceljna, ki je utonil v torek v apneni jami na domačem posestvu. Te dni imajo še v6i naši kmetovalci polne roke dela po njivah. Tudi Resnikova družina je izkopavala ta teden krompir. Ker na polju niso mogli nadzorovati svojih otrok, Franceljna in 5 letne Minke, so jih prepustili v oskrbo svojim sorodnikom Prelogarjevim, kjer imajo otroci strica in pa 6taro mater. Pa tudi pri Prelogarjevih niso ostali doma. Klicalo jih je delo na po» lje. Pri hiši je ostala le 13 letna pastirica, Cci je skrbela za kuho in prevzela skrb nad deco. Ko pa je našla pastirica trenutek prostega časa, je napravila skok do njive, da prinese domov že pripravljeno koruzo. Do njive ni niti 100 korakov, pač pa je bi-io dovolj, da se je medtem primerila gTOZ-na nesreča. Francelj in njegova' sestrica 6ta otepala kruh, ki ga jima je dala pred odhodom pastirica. Ko pa sta bila otroka sama, se je fantiček skobacal po dvorišču m je zašel v dvoriščni kot, kjer se nahaja stara apnena jama, že nerabna in pokrita z lesenim pokrovom. Francelj je stopil na trhlo desko, ki se je prelomila, da je tefleb« nil v odprtino. Sestrica je takoj uvidela bratcev obupni položaj in je pričela vpiti na vse grlo. Ptedno se je vrnila pastirica in so priklicali še sosede, je bila pomoč že prepozma. Nesreča, kj je že v drago tako kruto posegla v SrbrSkovo hišo, je vzbudi« !a povsod iskreno sočutje. Drzen vlom pri Novem mestu Hovo mesto, 19. septembra. V malem naselju Groblju, ki je 40 minut oddaljeno od Novega mesta, stoje popolnoma na samem tri hiše, obdane v polkrogu od gozda in so doživele v četrtek popoldne veliko presenečenje. Okrog 15. je bil v odsotnosti domačinov izvršen drzen vlom v hišo vdove Megličeve Ane, ki je bila zaposlena s hčerko ter tremi sinovi na njivi pri kopanju krompirja. Megličevi so pred svojim odhodom na polje zapustili hišo zaklenjeno, ko pa je prispel domov okrog 15. najmlajši 10-letni Rudi, je našel vse križem razmetano, predale omar pa odprte. Deček se je urnih nog pognal nazaj k materi na njivo. Vsi štirje so delo taikoj opustili. Pri pregledovanju hiše so ugotovili, da je vlomilec prislonil k pročelnemu oknu male domače trage, odstranil šipo v oknu, ga odprl in zlezel v sobo. Trage je nato potegnil za seboj v sobo, vsa okna zagrnil z zastori, ter se tako ^nemoteno 3pravil na tatinsko delo. Iz omar je pobral S ženskih oblek, ženski plašč, tri moSke obleke, več perila in dve srebrni uri. Preobračal je še dalje predale omar, dokler ni prišel do gotovine, ki jo Je imela varčna gospodinja spravljeno v nekem predalu v znesku 4500 Din. Ta vsota ji je bila ostala od izkupička za prodano živino. Zločinec je slednjič ukradel še posteljno pregrinjalo, v katero je zavil vso pokradeno obleko in nato pobegnil v bližnji gozd. Očividno je moral biti vlomilec prav natančno informiran o vseh premoženjskih razmerah Megličeve, ki je zdaj oškodovana za celih 9000 Din. Orožništvo vsestransko zasleduje zločinca. JTaroslav Hašok: švejk pred vojno Govoriti o Hašku in njegovem s-švejku« na dolgo in široko menda res ni več treba. Oba sta naši čita-jooi javnosti dobro znana. V našem listu pričenjamo z današnjo številkb objavljati prevod švejkovih pustolovščin pred vojno, ki jih je Hašek napisal kot osnutek svojega svetov-noznanega dela in ki pričajo, da se je veliki humorist in satirik že pred vojno bavil z mislijo, kako bi ustvaril tip ponižnega in »bogu, cesarju in Avstriji« vdanega c. kr. pucfleka. Humor predvojnega švejka ne zaostaja kaj za onim iz vojnih let. (Op. prev.) švejk gre nad Italijane švejk je vesel odšel k vojakom. Prepričan je bil, da bo tam lahko po mili volji mganjal neumnosti in res mu je uspelo postati strah vse tridentinske garnizije z gar-nizijskim komandantom vred. švejk se je zmerom smehljal, bil je ljubeznivega vedenja in je zategadelj stalno sedel v arestu. In ko je zapustil zapor, je spet z nasmehom odgovarjal na vsa vprašanja. Z brezmejno mirnostjo se je dal spet zapreti in fle bil sam pri sebi srečen, ker so se ga vsa oficirji garnizije v Tridentu bali. Ne radi njegove surovosti, narobe, zavoljo njegovih vljudnih odgovorov, njegovega vljudnega "vedenja in njegovega prijaznega smehljanja so se ga bali in trepetali pred njim. Kadar je prišel ofiičir pregledovat voja-gke sobe, je sedel švejk na postelji in vljudno pozdravil: »Hvaljen bodli Jezus Kristus, pokorno javljam.« Poročnik Walk je škripal z zobmi, ko Je videl odkriti in prijazni švejkov obraz. Za vraga bi mu rad potisnil čepico na desno, da bi mu pravilno stala, toda švejkov prisrčni dn globoki pogled ga je vselej zadržal. Zgodilo se je, da je stopiil r sobo major Teller. Poročnik Walk je strogo pogledal moštvo, ki je stalo pred posteljami in za-klieal: »švejk, prinesite puško!« švejk je povelje zvesto izpolnil in prinesel telečnjak. Major Teller je srdito gledal švejkov nedolžni in ljubeznivi smehljaj in po češko dejal: »Ali ne veste, kaj je puška?« >Pokorno javljam, da ne vem.« In že so ga peljali v pisarno. Prinesli »o mu puško in mu jo ponudili pod nos: >Kaj je to, kako se temu pravi?« »Pokorno javljam, jaz ne vem.« »To je puška.« Pokornb javljam, da tega ne verjamem.« Zaprli so ga in profos je smatral za svojo dolžnost reči mu, da je osel. Moštvo je odrinilo na težke vaje tja v gore, švejk pa je mar no in smeje se sedel za železno rešetko. Ko niso mogli z njim početi drugega, so ga dodelili k enoletnim prostovoljcem za oficirskega slugo. Pomagal je pri obedu in pri večerji v kazini. Nosil je pladna, jedila, pivo in vino, posedal zadovoljno pri vratih, kadil cigareto in zdaj pa zdaj zamrniral: »Javljam pokorno, da je poročnik Walk vendarle dober ^ečko.« In smehljaje se je spuščal v zrak kolobarje dima. Tudi v kazino je prišla inšpekcija in neki novi ofdcir je imel smolo, da je pri vratih naletel na zadovoljnega švejka in ga vprašal, h kateri kompaniji spada. »Prosim, ipokorno javljam, da ne vem.c »Himmel sakrament, kateri polk pa je sploh tu?« »Prosim, pokorno Javljam, da n« vera.« »Za boga, človeče, kako se pravi mestu, v katerpm je nastanjen vaš polk?« »Prosim, pokorno javljam, da ne vem.« »človeče, kako ste pa prišli sem?« S prijaznim nasmehom je švejk nenavadno ljubeznivo in prijetno pogledal oficirja in dejal: Pokorno javljam, da sem najprej prišel na svet in sem potem šel v šolo. Potem sem se učil pri nekem mizarju in se izučil, potem so me vlekli v nekakšno gostilno dn sem se moral do golega sleči, čez par mesecev so prišli pome žandarji in so me odpeljali o kasarno. V kasarni so me spet preiskali in dejali: »človeče, vi ste vendar tri tedne prepozno prišli. Zaprli vas bomo.« Pa sem jih vprašal, čemu neki, ko vobče nimam nikakega veselja do vojaščine in vobče ne vem, kaj je to vojak. Toda kljub temu so me zaprli, nato pa so me posadili v vlak in me vlačili sem ter tja, dokler končno nismo prišli semkaj. Nikogar nisem vprašal, pri katerem polku služim, pni kateri kompaniji in v katerem mestu, zakaj bal sem se, da ne bi koga užalil. Takoj pri prvem ekserciranju sem bil zaprt, ker sem v vrsti pričel kaditi in ker nisem vedel, kaj je vojak. Potem so me zapirali, kjer sem se pokazal, zdaj zato, ker sem izgubil bajonet, zdaj spet zato, ker bd bil na vežbališču skoraj ustrelil gospoda oberšta in je le za las manjkalo, da ga nisem. Tako sem končno priromal k gospo- dom enoletnim prostovoljcem.« Dobri vojak švejk je pogledal oficirja nedolžno ko otrok, tako da slednji nd vedel ali naj bi se smejal aLi jezil. Približal se je sveti večer. Enoletni prostovoljci so v kazini okrasili drevesce in po večerji je 'imel gospod oberst ginljiv govor: Kristus se je rodil — kakor najbrže vsi vedo — in ta Kristus je vesel dobrih I vojakov in dober' vojak mora biti vesel samega sebe. Med trm svečanim govorom se je zaslišal pritajen glas: »O ja! Tako je, da!« Ta glas je bil last dobrega vojaka švejka, ki je z bleščečimi se očmi neopaženo stal med enoletnimi prostovoljci. »V.i, enoletni,« je zatulil gospod oberst: »Kdo je bil to?« Iz vrst enoletnih prostovoljcev Je stopil Švejk in smehljaje se gledal gospoda oberšta. »Pokorno javljam, da sem tu pri enoletnih prostovoljcih zaposlen in da mi je zelo ugajalo, kar ste pravkar dejali. Prihajalo vam je res od srca.« Ko so v Tridentu zvonovi vabili k pol-nočndci, je dobri vojak švejk že več ko eno nro sedel pod ključem. Takrat je ostal razmeroma dolgo v zaporu in ko so ga izpustili, so mu dali bajonet in ga dodelili mitraljeskemu oddelku. Na italijanski meji so bile ravno velike »'• : voiak Švejk se jih je udeležil. Pred ekspedicijo je poslušal predavanje aekega kadeta: »Predstavljajte si. da nam je Italija napovedala vojno in da prodiramo na Laško.« »Dobro, naprej!« je zavpil švejk, za kar je dobil spet šest dni. Ko je kazen odsedel, so ga z dvema drugima arestantoma in z enim kaplarjem poslali za njegovim oddelkom. Izprva so korakali skozd neko dolino, potem so se s konji povzpeli navkreber in tu se je zgodilo, da je švejk v gostih gozdovih ob italijan-, ski meji zašel, kar je bilo tudi pričakovati. Plazil se je skozi goščo dn zastonj iskal svoje tovariše, dokler ni v popolni opremi srečno prekoračil italijansko mejo. Tu pa se je dobri vojak švejk izkazal. Mitraljeski oddelek iz Milana je imel vajo na avstrijski meji in na ravnini, na kateri se je dobri vojak švejk radovedno oziral na vse strani, se je na mah znašla mula s strojnico in z osmimi možmi. Italijanski vojaki so v svoji brezskrbno-sfei v goščavi zaspali, mula pa se je s strojnico pasla in se zmerom bolj oddaljevala od svojega odddelka, dokler ni končno prišla do mesta, kjer je dobri vojak švejk smehljaje se opazoval sovražnike. Dobri vojak švejk je prijel mulo za povodec in se vrnil z italijansko strojnico na italijanski muli v Avstrijo. šel je po pobočju v dolino, iz katere je bil prišel, se še ves dan potepal nekje po gozdu, dokler ni končno zvečer ugledal avstrijskega tabora. Straže ga niso hotele izpustiti noter, ker ni znal gesla. Pritekel je oficir in tedaj se je švejk smehoma postavil mirno, salutiral in javil: »Pokorno javljam, gospod poročnik, da sem Italijanom zaplenil mulo s strojnico vred!« čea nekaj časa je švejk sicer spet sedel v garnizijskem zaporu, _ v Avstriji pa so vendarle vedeli, kakšen je najnovejši model italijanske strojnice. DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU Izkušnje ameriških delavcev v Rusiji V Berlinu je polno razočaranih povratnikov Konjiško meso, sam čaj in bivanje 40 lju» di v eni sobici... Take prilike niso za ameriške delavce, ki se nahajajo v Rusiji. Mnogi ameriški državljani, ki so odšli v Rusijo za delom, so našli v sovjetski uniji pTavo nasprotje od paradiža, ter pobegava-jo v Berlin, če se jim le posreči. William F Mc. Dermoth je objavil v »Cleveland Plain Dealerju« naslednji zanimiv članek: Težko najdete v nemškem glavnem me: stu kraj, na katerega ne bi stopil kak ameriški inženjer, mehanik aLi delavec, ki je ravno pobegnil iz Rusije ter sili pripovedovati o življenju pod vplivom »pjatilets ke«. Berlin je izhodišče v domovino, pot k staremu kapitalisfčnemu redu, kar vpiiva zopet prijetno na delavca, ki jo bil deležen ruskega paradiža v teoriji, ter dijete slabega čaja in konjskega mesa v praksi. Vsi vračajoč! se Američani, s katerimi sem govoril, so se ali ironično zabavali, ko so govorili o svojih izikušnjah v Rusiji in o sovjetskih nebesih, ali pa so bili bojeviti in razburjeni. Oni slikajo Rusijo v popolnoma drugi obliki, kakor sem jo bil videl jaz, ko sem bil tam pred dvema letoma na potovanju. Ne mislite, da 60 to ljudje, k! se čutijo osebno zapostavljeni ali varani, ker bi mislili, da 60 duševno neenaki v opazovanju glavnih rezultatov in ope-racij marksističnega socijalizma, — r>a» sprotno. Njihova poročila pa nam nudijo verno sliko sedanje Rusije. Nekatera poro* čila iz Rusije ubeglih Američanov 60 senzacionalna. Slišal sem n. pr. od nekega delavca, da skuša ruska vlada šiloma po-državljaniti ameriške delavce, ki so odšli tja neprevidni brez potnega lista. Ameri« čanu, ki prosi za delo pri ruski delegacij" v New Yorku, potni list ni potreben. Ruska vlada izdaja začasne listine za p^c. vanje v Rusijo preko Nemčije, ki pa zgu« be veljavo po preteku treh mesecev. Tako najdemo kakega ameriškega delavca, zapuščenega v ruskem rudniku ali tovarni, brez vsakih listin, ki bi govorile o njegovem državljanstvu, in brez vsakega drugega veljavnega papirja. Ruski uradniki jim odvzamejo zapadla dovoljenja za potovanje v Rusijo in jim preskrbijo ruske državne listine. Ruski zakon predvideva, da je smatrati onega, ki nima državljanskih li« stin, za ruskega državljana. Oni, ki je prevzel rusko državljanstvo, a je pravi jetnik v Rusiji. Ne more do-iti izhodnega vizuma, podvržen je vsem ojem ruskega delavca, pošljejo ga lah-o~v Sibirijo ali v Ural delat za rnin'mal-no plačo. Te pritožbe se zdijo sicer neverjetne in niso v 6kladu z rusko politiko r..i-proti tuj;m delavcem, ki :e miroljubna in prizanesljiva, toda slične pritožbe se slišijo tako pogosto in v tako neprijetnih podrobnostih, da moramo verjeti, da^ vse* bujejo elemente resnice. Na vsak način je danes v Rusiji ija stotine in tisoče ameriških delavcev, ki 6e z bojaznijo zgražajo C nad svojimi doživljaji, zlasti ker so njihove potne listine zgubile veljavo ter 6o ostali brez ameriškega državljanstva. Poslušajmo, kar pravi Carl CaTlson, rojen v Arizoni, ki je prej bival v New Yor» ku, 6edaj pa je ravno prispel iz Rusije. Carl je avtomehanik, nič boljši kakor otrok, nemirno b;tje, ki rad potuje, nevzgo-jen, toda preudaren po svojem načinu, tipičen zastopnik ameriškega proletarca. Ruska delegacija v New Yorku ga je naje* la in poslala z 20 delavci v Rusijo. Tu so ga delegirali v Kalato, rudarski okraj blizu Urala, kjer je nadzoroval avtomobile. Zdaj pravi: »Rad bi dobil v roke ona dva falota, ki sta me v Newyoifcu najela, če jih dobim, ko se vrnem tja, jih pošljem v pekel, kjer sem se nahajal jaz. Pravili so mi, da je Rusija raj za delavce. 40 nas je spalo v mali sobici. Delal 6em že šest tednov v Kalati. Ves ta čas smo jedli samo čaj in suh kruh. Samo dva sva dobila malo konjskega mesa. Zaslužil sem 30 rubljev na mesec, kar znese 15 dolarjev, za ta denar si nisem mogel ničesar kupiti. Par čevljev stane 30 ruibiljev, toda čevljev niti nimajo. Ničesar ni moči kupiti, tudi če imate de* nar. Nisem mogel prenašati. Suh kruh in čaj vsak dan! Nič drugega! Čaj. suh kruh, ter enkrat v dveh ali treh tednih konjsko meso... Povedal sem jim, da jih bom zapustil. Dejali so mi: Lahko! Pa sem se poslovil in prišel v Moskvo, kjer eem poiskal nemški in ameriški konzulat. Dobil sem izhodni vizum šele po par tednih. Če pa ne bi imel svojega potnega lista, bi bil še sedaj tam. Le pet do šest delavcev od vseh, ki so prišli z menoj, je imelo potni list. Ostali ne morejo odpotovati, čisto bodo otopeli... Tako govori Carl Carlson iz Arizone in podobno govore drugi, ki jih lahko povsod srečate v Berlinu. Kratka ljubezen Izredno lepa plavolasa dvajsetletna berlinska strojepiska Mina Lujza O. je srečala nekega večera v Luna-parku elegantnega mladeniča. Sredi umetnih gor in slapov, v luči gledališkega solnca ji je razodel pravo ljubezen, »ljubezen na prvi pogled.« »Samo na vas sem mislil vse življenje,« je zatrjeval. Ko je bil povabil dekle na večerjo v drago restavracijo na Kur-fiirstendammu je v dokaz svoje ljubezni pred začudenim dekletom strgal v drobne kose bankovec za 100 mark: »Vse to je sam papir. Imam 100.000 mark v žepu. A vse to je brez pomena: srečal sem vas, kraljico svojih sanj.« Sto mark — skoraj 1500 Din, berlinska strojepiska preiema samo malo večjo mesečno plačo. Ubogo dekle je podleglo lz-kugnjavi. Ko se je zaljubljenec od nje poslavljal v temni veži stanovanjske kasarne, je njena roka nehote segla v nabasan žep. Mislila je, da bo »ujela« kvečjemu 100 do Sežiganje dolarjev klavni urad Zedinjenih držav je vzel iz prometa večjo množino starih in umazanih dolarskih bankovcev, ki so jih sežgali 200 mark, a ob svitu se je prepričala, da ima 10.000! Povedala je očetu, skromnemu uradniku, da ji je to podaril neki milijonar. Istega dne je izdala 2000 za perilo, nogavice, obleke in klobuk, ki si jih je davno želela, a ni mogla privoščiti. Preostalih 8000 je zaplenila policija, ker je »zaljubljeni mladenič« naznanil tatvino. Sodniki so bili prijazni. Mino O. Je prejela le 2 in njen oče 4 mesece ječe, oba — pogojno, ker nista predkaznovana. A na žalost vseh teh poročevalcev ni izdala sod-nija »iz tehtnih razlogov« imena onega mladeniča, ki je nosil stotisoče v žepu in trgal sto take. Predsednik prihodnje raz-orožitvene konference? Bivši državni tajnik Hughes, predsednik najvišje ameriške sodne instance in haaškega razsodišča bo po Hender-sonovi ostavki najbrže predsedoval »kon-čnoveljavni« razorožitveni konferenci 1932 Prvi zrakoplov, ki se dvigne navpično Neki francoski Inženjer je konstruiral poseben tip letalskega balona, ki se v glavnem drži v zraku s pomočjo vzgona zrakoplovu sličnega balona. Dodatno silo, potrebno za dviganje in spuščanje, pa mu dajejo v vodoravni smeri vrteči se propelerji. — Slika kaže start balona na francoskem letališču Orly. Največja preproga Največjo oreoroeo na svetu so imeli doslej v londonski kraljevski oalači. a sedai jo ore prekosila DreDroza. ki so jo izdelali v češkem mestu Libercu za newyorški hotel VValdorf - Astoria. Njena Dovršina znaša celih 350 m', teža 3000 ks: in vozlov ima 12 milijonov. le leta 1929. so v Libercu izdelali za Ameriko 23 metrov dolsro in 14 m široko DreDrozo. ki so io v Hambureu z največjo težavo natovorili v Drekoocean-ski Darnik. Žrtev brezposelnosti Zobotehnik Manfred Katz v Berlinu tekom 8 tednov ni videl v svoji sprejem niči nobenega bolnika. V obupu je zavžil močno uspavalo in se na to obesil. Zgodaj v jutro ga je našla postrežnica mrtvega. Ogromno letalo za preskrbo živil kanadskim lovcem Junkersovo tovorno letalo Ju 52 na vodi Letalo Je bilo zgrajeno po naročilu Canada Airways družbe ter bo prevažalo živež na oddaljene postojanke lovcev na kožuharje ob Hudsonu. Letalo lahko pristaja na kopnem, na vodi in v snegu. Uslužen telefon Berlinska poštna uprava je napovedala telefonskim naročnikom za 1. oktober zanimivo novico. Telefon jim bo na razpolago tudi v slučaju odsotnosti poklicane osebe. To pomeni, da lahko sporoči naročnik gospodični pri telefonu vse, kar bi hotel naslovniku povedati. Pošta to oskrbi takoj pnevmatičnim, ali v teku prihodnjih ur telefonskim potom. Ce odpotuje naročnik iz mesta, pošti lahko naroči, da bi to sporočila poljubnemu številu drugih naročnikov. Poslovni krogi na isti način lahko objavljajo okrožnice, preklicujejo dosedanje cene in slično. Naposled lahko naroči vsakdo vnaprej za določene osebe in na določen dan na ta aačin poljubno telefonsko poročilo: čestitke, povabilo na zborovanje itd. Starinski paragraf Neki Lietze iz Werdera blizu Berlina je podedovati mlin na veter, ki je že nad 200 let last njegove rodbine. Do leta 1908 je mlinar dobro zaslužil. A v tem letu je spremenila mestna uprava dosedanji travnik okoli mlina v javni park. Drevesa so se razrastla, mlinu je vzel veter, in mlinar je ostal skoro brez zaslužka. Krila so se mu zasukala samo o priliki izjemno hudega viharja. V tej sili se je zatekel Lietze k odvetniku, ki je po dolgem iskanju našel v pruskem zakoniku iz leta 1794 še vedno veljaven paragraf, ki se glasi: »Nihče ne sme nasaditi blizu milna visoka drevesa, če niso slična na tem kraju rastla poprej, da ne bi mlinarju vzel tra«. Lietze je vložC tožbo. Pravda se Je vlekla šest let, in šele pred kratkim jo je rešilo zvezno sodišče v Lipskem. Mesto se je sklicevalo na to, da je izostal starinski paragraf v poznejših izdajah zakonika. A sodišče je osvojilo mlinarjevo stališče in priznalo, da so pozabile oblasti na paragraf, ker je postal malo pomemben, ne da bi ga razveljavile. Mesto Werder je dobilo nalog posekati drevesa in mlinarju povrniti sodne stroške. VABIMO VAS; iblecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Nudimo clajSana plačila. A. Pre§ker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Pristopajte k Vodnikovi družbi Rudnik v klet! V podzemlju berlinske tehniške visoke šole so v studijske namene uredili umeten rudnik z vsemi najmodernejšimi jamskimi napravami Rudolf Kresal: Prvega 1 življenju je V njegovem življenju je bilo le malo Jzprememb. Zjutraj ob osmih je hodil v službo, opoldne se je vračal domov h kosilu, ob dveh je spet sedel za svojo dolgočasno pisarniško mizo, ob šestih zvečer jo je zapustil in stopil s počasnimi koraki na cesto. Meseca oktobra je ob šestih zvečer že temno. Povsod gore luči in begajo človeka. Tudi Jerneja so begale, da ni vedel, kam stopiti. Tako je stal pred svojim uradnim poslopjem in se vtapljal v luči in v svoje misli, ki so bile neurejene, kakor vsiljene. — Najsi je bilo prvega, petnajstega ali zadnjega v mesecu, zmerom so ga davile ene in iste misli: s-S tisoč dinarji na mesec se človek ne more geniti. Nikamor ne pride. Obtičati mora v svojem kotu, se prepustiti svoji usodi, deliti tisoč s 30, živeti s 33 dinarji na dan. — Deset dinarjev na dan je soba, to je na mesec 300 dinarjev. Ostane jih še sedem sto. — štiri sto dinarjev je kosilo in večerja. Zajutrka ni. Ostane še tri sto dinarjev. V teh zadnjih tri sto dinarjih je vse življenje! Je tista velika umetnost, kako jih človek mora obrniti, da je oblečen in obut, da gre kdaj pa kdaj v družbo, v gledališče, v kino, v kavarne, da prebere časopise zaradi svetovn-3 'c domače politike itd. Ampak ta nesrečni Jernej je bil velika neroda. Z zadnjimi tri sto dinarji ni vedel kaj početi. Nekaj časa, kako pol ure, največ dva dni jih je nosil v žepu (listnice ni imel), jih je ogledoval, tretji dan pa so odleteli kakor da jih nikoli ni imel. Bog se ga usmili, je dejal ta ali oni. Z denarjem dela kakor svinja z mehom. Vendar stvar je pri Jerneju bila res zapletena. Kot stalen uradnik, ki vsak mesec zagotovo prejme tisoč dinarjev, je pri ljudeh, zlasti pa pri trgovcih, imel veliko zaupanje. To zaupanje je šlo tako daleč, da je dobil obleko, čevlje, perilo, celo ovratnice na sila majhne obroke. Pripetilo se je, da je na pošti napisal cel kup položnic, na vsaki nakazal svojemu upniku 25 ali pa celo samo 20 dinarjev. In tako je vseh tristo dinarjev odletelo neznanokam. Sicer je Jernej imel velik zapisnik, komu je bil dolžan — vendar na pamet se ga kljub vsemu študiranju ni mogel naučiti. Bil je pravi kup nesreče. * Zadnjega septembra zvečer je bil uprav strahotno potrt. Kaj se je pripetilo? Nič posebnega! Pripetilo se je nekaj takega, kar se prav pogosto pripeti skoro vsakemu človeku vsak prvi dan v mesecu. Opoldne so ga tovariši povabili na majhno slavje. Nekdo od njih je imel god. In Jernej mora biti zraven! so rekli. Saj itak nikamor ne gre. Pa še prvega je! Nekaj denarja bo že imel. No, Jernej, ta dobra duša, se je nekaj časa upiral, potem pa je dobrohotnemu vabilu svojih tovarišev le moral ugoditi, še vesel je bil. In natihem, čeprav je delal zelo kisel obraz, si je mislil: da je tudi on enkrat lahko dobre volje. Ali v svoji, doslej neomajni zvestobi do svojih upnikov, do številnih obrokov, ki so ga spremljali v življenju kakor procesija otrok, se je spomnil zapisnika, v katerem je imel do pičice natanko popisan ves svoj dolg. še toliko ga je bilo, in komu vse je bil dolžan, se kljub vsemu svojemu napetemu premišljevanju ni mogel spomniti. Ni šlo! In ni šlo! Nazadnje pa se je nasmehnil, kakor da je bil vesel svojega slabega spomina, TucD lenoba se ga je polastila. Obšlo ga je nerazumljivo močno veselje, v katerem je z uprav diktatorsko silo sklenil, da bodo ta mesec morali vsi upniki, prav vsi upniki počakati! On pa bo po dolgem, dolgem času enkrat vesel, malo pijan, malo žida-ne volje, in morda se bo konec koncev še zaljubil v kako brhko dekle, pa magari v natakarico. Tako je sklenil, sklepal in spet sklenil, dokler se ni prav zares odločil zvečer ter stopil iz urada na cesto — strahotno potrt — s tri sto dinaiji v žepu. * Ob osmih zvečer je pognal od sebe zadnjo skrb. Sicer je treba priznati, da si je zato dvakrat moral obrisati čelo. Tako se je oznojil. Ali kaj znoj zaradi skrbi! Kaj upniki, kaj obroki! Oktober je, prvi oktober je, si je govoril, kakor da je prvi oktober vsakih sto let enkrat. Jernej! Jernej! Je ta ali oni njegov znanec pomislil, ko ga je videl vsega veselega zaviti v krčmo. — Sam Bog te je zapustil! Kaj porečejo tvoji obroki?... Ampak Jernej jc to prav za prav sam mislil. Kar tako se rogajočemu veselju ni hotel prepustiti. Pa saj ga je spremljalo kar petnajst njegovih zakonitih otrok, petnajst od vraga nagajivih, časih prav hudobnih obrokov, ki so se mu obešali na rokč, sedali na tilnik, mu krčevito objemali stegna, da se je komaj prestopal .n se vidno sušil. Tovariši so ga hrupno pozdravili. Toliko da ga niso kar po vrsti objeli. Ko je stopil mednje, so bili že malo v rožicah. In kdo bi jim zameril, če so Jerneja, ki Se nikoli ni pil ž njimi, posadili v sredo. Jernej je najprej zardel, nekaj zajec- ljal, menda, da ni vreden tolike časti, ampak v resnici mu je dobro delo. Trčili so. Jernej je moral z vsemi trčiti. Izpili so na dušek. Jernej tudi — le počasi, precej bolj počasi kakor tovarišu Ljudje so pravili, da ne prenese niti kaplje vina. Morda pa mu je vino kljub vsem zlobnim jezikom bilo že od rojstva v krvi, le da se tega najbrže do tega trenutka ni dobro zavedal. Komaj je popil prvi kozarec, se je že razšopiril , se široko, prešerno vsedel, izbočil prsi in se, sam ljubi Bog vedi komu in zakaj, široko zasmejal. Tovariši so se med seboj čudno spogledali. Hm. To naj bi bil Jernej? Ta dobra, zvesta duša? In vsa družba se je veselo zasmejala, prav tako kakor se je prej zasmejal Jernej. Ampak smejala se je ubogemu Jerneju naravnost v obraz. Bog jih kaznuj! bi bil Jernej prav gotovo rekel polglasno, ko bi vedel, da so se smejali njemu. Ali on je bil tako daleč od vsega zlega. Smejal se je ž njimi, da je po veliki krč-marski sobi kar odmevalo. Pa saj se je lahko smejal: Saj je imel v žepu tri sto nenačetih dinarjev. Prav za prav je imel petnajst lačnih, nebogljenih obrokov, ki jih je spočel že pred leti in ki so rasli, kakor da so bili cesarski otroci. * Cas je naglo potekal. Soba je bila polna tobakovega dima. Kozarci so neprestano žvenketali. Prt je bil že polit. In Jernej, ta nesrečni Jernej, je bil že opit in je. kakor bi treščilo, začel z visokim, hripavim glasom peti. Vse je onemelo. Da bi Jernej znal peti, tega si nihče niti v sanjah ni mislil. Zdaj na poje — in človek bi mislil, da ni prav nič pijan. Zakaj njegov obraz je čudovito resen. Z desnico vodi sebe, ali pa nemi zbor pred seboj. Samo on poje. Vsi ga poslušajo. In Jerneju je okrog srca vse lepše, vse bolj toplo. Poje! Glas mu raste, zdaj pa zdaj zapiska, ali malo preglasno zahrešči. Kdaj pa kdaj se na stolu zaziblje, se med petjem nasmehne, se skloni k tovarišu in mu na uho zapoje veselo zabavljico ali pa uspavanko. Tako se vsaj aeti. • Jernej! To je fant od fare! živio, Jernej!« Vzklikajo tovariši. Vina! Natakarica, Rozi, daj vina! Jernej vse plača! Živio! Jernej!!« In Jernej kima. Pozno je že. Pol dvanajstih. »Jernej bo plačal!« ponavlja momljaje Jernej. »Jernej bo, bo, bo pla-pla-č-č-al, bo plač-č-čal! Bo-bo!« Jernej še nekaj zajeclja, glava m* omanne na mizo, zadremlje. Tovariši se krohotajo. Pijejo in pojo. Dramijo Jernq£ja. Ali Jernej spi, se ne da zbuditi. Tako poteka zadnje pol ure. Jernej se kdaj pa kdaj v spanju oglasi. Nihče ga ne razume: »Petnajst... Tristo ... Tisoč deljeno trideset! Deset dinarjev na dan.--- štiri sto ... Milijon ... En milijon... Dva milijona ... Ne! Ne! Stotisoč ... Stoti-soč... In Jerneju leze glava pod mizo. Tovariši se krohočejo. Za vrat mu zlivajo vino. Ali Jernej spi in sanja: »Vila... En milijon .;. Otroci... žena... Hilda... Hilda... Tisoč... di-nar-jev... en tisoč... dinarjev!...« Drugo kolo podsaveznega prvenstva Zmage Ilirije, Maribora in Primorja — V državnem prvenstvu je BSK porazil Hajduka, Gradjanski Saška, Concordia pa Mačvo — Naši lahkoatleti so se borili za prvenstvo Včeraj se je vršilo drugo kolo podsa* veznega prvenstva. Ilirija je zopet morala v Maribor, toda topot je vsaj prinesla dvd točki domov. Primorje je imelo v Celju lažje delo. S precejšnjo razliko golov je odpravilo svojega nasprotnika: celjske Atletike. Precej pa se je moral v Ljubljani trudit1 ISSK Maribor, ki je le s te« žavo nadvladal ljubljansko Svobodo, ki se je topot pokazala kot prav dobro moštvo. Po včerajšnjih tekmah je stanje v podsa veznem prvenstvu naslednje: Primorje 2 2 0 0 8:2 4 Maribor 2 2 0 0 11:5 4 Ilirija 2 10 1 4:6 2 Svoboda 2' 0 1 1 4:6 1 A ti c tik; 2 0 11 2:7 1 Železničar 2 0 0 2 1:4 0 Maribor: Svoboda 5:3 (2:3) V predtekmi ie absolvirala Grafika svojo drugo prvenstveno tekmo, in sicer proti rezervi Svobode, in tudi to odločila z 2:0 0:0 v svoj prid. Res je, da ni zmagala tako prepričevalno kakor nad rezervo Primorja, vendar sigurno, zlasti če se upošteva ,da je proti koncu igrala zaradi izključitve dveh igračev samo z devetimi možmi. Sodil je g. Vidic. Nato sta ob določenem času nastopili moštvi Maribora in Svobode h glavni tekmi. Maribor: Koren H—Koren I, Bertoncelj IT—Jež, Kirbiš, Konič—Žgur, Vodeb, ITreščak, Terglec, Priveršek. Svoboda: Naumovič—Jeršek, Potekal —Boncclj, Habicht, Bogme—Zemljak, Ja-re/ič, Makovec, Bončar, Starman. Moštvi nista zaigrali v velikem stilu. Tekma je bila v gotovih presledkih zelo živahna, toda prave prvenstvene borbe ni bilo videti mnogo. Svoboda je dala svojemu protivniku, ki je bil oslabljen s par rezervami, samo v prvem polčasu enakovrednega partnerja, in še tedaj ne ves čas. Pohvalno pa je treba omeniti, da so se igrači Svobode ves čas požrtvovalno trudili in skoro brez izjeme vložili v borbo vse znanje rn skrajne sile. Ne tako gostje. Začeli so zelo ležemo, deloma so se dali presenetiti po odločni nasprotnikovi igri, in šele ko je bilo visoko na času, so sc za-vedli in znašli. Končno so doumeli svojo nailogo: da mora zabijati gole, kdor hoče odnesti z igrišča obe točki. Po visoki zmagi nad Ilirijo smo od Maribora prav za prav mnogo več pričakovali. Manjkalo je sicer v napadu Pepčka, znanega goalgeterja, odtod morda tisto oklevanje pred golom, ki je bilo značilno za Mariborovo igro prvega polčasa. Toda moštvo, ki odpravi eno nedeljo prej mno. go jačjega protivnika v tako brezhibnem stilu, se ne bi smelo pustiti impresioniratl zgolj zato, ker mora nastopiti z dvema rezervama. V splošnem je moštvo dalo povprečno igro boljših slovenskih klubov. Kot celota napravilja vtis homogenosti, prilično vigrane enajstorice z dobrim startom in močno igro z glavo: od petih golov so bili trije doseženi z neubranljivimi glavami! Ožja obramba je bila ves čas, posebno pa v drugi polovici zelo nesigurna; velja za ves trio. Branilca sta sicer dobro razdirala, dala pa sta se mnogokrat presenetiti. V halfih se je Kirbiš pojavil šele v drugem polčasu, dočim je prej zaostajal za svojim nasprotnikom. Od stranskih kriilcev je imel desni lahko delo, ker ni imel pravega protivnika, levi pa je zadovoljil samo ofenzivno. V napadu je Vodeb žc po prvih potezah zamenjal mesto s Ilreščakom in precej mlačno dirigiral igro. Kombinacija v notranjem triu je funkcionirala, pred golom pa ni bilo nikogar, ki bi se v prvi polovici igre osrčil do zaključnega strela. Res pa je, da so v drugem polčasu mnogo živahneje streljali. Krili se nista povzpeli nad povprečnost, nekoliko več agilnosti je bilo opažati na levi strami. Svoboda je večino igre jemala s prav Tes. ne strani. Ne more nič zato, če pogreša kondicijski trening, ki bi jo vsposobil, da bi vzdržala do konca. Moštvo je napravilo veliko taktično pogreško s tem, da je po stanju 3:3 zaprlo za četrt ure igro, ker se potem, ko je zopet podvzelo napade, ni več prav znašlo in je protivnik to slabost-no periodo spretno izrabil. Poedina mesta v moštvu so zasedena z zelo heterogeniml močmi. Vratar je dobra moč, napravil je vsega dve napaki in žel za nji dva gola; sicer pa je branil zelo dobro, včasih bra-vurozno. Branilca nimata odbojnega udar- ca in sta ponehala šele proti koncu. V halfih je vzdržal, deloma s pomočjo desnega krila, do konca edino Boncelj, Habicht je igral samo eno polovico, levi krilec je bil v tem tercetu najšibkejši. V napadu je bil izrazito slab Starman, za napadalne akcije po krilu je prihajal v poštev edino Zemljak. Vodja napada, Makovec, je dobei tehničar, kazi ga edino njegova neodoljiva želja po driblingu. Zvezi nista bili v polju kaj prida, pač pa je v prvem polčasu Bončar pokazal svojo umetnost v streljanju. Prve minute je M. v napadu in izsili kot. Naumovič se vrže pogumno pod noge in reši. V 13. min. roka v kaz. prostoru M., sodnik da prost strel, ki ga vratar sicer odbije, toda Starman utegne še potisniti žogo v mrežo, 1:0 za S. — Sledi odprta igra z nevarnimi napadi S. Potem pa dobrih deset minut trajajoča ofenziva M. V 21. in 22. min. dva kota za M. brez haska. V 25. min. dobi Hrcščak idealen predložek, ki ga neubranljivo pretvori 1:1. — V naslednjih minutah še trije koti za M. Igra se počasi odpre. V 36. min. zbeži Pliberšek, lepo centrira, Vodeb dočaka z glavo in že sedi žoga neubranljivo v mreži, 2:1 za M. — V ripostu prodre S. po sredi in Makovec preseneti vratarja z bombo iz 20 m, 2:2; zgo-diio se je bliskovito. — V 42. min. opasen napad S., na sami go'ovi črti zagreši Bončar roko, toda sodnik daje proti vsakemu pričakovanju 11-metrovko za S., ki jo Jane. ■žič sigurno pretvori, 3:2 za S. — Dve minuti pozneje prisodi sodnik tudi proti S. 11-metrovko, tokrat upravičeno. Ekscku-tor je Kirbiš. toda Naumovič se vrže in žogo zelo spretno odbije in jo utegne še ujeti. Konec. Koti 6:0 za M. Začetkom drugega polčasa se S. povzpne do prav lepih napadov; poslednji izrastki pojemajočih energij, ki prinesejo samo dva kota. V 16. min. proflnapad M., Naumovič ni na mestu, medtem ko se umika v gol strelja Pliberšek ostro, a ne nevarno, toda vratar utegne v padcu samo odbiti, Hre-ščak je v naletu in pošlje žogo preko vratarja v prazen gol, 3:3. —V 22. min. nagel predor S., ki ji prinese kot toda že v naslednji minuti pretvori Terglec po ^rbisu lepo streljan prost strel v vodeči gol, 4:3 za M. — V 25. min. slab start Naumoviča na visoko žogo — druga njegova fatalna napaka. Žgur je pri roki, odnosno z glavo pri žogi, in postavi končni rezultat: 5:3 za M. — Poslej sc S. vda v svojo usodo. Poskusi sicer par prodorov, ki so vedno nevarni, toda ne privedejo do zaželjenega cilja. Sicer poteka igra monotono v konstantni premoči M. Obe moštvi dosežeta po en kot, drugih nezgod ni. Igra ni nudila izrazito prvenstvene slike, gibala se je v splošnem v mejah fair-nesse in dovoljenih sredstev in je bila v splošnem na pogled prav simpatična. Vodil jo je g. Cimperman dokaj srečno z izjemo par napak, od katerih i", prišla čudovita 11-metrovka v poročilu do izraza. Tekmi je prisostvovalo 300—400 gledal- cev. Primorje: Atletiki 6:1 (4:0) Celje, 20. septembra. Danes je Primorje odigralo svojo drugo podsavezno prvenstveno tekmo proti celjskim Atletikom. Tekma se je vršila na igrišču Atletikov pri Skalni kleti. Zanimanje je bilo precejšnje, pa je tekmo na igrišču in izven njega gledalo približno tisoč oseb. Slabo vreme in veliko blato je krivo, da uspeh Primorja ni bil še večji. Teikma je pričela točno ob 15. in sicer po sporazumu obeh klubov. Moštvi sta nastopili v naslednjih postajah : Primorje: Jančigaj, Svetic , Hassl, Zemljak, Sočan, Pišek, Trajkovič, Jug, Franci, Jež, Uršič. Atletiki: Janežič, Goršek, Kranjc, Omerza, Hojnik, Stožir, Muzga, Čopič, Končan, Koželj, Suholežnik. Kratek potek igre. Že v 3. min. da Franci idealno Uršiču, ki ostro strelja, toda brez uspeha. Šele v 8. min. inscenirajo Atletiki prvi nevarni napad, ki pa konča pri Sočanu. V ripostu otvori v 10. min. Jug dnevni red. 1:0 za P. Atletiki se znajdejo in postajajo nevarni. Primorje ima več lepih šans, toda šele v 30. min. uspe Ježu, da postavi na 2:0. Sodnik ni velik prijatelj Svetica in njegovega starta. V 37. min. in-termezzo med sodnikom in junakom iz publike, katerega konča šele Franci s tretjim sBlede se mu! vzklikajo tovariši vsekri-žem. Med nami je norec! živio Jernej Norec! O vilah in milijonih sanja. Bedak! Tak bedak!« »Daj Jernej! Zbudi se! Domov grem. Ne, ne domov! V kavarno! Slišiš! Zbudi se brna! Vstani klada, če ne... slišiš... Policaj gre!« In Jernej je planil pokonci kakor da ga je strela ošinila. Plašno je pogledal okrog sebe. Policaj? Kje je policaj? — Policaja ni. Ura bije polnoč. Rozi, natakarica, se smehlja. »Plačat, gospoda!« Alo, Jernej, si slišal! »Veste, gospodična,« se Je oglasil nekdo, »nocoj je on naš mecen. On vse plača!« Rozi se smehlja. Nekaj piše. Skrivaj gleda Jerneja, ki se tudi ves srečen smehlja. da more biti mecen. ' Hm..., 223 dinarjev. Jernej gleda, gleda, gleda, ne verjame, bulji v majhni listek, strmi, v glavi se mu vse vrti: 222, 222, 222... Kaj je to? Jernej bere, bere, bere glas- no: »Dve, dve, dve, dve, dve, dve, dve, dve, dve...« »Kaj, kaj...« vzklika. Nekdo mu glasno in razločno pomaga: »Dvesto in dvajset dva dinarja!« »Kaj? Prosim?« »Dvaindvajset dinarjev« — je zavpil drugi, da je natakarica odskočila. Jernej premišljuje. Sram ga je. Bog ve koliko so drugi plačali, misli ta dobra, zvesta duša. Seže v žep in pokaže tri lepo preganjens, povsem nove stotake. Konec. Jernej pobira z mize denar. Roke se mu tresejo. Obraz je mrliško bled. Prešteva: sedem majhnih rumnih bankovcev preklada sem in tja. Ni jih več. Samo sedem jih je. Družba se razhaja. Jernej je sam obsedel za mizo. Okrog njega ugašajo luči. Nekdo premetava stole. čuje se praskanje trde metle. V krčmi gori le še ena sama luč. Gori nad Jerne-jevo glavo. * V njegovih očeh ni spanja. Divje gledajo predse. Izbuljene, krvave, strme v prazno — in kdaj pa kdaj se v njih zabliska. Saj Jernej ni neumen človek. Ampak tistih njegovih nesrečnih tisoč dinarjev! Kaj bi ž njimi: Ali naj vse življenje dela od osmih do dvanajstih in od dveh do šestih samo zato, da more opoldne kositi, zvečer večerjati, se po Tivoliju sam sprehajati, brati pustolovske romane, da pozabi v njih sebe, in ob desetih leči v posteljo, da opolnoči zaspi in ob sedmih zjutraj spet vstane ? ... Da, samo zato, dragi moj Jernej! Delaj, to je tvoja edina zapoved, ki jo moraš izpolnjevati do smrti, da boš potem zatisnil v kakem zatohlem kotičku svoje trudne oči. Pa nikar se preveč ne smili samemu sebi! je še pomislil. Več ni utegnil. Rozi, natakarica, ga je z metlo oplazila po hrbtu. »No,« je zavpila, »ali boste tukaj spali!« In Jernej se je opotekel v gluho noč. golom. 3:0 za P. Primorje ne popušča in Uršič daje v 44. min. četrti gol. V drugem polčasu obdrži Primorje premoč v vseh linijah. Že v 2. min. da Franci idealno Uršiču, ki zviša rezultat na 5:0. Atletiki se trudijo, da bi se osvobodili klešč, toda Primorje jim ne da dihati. Sodnik ni na svojem mestu. Igra bi se mogla izroditi. Igra se ostro in tekma postaja manj zanimiva. To monotonost prekine končno Jug, ki zviša z ostrim strelom na 6:0. Atletiki napnejo vse svoje moči, da bi dosegli vsaj častni gol, toda sreča jim nI preveč naklonjena. V 36. min. je sodnik smatral za potrebno, da zaradi ne ravno preveč ostrega starta Piška diktira enajstmetrovko, ki prinese Atletikom častni gol. 6:1 za Primorje. Primorje ima od sedaj naprej igro popolnoma v svojih rokah, vendar pa ne doseže večjih uspehov. Primorje je izrabilo današnjo tekmo za preizkušnjo napadalnega kvinteta, o katerem se more reči, da je funkcioniral dobro in koristno. V ostalem je vse moštvo zadovoljilo. Pri Atletikih se je najbolj odlikoval gol* man, ki je kriv samo pri šestem golu. Nevarna je bila leva stran moštva. Sodnik Jordan ni deloval avtoritativno na občinstvo. Nekatere njegove odločitve so bile nerazumljive, zlasti enajstmetrovka, ki je bila očividno diktirana, da umiri razdražene živce občinstva. Vaše plošče in lili razvija in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 3 Ilirija : Železničar 2:0 (1:0) Maribor, 20. septembra. Kljub lepemu dnevu se je zbralo na :gri-šču Maribora le okoli 400 ljudi, ki pa absolutno niso prišli na svoj račun. Današnja tekma je bila medla brez tistih živih po» tez, ki smo jih vajeni videti v prvenstve« nih borbah. Zmagalo je moštvo, ki mu je po poteku igtre zmaga tudi pripadla. Igra je nudila borbo dveh sistemov. Železničarji, ki so s svojo taktiko že marei« kateri.krat zmagali, niso to pot pokazali dovolj sposobnosti, da bi s svojim sistemom uspeli. To velja zlasti za prvi polčas. Sicer pa tudi Ilirija ni predvedla lepe igre. Toda njeni napadalci so bili bolj odločni. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Ilirija: Krvina, Unterreiter, Bergle«, Oman, Dekleva, Pogačnik, Janko, Hanizi, Koša k, Ludovik, Mirko. Železničar: Mahajnc, Wa>gnar, Bauer, Antoličič, Frangeš, Ronjik, Baonik, Efferl, Pezdiček, Pavlin. Konrad. Ilirija kljub zmagi ni predstavljala t celoti homogene enote. Najuspešnejše delo sta opravila Unterreiter in Oman, dočim Berglez, Pogačnik in Dekleva niso dosegli forme pretekle nedelje. Napad je forsiral igro po krilih, ki 6ta 6e obnesli. Notranji trio je dal nekaj ostrih trelov, to pa je bilo tudi vse. V celoti je igra zaostajala za nedeljsko, tako da Ilirija ni mogla popraviti svojega renomeja. Domačini so na vsej črti razočarali, kar velja zlasti za napad, ki po 6voji igri ni zaslužil tega imena. Predstavljal je neborbeno desorganizi-rano petorico brez volje. Krilci 60 imeli za< radi tega težko stališče in so zdržali le v prvem polčasu. Edino obramba je mogla zadovoljiti. S tako igro so izgledi Železničarjev v prvenstvu 6eveda minimalni. O poteku igre ni mnogo pisati. Igralo se je nervozno, obojestransko raztrgano z izredno slabim podajanjem in nesigurnim stopingom. V prvem polčasu je bila igra izenačena, vendar pa so domači po solo akcijah Pavlina ustvarili več zrelih situacij, ki pa so ostale neizrabljene. Ilirija je prišla v vodstvo v 34. minuti po Košaku, ki je po krivdi leve strani domače obrambe nemoteno etreljail v mrežo. Prva polovica drugega polčasa je potekla z brezplodno igro. Nato ima Mahajnc večkrat možnost, da se izkaže. V 40. min. mora po krasnem predložku Mirkota kapitulirati pred Ludvikom, ki je s tem zabil drugi gol za Ilirijo. Sodil je dr. Plaminšek v stilu, ki srno ga od njega vajeni. V predtekmi je rezerva Železničarjev porazila rezervo Rapida s 4 : 2 (1 : 1). SK Svoboda : Maribor rez. 4 : 0 (2 : 0). Prvenstvena tekma, ki se je odigraja dopoldne. Zasluženo so zmagali Svobodaši, iki pod novim vodstvom vidno napredujejo. Sodil je g. Neme«. Nogometno državno prvenstvo BSK : Hajduk 4:0 (1:0) Beograd, 20. septembra. Dva stara rivala za državno prvenstvo v nogometu sta se danes popoldne srečala na igrišču BSK. Čeprav je bil BSK favorit, se vendarle ni pričakovala tako visoka zmaga, ki tembolj dokazuje nazadovanje »majstora sa mora«, ker je BSK igral zelo slabo in brez vsake kombinacije, tako da fe današnja tekma končala brez posebnega zanimanja od strani občinstva. V drugem polčasu je sodnik izključil desnega branilca Mikalčiča in je Hajduk igral le z 10 igrači. Sodil je budimpeštanski sodnik Ivancsics. Concordia : Mačva 5:2 (3:1) Gradjanski : Sašk 1:0 (0:0) Stanje po drugem kolu je naslednje: BSK 2 2 0 0 8:0 4 Gradjanski 2 2 0 0 3:1 4 Concordia 2 1 0 1 6:4 2 Mačva 2 0 1 1 3:6 1 Hajduk 2 0 1 1 1:5 1 Sašk 1 0 0 2 0:5 0 Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije V zanimivih tekmovanjih so bili p Zagreb, 20. septembra. Včeraj in danes se je nadaljevalo in končalo tekmovanje za prvenstvo države v la-hkoatletiki. Včerajšnjemu tekmovanju je prisostvovalo približno 500, današnjemu pa okoli tisoč- gledalcev. Naprave za teke so bile dobre, naprave za skoke in mete bi bile lahko boljše. V skoku v daljavo se je zaradi slabega doskočišča v soboto blesiral Primorjaš Korče. Pretegnil si je mišice. V naslednjem rezultate: Pri predtekih na 100 m je od 12 prijavljenih startalo 10 tekmovalcev brez favo-nita Hellebrandta. I. predtek: 1. Jamniiz-ky (Hašk) 11.3, 2. Schreiber (Hašk) 11.7, 3. Stefanov:č (Jugoslavija) za prsa. Primorjaš Kovačič, ki je vodil do 80 m, je popustil do cilja in se plasiral kot četrti za prsa — II. predtek: 1. Skok (Primorje) 11.2, 2. Miokovič (BSK) 11.9, 3. Dremil (Concordia). Brezovsky (Hašk) je padel pri 40 m. Finale je nudilo ogorčeno borbo med Jamnitzkim in Skokom. Skok, ki je na startu odšel kot zadnji, si pribori vodstvo in ga obdrži do cilja. V zadnjem momentu uspe Jamnitzkemu, da se vrže istočasno v cilj dn je bil tek proglašen med Skokom in Jamnitzkim kot mrtvi tek z rezultatom 11.2. Kot tretji je prišel na cilj 3 m za njima Schreiber (Hašk). Ker pravila ne dovoljujejo žrebanja, se je 10 minut kasneje vršila borba za prvo in drugo mesto, v kateri je zmagal Jamnitzky z 11.3, dočim je Skok v ležernem teku prispel kot drugi na cilj. Jamnitzky si je s tem priboril naslov prvaka Jugoslavije v teku na 100 m za leto 1931. Minimum znaša 11.2. Pri metu krogle je od 11 prijavljenih nastopilo 10. Dr. Narančič (Concordia) si je takoj s prvim metom 13^2, zasigural vodstvo. Drugi je bil prof. Amnrozv (Hašk) 13.40, 3. Spahid (BSK) 13.08.Zupančič (Ilirija) je kot peti dosegel rezultat 12.13 ter zboljšal dosedanji slovenski rekord. Dr. Narančič je s tem dobil naslov državnega prvaka. Minimum znaša 13.50. Skok v daljavo: od 12 prijavljenih starta 7. 1. Novakov,ič (BSK) 6.87, dobi naslov državnega prvaka, minimum 6.87. Njegov skok predstavlja nov državni rekord. 2. Buratovič (Concordia) 6.74, 3. Miokovič (BSK) 6.30. Korče, ki je bil pni pTvem skoku blesiran, je z malim prestopom skočil 6.68. Izven konkurence je nastopil Outrata (Ilirija) ter skočil 6.38. Tek 200 m: 12 prijavljenih, startalo 7. 1. predtek: Schreiber (Hašk) 23.8. Isti rezultat je dosegel kot drugi Dremil (Concordia). n. predtek: 1. Jamnitzki (Hašk) 23.7. 2. Skok, ki je ležerno tekel 24.8. Met diska: 8 prijavljenih, nastopilo 7. 1. Narančič (Concordia) 41.25. Dobi naslov državnega prvaka, minimum 41; 2. prof. Ambrozy (Hašk) 40.73, 3. Klevt (Jugoslavija) 37.10. Stepišnik je tukaj popolnoma odpovedal. Predteki 400 m: 13 prijavljenih, startalo osem. I. predtek: I. Nikhasy (PSK) 53.8, 2. Madžarevič (Concordia) 54.4; II. predtek: 1. Jamnitzki 54.4, 2. Štefanovič (Jugoslavija) 54.8. Finale: 1. Jamndtzki 52, dobi naslov državnega prvaka. Minimum 52.8, 2. Madžarevič 52.4, 3. Ndkbazy 53. Krasna borba, r kateri je Jamnitzki od starta vodil. Skok v višino: 9 prijavljenih, startalo 8. 1. Buratovič (Concordia) 175, 2. Martini (Hašk) 175, 3. Tončdč (Hašk) 170. Prvo mesto je bilo odločeno po zelo ostri borbi. Tek 1.500 m: Starta vseh sedem prijavljenih: 1. Tučan (Hašk) 4.19. Dobi naslov državnega prvaka. Minimum 4.25. 2. Žorga (Primorje) 4.24, 3. Kamer (Marathon) cca 5 m za njim. Predanič (Concordia) je prešel po drugI rundi na vodstvo in misleč, da prehaja že na cilj, je preveč izčrpal svoje j moči in izstopil. ostavljeni 4 nrovi državni rekordi Met diska helenski stil: 1. dr. Narančič 31.46, 2. Stepišnik (Ilirija) 29.36, 3. Zupančič (Ilirija) 28.40. Predtekd na 110 m z zaprekami ln za štafeto 4X100 m so odpadli. V štafeti 4x100 metrov bodo jutri startale štafete Hašk, Concordia, PSK in Primorje. Nedeljski rezultati so bili: Met kladiva: 1. Gojič (Hašk) 46.87, nov jugoslovenski rekord, 2. Gaspar (Concordia) 36.58, 3. Tritschl 34.24. Finale 200 m: 1. Jamnitzky 23, 2. Skok 23.1, 3. Schreiber 23.4. Troskok: 1. Miokovič 13.80, nov jugoslovenski rekord, 2. Kallay L. (Marathon) 12.53, 3. Jug (Hašk) 12.30, Outrata (Ilirija), ki .je startal na izbirnem mitingu za Atene, je skočil 12.50. 400 m z zaprekami: 1. Jamnitzky 1 minuta, 2. Thaler (Marathon) 1.01.2, 3. Dremil (Concordia). Met kopja: 1. Messner (PSK) 51.92, 2. Kalay L. 45.80, 3. Gaspar 44.51. Tek 10 km: 1. šporn (Ilirija) 35.43.4, 2. Krevs (Primorje) 35.50.4, 3. Belas (Marathon) 38.47. Zdi se, da sta šporn in Krevs tekla eno rundo preveč. Skok ob palici: 1. Banščag (PSK) 3:30, 2. Buratovič (Concordia) 3.30, 3. Oroszy (Ilirija) 3.30. Odločno v ostri borbi za mesta. Tek 800 m: 1. Tučan (Hašk) 1:59.2, nov jugoslovenski rekord, 2. Nikhazy (PSK) 2:02.6, 3. žorga (Primorje) 2:02.8. Štafeta 4V100 m: 1. Hašk (Podaup-sky, Jamnitzky, Jug, Schreiber) 45.6, 2. Concordia 46.8, 3. PSK 47.1. Primorje je bilo na drugi predaji v vodstvu za 5 m, pa je zgubilo palico ter odstopilo. Ostale nogometne tekme Dunai: Prvenstvene tekme. V soboto: BAC : FAC 1 : 0 (1 : 0), Austria : Nichol-son 3 : 2 (2 : 1). — V nedeljo: Rapid : Admira 3 : 1 (0 : l), WAC : Hakoah 6 : 3 (3 : 1), Wacker : Sportklub 2 : 2 (l : 2). Libertas : Slovan 2 : 2 (1 : 2). Rim: Vienna : Roma 3 : 2. Tekma z« srednjeevropski pokal. Budimpešta: Madžarska : češkoslovaška 3 : 0 (3 : 0). Gole so zabili Kalmar, Auer, Turray. Praga: Češkoslovaška : Srednja Nero-čria 3 : 1 (0 : 0). Oradea Mare: Rumunija : Češkoslovaška 4 : 1 (2 : 1). Tenis Teniški turnir TC Villach : SK IBrifa Pred dvema mesecema je gostovala teniška ekipa SK Ilirije v Beljaku proti ta-mošoijemu TC Villach in je gladko zmagala nad tamošnjimi tekmovalci. Danes so se odVe prosto, ki ima -veselje do otrok sprejmem k enemu otroku v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvi oktober«. 41.12J-1 šivajo ra, pletenine, veščo ure-zovanja in Izdelave — sprejmem v dobro stalno službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41102-1 Gospodinja srednjih let, vajena vsakega dela in knbe, pridna in poštena, išče kjerkoli stalno službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Gospodinja«. 41167-2 Šivilja gn 5W»t na dom. Na«krr v oglasnem oddelku Jutra 40007-2 Mlad trs. pomočnik špecerijski, želi par mesečno brezplačno zaposlen je v trgovini z mešanim blagom v večjem kraju na deželi. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nastop takoj«. 41274-2 Camernikova šoferska šola LJnbljan«. Dunajski e. M (Jngo • Anto) telefon 2236. Prva oblast koneasijooiruu Prospekt 15 caatonj — p) »te ponj! 851 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija, Studentovska ulica St. 9/1. 291-4 *1# Kokos tepih 6 X 1 m, kot nov, zelo ugodno naprodaj. Pojasnila pri hišniku na Dunajski cesti štev. 36. 41095-6 Starinsko zofo in 6 stolov po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 41309-6 Mefornt* 1H>%+U*> Austro Fiat dvetonski, z avtobusno ša-sijo, skoraj nov naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 40894-10 Avto Ford tovorni, jako malo vožen, nosilnost 2000 kg, s 6 kolesi, ena kompletna rezerva, prodam zaradi opustitve trgovine. Cena zelo nizka. Naprodaj je do 30. septembra, potem se več ne proda. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 40989-10 Avto Chevrolet prodam xa 8000 Din. Na slov poeačn!k. Bohoričeva It. 6 PAKETE ZA RUSIJO Pofiijke odnremljamo preko Rige, brez ome^tve n« temeljih nove naredbe sovjetskih obl&sti. Kratek pot, nagia dostava jam® pošljemo prospekt: Beograd, Kralja Milana 15 — brr» Kurir. 11609 VALET EXPKES Ljubljana, Stari trg 19 Lika, kemično čisti z najmodernejšimi sredstvi, ki blagu ne ško- dujejo. Garderobo p- -pravi, tudi obrne, na željo modernizira po zadnji modi. Vsaka obrnjena obleka se po-preje kemično sčisti. Prsni žep se umetno zakrpa. — Likanje Din 18.—, obračanje Din 300.—. — Izvršba v 24 urah. — Na zahtevo se pošlje po garderobo in dostavi na dom. 41207-30 t 140, p* po*setjs 1B0 Dia Spalne fotelje dlvame, otomaoe, gamitve, modroce, postelj. ne mreše, železne zložljiv« postelje in tapetniške ta-detk« nudi najoeneje Rudolf Radovan tapetnik Mestni trg štev. 13 Potrtih src naznanjamo, da je umrl naš dobri oče, mož, stric in svak, gospod FRANC PERDAN delovodja drž. železnic v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, 22. septembra t. L ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Gosposvetski cesti št. 13 na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 20. septembra 1931. Žalujoči ostali. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJ1JBLJAM, Prešernova ulica štev. 50 (t lastnem poslopfu) Obrestovani© vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, preduim) io krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter naka žila v tu« in inozemstvo safe - deposita Itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, LJubljana. — Telefon 5t 204«. 2457. 2548. interurban 2706. 2806. Urejuje Davorin Ravljea. iadaja za konzorcij >iutra$ Adoli fiibnikajc. Za Nasodnu tiskarno d. d. kot tiskajenarja £xaae Jezecsek. Za inaeratai dal je odgovoren Alojz Novak, y_si x Ljubljani, /