»'ogtnfna plačana ? fotovini. Leto XIII., štev. 171 Ljubljana, nedelja 24« julija I932 Cena 1 Din L/ pravTLLštvo; Ljubljana. Knatljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124 3125 3126. lnseratnl oddeiek: Ljubljana. Selen-bursova oL 3 — TeL 3492 io 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova ce^ta št 13 — Teletoo §1 2455 Podružnica CeHer K.ocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana št 11 842. Praga čislo 78.180. W'en St 10S 241 Naročnina žnaša mesečno Dm 25 — za inozemstvo Din 40 —. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124. 3125 in 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoii 2582). Celje FCoce-novfl nl 8 Tet ?t 700. Rokopis' se ne vračajo. — Oglasi po tarifu g® povpraševanj I n vedno mnogo ponudb nudi „Jutrov" mali oglasnik, zato se najbolj ugodno prodaja in kupuje v „Jutrovem" oglasniku. Danes 453 ponudb in povpraševanj. ržavnim sodlše Nemškega delavstva se zaradi dogodkov v Prusiji pola-štia ve«l23© večje razburjenje — Razprava o prevratu preložena na ponedeljek Berlin, 23. julija, d. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, narašča med delavstvom razburjenje, ker ie zlasti nezadovoljno z zadržanjem voditeljev, ki jih smatra za preveč pasivne. Predvsem je povzročila veliko nezadovoljstvo v delavskih krogih aretacija policijskega polkovnika Heimanns-berga. Na lazburjenje delavstva namiguje tudi »Vorwarts«, ki svetuje sedanjim oblastnikom, naj opuste vse, kar bi moglo povečati vznemirjenje prebivalstva. Polkov-■n:k Heimaninsberg sicer ni pristaš socialno demokratske stranke, temveč centruma, a je znan kot razsoden in vesten človek. V gotovih krogih ie zelo nepriljubljen, ker je prišel na svoje visoko mesto iz vrst stražnih mojstrov, kar pa mu ie baš pri berlinskem prebivalstvu pridobilo ugled in naklonjenost. Med pristaši desničarskih strank so zbu-d li veliko ogorčenje zlasti govori vodilnih bavarskih politikov, posebno izjava oavar-skega ministrskega predsednika Helda v Nurnbergu. kjer je dejal, da predstavlja po rr enju prebivalstva državna vlada samo ščit za Hitlerja. Č^ bi skušal kak državni komisar prekoračiti bavarsko mejo, bi se moral prav tako Hitro tudi umakniti. Prav tako se vznemirjajo desničarski krogi zaradi izjave državnega svetnika Schafferja, voditelna oavarske ljudske stranke, ki je na nekem shodu dejal, da se pravica in zakon kršita cd zgoraj, da je Papenova vlada postal.; izvršilni organ hitlerjevcev in da ob--toia nevarnost za zlorabo čl. 48 državne ustave. Poudarjal je nadalje,, da je treba sedaj počakati, aH bo državno sodišče od-iočiio med pravico in politiko. Če bo nemško prebivalstvo izgubilo vero, da ne obstoja več v Nemčiji pravica, bi postala ogrožena enotnost nemške države. Trdovratno se vzdržuje govorica, da namerava vlada prepovedati komunistično j-rranko. Trdijo celo, da razmotrivajo geto-v krogi desničarskih strank, ali bi ne bilo primemo, da bi se po državoozborsklh volitvah razveljavita izvolitev komunističnih poslancev ter odredila njihova aretacija. Pruski minister Hirtsiefer je včeraj izroči svoie posle v ministrstvu za socialno skrbstvo državnemu tajniku Scheid.tu, s či-rrer so prišli vsi posli pruske vlade na po-ob laščenca državnega komisarja. Poslanci centruma v pruskem deželnem zboru so spre j c-li resolucijo, ki jo je odobrilo tudi vodstvo njihove stranike in v kateri izjavljajo, da ni bilo stvarnih pogojev za uporabo čl. 48 ustave v Prusiji. Če sta se po odstopu Briiningove vlade zr.atno poslabšate javni red in varnost v Prusiji, ni ta pojav ostal omejen samo na Prusijo, niti ni bil povzročen po zadrža-ršu pruske vlade. Dogodki v Prusiji bili reposfadno posledica zgrešenih ukrepov Papenove vlade. Preosnova berlinske policije Berlin. 23. julija. 2. Berlinska policija je bi'a te dni glede na razdelitev resorov popolnoma preosnovana. Uradniki, ki se no-vpmu režimu naenkrat ni«o zdeli popolnoma zanesljivi, so bili odstavljeni ali pa premešani iz političnih oddelkov v n^nolitič-pp. Politični oddelek policije je sedaj popolnoma v rokah strogo desničarsko orien- tiranih. delno tudi samih narodno - socialističnih uradnikov. Policija nastopa ped novim vodstvom izredno ostro proti komunistom, predvsem pa proti razdeljevalcem raznih hujskaiočih letakov. Komunisti zahtevajo v svojih letakih slej ko prej splošno stavko. Število v zadnjih dveh dneh aretiranih komunistov znaša 170; vse so odpremili v kaznilnico v Moabitu. Zaradi hudih izgredov je bilo aretiranih tudi mnogo članov narodno - socialističnih napadalnih oddelkov, in sicer doslej 86. General Rundstedt ie objavil, da je bila ponovna aretacija dosedanjega policijskega poveljnika Heimannsberga. nadalje policijskega majoria Enkeja in voditelja VReichs-bannerja« Carlbergha izvršena zaradi suma. da so hoteli na nezakonit način izsiliti, da bi Heimannsberg še nadalje ostal na svojem službenem mestu- Ker se Heimanns-bergu in voditelju >Keichsbannerja« Carl-berghu ni moglo ničesar obtežilnega dokazati, sta bila izpuščena iz zapora, dočim ie bil policijski major Enke še nadalje pridržan. ker so ugotovili povod za kazensko postopanje. Vojaški povelinik za Berlin in Brandeu-burg, general Rundstedt. je včeraj popoldne naročil berlinskemu policijskemu ored-sedniku, nai takoj prepove vse dopuste za berlinsko varnostno policijo. Policijski uradniki. ki so bili že na dopustu ali pa na poti. so bili takoj brzojavno pozvani nazaj v službo. Razen tega so bili pozvani nazaj v službo vsi na dopustu se nahajajoči^ vojaki posadk v Berlinu, Konigsbergu, Slettinu, Dresdenu. Frankfurtu in Potsdamu. Vojakom je izhod iz vojašnice prepovedan. V posameznih voiašnicah je odrejena za vojaštvo stroga pripravljenost. Mobilizacija hitlerjevcev Narodno - socijalistični napadalni oddelki so v strogi pripravljenosti. Vse f-ete so zbrane v vojašnicah in strankinih lokalih, kjer pričakujejo nadaljnja povelja svojega vodstva. Veliko vznemirjenje je izzvala v levičarskih krogih nova naredba. ki omilju-je prepoved demonstracij ter dovoljuje ta-kozvane športne vežbe na prostem. V zvezi s tem naglašajo. da prirejajo te športne vežbe predvsem narodno - socijalistični napadalni oddelki. Narodni socijalisti še vedno napadajo svoje nasprotnike. Tako so včeraj napadli socialističnega poslanca v državnem zboru Jorkerja, in sicer blizu Kgnigsberga. ker je pozival socialiste na boj proti fašizmu. Ilillerievci so Jeckerja smrtnonevarno ranili. Navzoč je bil neki orožniški stotnik, ki pa ni interveniral. Razprava pred državnim sodiščem Leipzig, 23. julija d. Najvišje sodišče je začelo ob 11. dopoldne razpravljati o pritožbi bivših pruskih ministrov Brauna in Severinga proti imenovanju državnega komisarja v Prusiji in o njihovi zahtevi, naj nova pruska vlada ne vrši svojih poslov, dokler ne izda o tem svojega mnenja najvišje sodišče. Državna vlada ni predložila nikakega priziva proti obtožbi in na proces tudj ni poslala svojih zastopnikov. Zato je sodi šče določilo nekega pravnika kot zastopnika obtožene državne vlade. Bivši ministrski predsednik pruske vlade Braun in notranji minister Severing sta obtožila državno vlado odnosno državnega kance-larja Papena, da sta v dveh primerih kršila določila ustave. Pred poslopjem sod-išča se je dopoldne zbralo več tisoč ljudi, toda občinstvo ni prišlo na svoj račun, zakaj, po daljši debati je predsednik izjavil, da. mora glede na obilico dokumentov in na. važnost odločitve odgoditi sejo na ponedeljek. PManov o svojih zunanjepolitičnih uspehih Ureditev spora z lastniki obveznic bolgarskih državnih dolgov —- Sofija, 23. julija AA. Včeraj popoldne se je vrnil v Sofijo predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Mušanov s člani bolgarske delegacije na lausannski reparacijski konferenci. Mušanov je takoj po povratku v Sofijo obrazložil zastopnikom listov v daljši izjavi uspehe svojega bivanja v Lausanni, Parizu in Ženevi. Izjavil je med drugim, da je zelo zadovoljen z uspehi v Lausanni ln Parizu v vprašanju reparacij in sporazuma z lastniki obveznic bolgarskih državnih posojil. Z njimi je dosežen dogovor, da se bolgarski državi izdajo banderole do konca meseca septembra kakor doslej, potem pa pride vprašanje bolgarskih predvojnih državnih posojil vnovič pred DN. Nato je popisal potek svojih razgovorov v Lausanni z grškim zunanjim ministrom Mihalakopulom o ureditvi bolgarsko-grških spornih vprašanj. Do sporazuma nl prišlo, ker je Mihalakopulos vztrajal na stari grški tezi, da se morajo reparacije, ki jih Bolgarija dolguje Grčiji, kompenzirat} s plačili, ki jih je Grška dolžna Bolgariji po konvenciji Molova in Kafandarisa, Bolgar- ska vlada stoji na stališču, da so grška plačila na podlagi konvencije Molov-Ka-fandaris častni dolgovi, in zahteva od grške vlade, naj se vprašanje bolgarskih reparacij loči od vprašanja izpolnjevanja te konvencije. Mušanov je izrazil svoje prepričanje, da grška vlada ne kaže želje, da bi se sporazumela z bolgarsko vlado o ureditvi bolgarsko-grških spornih vprašanj. Mnogo pričakuje od odbora, ki se bo sestal 2. septembra, da reši gospodarska in finančna vprašanja vzhodne in srednje Evrope, in pa v konferenco, ki bo meseca oktobra razpravljala o končni ureditvi reparacij-skega vprašanja ln gospodarske ter finančne obnove vseh držav. Svojo izjavo je Mušanov sklenil z besedami: Ko sem se pred petimi meseci vrnil iz ženeve v Bolgarijo, sera dejal, da moram še jagode brati, danes pa vam jih prinašam polno košaro. Naposled je še izrazil svojo zahvalo Štefanu Gičevu ln drugim članom delegacije za sodelovanje in trud, ki so ga imeli na konferencah v Lausanni, Parizu in Londonu. ODGODITEV SVETOVNE Končna valo 41 RAZOROŽITVENE KONFERENCI odobritev resolucije dr. Beneša — Za resolucijo je glaso--a-«—', Rusija in Nemčija proti, 8 delegacij pa se je vzdržalo glasovanja Ženeva, 23. julija, g. Po končani seji glavnega odbora razorožitvene konference se je razprava pretvorila v splošno konferenco, da bi mogla takoj skleniti podaljšanje premirja v oboroževanju. Konferenca je sklenila, da se to premirje podaljša za štiri mesece, do februarja 1933. S tem je bila danes zaključena prva faza svetovne razorožitvene konference. Sovjetski zastopnik Litvinov se je izjavil proti resoluciji dr. Beneša in je v debati zagovarjal misel popolne razorožitve. Predsednik Henderson je v nasprotju z njim še enkrat predložil vsem delegatom, ko je poudarjal poseben pomen dr. Beneševe resolucije, da je podlaga za splošno mobilizacijo vseh sil substanci-jalno znižanje vsega oboroževanja na morju in na kopnem, kakor tudi v zraku. Pri glasovanju je 41 delegacij glasovalo za resolucijo, Nemčija in Sovjetska Rusija sta bili proti njej, 8 delegacij, in sicer italijanska, turška, avstrijska, madžarska, bolgarska, albanska, kitajska in afganistanska, pa se je glasovanja vzdržalo. S kratkima zaključnima govoroma Hendersona in Herriota, ki se je v imenu vseh delegacij zahvalil predsedniku konference za njegovo nepristra-nost in potrpežljivost pri napornem delu konference, je bila seja glavnega odbora zaključena in razorožitvera konferenca odgodena do februarja 1933. V razgovoru z novinarji je izjavil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, da je treba doslej dosežene uspehe na razorožitveni konferenci tolmačiti kot absolutne uspehe. Vsekakor je velik napredek, da je bilo splošno sprejeto era Renaudel-Costamare •a* se ni poravnana Možaost odgoditve konference interparlamentarne unije — Francoska dclegacija odklanja italijanske zahteve Ženeva, 23. julija, p. Včerajšnji spor, ki se je pripetil na seji interpar!amen*ar,ie unije med francoskimi in italijanskimi zastopniki, do večera ni bil poravnan. Glavni tajnik Društva narodov Eric Drummond je poslal interparlamentarni uniji pismo, v katerem je sporočil, da se morajo njena posvetovanja v poslopju Društva narodov ustaviti, ee se ji ne pereči urediti zadeve. Včeraj se je odbor interparlamentarne unije zaman prizadeval za poravnavo zadeve. Zato obstoja nevarnost, da bo med-parlamentarna konferenca odgodena, ker mnogo delegacij noče pristati m» italijansko zahtevo, naj se francoski poslanec Renaudel opraviči ter izključi 'z zasedanja. V odboru interparlamentarne unije so Francozi predlagali, naj konferenca obsodi incident kot tak, ne da b: se spuščala v njegove podrobnosti, Joč'm so Pabjani zahtevali, naj se francoiis^ delegaci ne solidarizira z Renaudeiom a'i na ga izključi iz vnst svoje delegac jt.. Francozi pa so to zahtevo odbili. Pariz, 23. julija, r. Škandal, ki se je včeraj pripetil na seji interparlamentarne unije v Ženevi, kjer so oficiielni predstavniki Italije srdito demonstrirali proti Franciji, je izzval v francoski javnosti vtis zeio nemilega in izredno resnega dogodka. Stališče poslanca Renaudela je po jviročilih francoskih listov naslednje: Pierre Renaudel smatra, kar ie v ostalem tudi izjavil zastopnikom svetovne javnosti, da so člani italijanske delegacije izrabljali dva dni zasedanje interparlamentarne unije za poveličevanje fašističneea režima, ki ie v nasprotju s parlamentarnim režimom. Kar s« tiče ultimata italijanske vlade Društvu narodov, je mnenja, da nimajo niti interpar-lamentama unija niti njeni člani nobene zveze i Društvom narodov in da je večina članov interparlamentarne unije, ki "-o prišli na zasedanje, v položaju, v katerem se morejo popolnoma po volji posluževati svobodne besede. Verzije o vzklikih italijan- skih delegatov o krivcih sjx»ra med Re-naudelom in Costamarijem se sicer nekoli ko razlikujejo, vendar pa niso tako bistva nega pomena, da bi se ta dogodek ne mo gel smatrati kot zadeva, ki se tiče časti in dostojanstva Francije. Gotovi listi, ki va ljajo kot dobro informirani in objektivni poročajo, da so fašistični delegati vzklikali »Doli Francija! Doli z gnezdom morilcev fašistov k Ker se je incident pripetil v interparla mentarni uniji, v kateri delegati ne podajajo obveznih izjav za vlade svojih držav so bili dani jx>goji, da bi se stvar na nekak način poravnala s sredstvi, s katerimi razpolaga interparlamentarna unija. Zadeva pa se je zapletla s posredovanjem italijan skega ministra za zrakoplovstvo generala Balha, ki je ofirijelni zastopnik italijanske vlade na razorožitveni konferenci in tudi vodja italijanske delegacije. Na drugi stra ni opozarjajo objektivni poznavalci mednarodnega položaja na nezadovoljstvo, ki je nastalo v fašističnih krogih zaradi neuspeha italijanskih prizadevanj na mednarodnih konferencah, zlasti pa na nezadovoljstvo, ki se je v italijanskih oficijelnih krogih pojavilo zaradi ojačenia francosko - angleškega sporazuma s pogodbo o medsebojnem zaupanju- Poudariti je tudi treba, da je svetovna javnost beležila to nerazpoloženje v zvezi s posebnimi izpremembami v Mussoli-nijevi vladi ter resno opozarjala tudi na možnost umika italijanskih delegatov s področja mednarodnega sodelovanja. Snoči se je incident med Renaudelom in Co-stamarejem tolmačil tako, da bi mogel služiti kot povod za primer, ako bi Italija res sklenila, da se odreče svojemu sodelovanju v Ženevi, da Mussolini odpokliče svoje delegate in da Italija vsaj začasno izstopi iz Društva narodov. Čeprav v tem pogledu ni padla še nobena odločitev, pa je za položaj vsekakor značilno, da se o taki možnosti sploh razpravlja. Rusko vohunstvo v Rumuniji Bukarešta, 23. julija. AA. Rumunske oblasti so odkrile v Besarabiji zelo razpredeno vohunsko organizacijo, ki je delala v korist Rusije. Policija je aretirala mnogo osumljencev, med njimi tudi nekega ruskega kurirja, ki je bil v tesnih stikih z GPU. Vsi aretiranci pridejo pred vojaško sodišče. Nesreča francoskega letala Pariz, 23. julija, AA. Blizu Havra je padlo na zerrHijo potniško "letalo, ki je letelo iz Havra v Deauville. V letalu sta bila pilot in en potnik. Aparat se je pri padanju vnel in ie pilot zigorel. dočim 6e je P<^n:k pri padcu h/, zemljo ubil. Do nesreče je prišlo, ker je pilot izgubil oblast nad aparatom. Hmeljski trg žatec, 23. julija li lo 250 stotov v srednjih in dobrih srednj h kakovostih Okvir cen je ostal neizpremen.ien od 160 d0 2R0 Kč. Do petka je bilo v Zat.cu žigosanih 170.700 stotov žate.šket-da ,'e zaN" Izvršila samomor. Pri njej a so aašii r. kakršnih izkaz U. načelo kvalitativne razorožitve, da je bila omejena uporaba topov z velikimi kalibri in drugega napadalnega orožja, da je bilo odpravljeno bombardiranje iz zraka, prepovedana kemična vojna in da bo oboroževanje v bodoče pod mednarodnim nadzorstvom. Sprva konferenca ni imela zaupanja sama vase, toda pozneje se je to zaupanje zopet vrnilo. S političnih vidikov je posebno važno, da se je pričelo na konferenci kristalizirati sodelovanje nekaterih velesil, predvsem plodonosno sodelovanje med Ameriko, Anglijo in Francijo. Dr. Beneš ne dvomi o končnem uspehu konference, vse pa js odvisno v bistvu od notranjepolitičnega razvoja v nekaterih evropskih državah, posebno v Nemčiji. Francoski ministri Herriot, Leygues, Boncour in Painleve so že danes odpotovali v Pariz. Odlikovanja francoskih znanstvenikov Pariz, 23. julija. AA. Jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Miroslav Spalajkovič je danes izreči! imenu Nj. Vel. kralja A'eksandra 1 red Belega orla I. stopnje dr. Emilu Lerouxu, članu pariške zdravniške akademije in znanemu ravnateiiu Pa-steurjevega zavoda v Parizu, sodelavcu prof. Lerou.va, prof. Reneju Lebrunu, šefu laboratorija v Pa.steurjevc-~> zavodu, pa red Sv. Save I. stopnje, drugemu sodelavcu prof. Lerouxa. dr. Selimbeniju, šefu odseka v Pasteurjevem zavodu, red sv. Save II. stopnje in dr. Emilu Quemalu, asistentu prof. Lerouxa, red sv. Save IV. stopnje. Gospodarska vojna med Irsko in Anglijo London, 23. julija, d. Opolnoči se je pričela gospodarska vojna med Anglijo in Irsko z vso ostrostjo. S posebno zasilno odredbo je irska vlada objavila seznam blaga, za katerega je odrejena tako visoka zaščitna carina, da je njegov uvoz iz Anglije nemogoč. Na seznamu so premog, predelana volna in drugi tekstilni izdelki, cement, električne potrebščine, poljedelski stroji in avtomobili. Vse nove carine in davki imajo retroaktivno veljavo. Pristop ČSR k francosko-angleškemu dogovoril Praga, 23. julija, h. Zunanji minister dr. Beneš je iz Ženeve odpotoval v Prago. Češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski je danes oficijelno obvestil francosko vlado, da bo češkoslovaška vlada pristopila k gentlements agreementu. Enak korak je storil v Londonu češkoslovaški posLnik Jan Maseryk. Avtomobilska nezgoda filmskega režiserja Steinhoffa Praga, 23. julija h. Danes se je blizu Tabora na češkem z avtomobilom ponesrečil znani berlinski filmski režiser Hans Stein-hoff, ki se je v spremstvu svojega asistenta Paula Saltena vozil na Dunaj, kjer je hotel snemati film. Nezgoda se je pripetila v bližini priljubljenega letovišča Plane pri Taboru jn sicer prav pred vilo češkega filmskega režiserja Havelke iz Prage. Padec avtomobila, ki je zdrsnil po 3 m globokem nasipu in se deloma prevrnil v ribnik, je opazovala češka filmska igralka Marta Trajanova. Steinhoff ima nekaj polomljenih reber in živčni pretres, vendar pa njegove poškodbe niso smrtno nevarne. Seja vlade Beograd, 23. julija. Danes opoldne cd 12. do 13.30 se je vršila seja vlade pod predsedstvom ministrskega predsednika g. dr. Milana Erskiča. Seja izvršnega odbora SKJ Beograd, 23. julija. V četrtek se je pod predsedstvom prvega podstaroste Gangia vršila seja izvršilnega odbora SKJ. Po obširnem poročilu o udeležbi jugoslovenske-ga Sokola na zletih v Pragi aa Gdynji so se pretresala še mnoga važna vprašanja o organizaciji in o bodečem sokolskem delu. Danes se je seja nadaljevala in so razpravljali izključno o organizacijskih vprašanjih. Sprejeti so bili nekateri sklepi, ki se bodo v teku leta izvedli. Likvidacija žitnega režima Beograd, 23. julija, p. Dopoldne se je v kabinetu ministra za trgovino in industriio vršila konferenca ministra Mohoriča z zastopniki producentov. trgovcev in izvoznikov žita. Na konferenci so razpravljali o načinu, po katerem naj bi se izvršila končna likvidacija žitnega režima, kakor tudi o letošnji žitni politiki in o položaju na žitnih trgih. Bolniška blagajna za živali Zagreb, 23 julija, n. Društvo za zaščito živali v Zagreiiu namerava ustanoviti tako zivano bolniško blagajno za živali. Svoje prostore bo imela v veterinarski kliniki. Ustanovno zborovanje bo v ponedeljek. Pred volitvami v Nemčiji Po udarcu, ki se je sredi prošlega tedna tako iznenada zrušil na prusko vlado, je nastopila v nemškem javnem življenju neka navidezna tišina, v kateri se vodstva strank posvetujejo o taktiki bližnjih kritičnih dni stotisoči pristašev pa s pridržano sapo pričakujejo, kak pravec bodo vodstva predpisala za teh osem dni, kolikor jih še ostane do volitev. Tišina, ki je naenkrat nastala, je govovo posledica velepomembne izpre-membe v pruski vladi, morda pa je že tudi ona tesnobna tišina, ki napoveduje pripravljajoč se vihar. Energična poteza predsednika Hinden-burga, ki je uresničila oni znani izrek o poročniku in desetih možeh, ki lahko v trenutku napravijo red s tem, da sisti-rajo demokracijo in ustavo, je nedvomno po všeči desničarskim krogom. Oče tega izreka, vzhodnopruski junker Ja-nuschau je s svojo krilatico gotovo točno preciziral mišljenje nemškega plemstva in njegove poglede na državno politiko. Izrek pa je le na pol resničen. Treba ga je dopolniti z izjavo velikega državnika Eismarcka, ki je dejal, da se bajoneti dajo porabiti za marsikaj, samo sedeti na njih ni mogoče — vsaj za daljši čas. Šocijalni demokrat je, ki izgubljajo bitko za bitko in so se zadnje čase berili le še 7.a manjše zlo, so sedaj poudarjeno mirni in osobito odločno odklanjajo nevarno orožje vsesplošne stavke. Boje se, da bi s tem pospešili črne namene komunistov, še bolj pa jih je strah, da bi s tem onemogočili volitve. Plemiška oligarhija, ki je podrla prusko vlado tako brezobzirno, bi gotovo z zadovoljstvom pozdravila kake radikalne ukrepe socialističnega vodstva, da bi tako imela razlog za strogo postopanje proti socialistom; o priliki odstavitve Brauna in Severinga je le mukoma našla nekoliko prisiljenih argumentov, da ie z njimi opravičila svoj radikalni postopek. Weimarska koalicija je sedaj pokopana. Zadnjič se je obnesla, ko je šlo za ponovno izvolitev Hindenburga za državnega predsednika. Stari maršal pa je kaj čudno poplačal uslugo weimarski koaliciji. Najprej ie odslovil Briininga z vprav vojaško brezobzirnostjo, še hujši udarec pa ,io nameril na socialiste, ki jih je s Papenovo zasilno naredbo izgnal S konference medparlainentarne unije Ženeva. 20. julija. Danes, točno ob 15.. je podnreds^dmk senata (Belgija) La Fontaine otvoril »ejo. Po kratkem pozdravu ie predlagal za predsednika konference grofa Carknv de Wiarta (Beli?iia\ ki je v daljšem govoru naglašal P"m«»n "isedania baš v času ekonomske krize. ki je zajela ves civilizirani svet in v trenutku, ko kaže razorožitvena konferenca prve rezultate svojih naporov. Vsaki ideji je potrebno javno mnenje in interparla me' t irna un;ia je za Društvo narodov javno mnenje- Kolaboraoiia med predstavniki vlad v Društvu narodov in med predstavniki parlamentov mora postati čim tesnejša, kajti ona sama more zagotoviti učinkujočo delavnost Društva narodov in mu dati demokratičen značaj. Predsednik je ugotovil, da ie v Uniji včlanienih 39 parlamentov, 23 v Evrooi. 11 na ameriškem kontinentu. 2 v Aziji. 2 v Avstraliji in 1 v Afriki. Pozdta-vil je zlasti nr^otnost zastopnikov Jugoslavije. Fo-ipta in Snanije kot znak vzpostavitve parlamentarnih institucij v sredozemskem basinu. Sir Fric Drunimond. generalni sekreta" Društva narodov, je pozdravil konferenco v imenu Pru&tva narodov, ki računa na podporo internarlamentarne unije. Sledili so pozdravi Mnxa Huberja. zastopnika švicarskega zveznega sveta v imenu predsednika republike Motte in Hendersona, predse Im ka razorožitvene konference. Pri volitvah 2o podpredsednikov konference je bil za Jugo^avijo izvoljen predsednik Narodne skupščine Kcsta Kuma- Konferenca je sprejela ostavko dosedanja generalnega sekretarja Kristijani L. Langa "(Norvežan) ter imenovanje novega generalnega sekretarja v osebi dr. Leopolda P-oissierja, vseučiliškega profesorja v Ze-nevj. Splošno razpravo o poročilu generalnega sekretariata ie otvoril C-onte di San Martino (Italija), nakar so govorili C. V. Brams-raes minister financ (Danska), baron Szterenvi (Madžarska). Jan Šeba _ (Češkoslovaška) in Nogaro (Francija"). Vsi govorniki so obravnavali, sledeč danim navodilom. aktualna gospodarska vprašanja. Raz: pravni jezik ie francoski, angleški, pa tudi nemški. Vsebino govorov je tajništvo takoj raztolmačilo na drugih dveh jezikih. Pri-^nHnJa seia bo jutri ob 10. doroldne. Za p, Všrii debato ie oglašenib še 14 govornikov. Med drugim: bo govoril n-edsodnjk jugoslovenske delegacije, Kosta Kumanudi. * Ženeva, 21. julija. Družabna slika, ki jo nudi konferenca, je tako pestra. Zastopane so vse rase sveta. Lwta delegatov navaja med dr gimi sledeča inusna: dr. Hans Bell. bivši minister (Nemciia), Claude Swanson. senator (Amerika). Madjarov Baško. bivši minister (Bolgarih) venia Ibrahim paša, predsednik senata (Egipt). Merlin Fernand, Rabier T«odpredsednik senata (Francija), grof Albert Apponyi. Gratz Gustav, biv&i minister (Madžarska). Češkoslovaško zastopajo poleg Jana r^ebe, Kornel Stodola (senator), Svet-]•!< František. Winter Leo (bivši minister), Neb.iška Oskar. Tudi nekaj pa.iainentark je m.«5 de'ei:3ti. kakor ga. Kristira f < vtsch (Nemčija), gdč. Klara Campoamor (šparii-jf). Jugoslovenska delegacija se i o nastanila v liot«»iu K.dicmcnd. Istotarr. je t.irh češka delegacija. Zvečer je unija dala sijajni reci j/it jo v prostorih h->!ela be.Tirivage. z vlade naravnost sramotno, po receptu: en poročnik in deset mož. Ko sta nekoliko dni pred udarom socialistična voditelja Breitscheidt in Wels naslovila na predsednika Hindenburga brzojavko, v kateri sta ga rotila, naj »ukrene kaj energičnega v času, ko so razmere v Nemčiji močno slične državljanski vojni«, se gotovo nista nadejala, da se jima bo želja izpolnila tako hitro, še manj pa seveda na tako čuden način. Omenjena brzojavka dokazuje, kako slabo so bili socialisti poučeni o položaju in kako osamljeni so bili v kritičnih prilikah, ko so iskali pomoči tam, odkoder jim je prihajal ravno najhujši udarec. Medtem pa se počasi pripravlja odpor proti Papenovemu komisarijatu v južnih deželah, ki bi bil gotovo daleko jačji in odločnejši, ako bi vse stranke ne bile preveč zaposlene z volitvami. Bavarska, Wiirtemberška in Badenska ljubosumno čuvajo svojo samostojnost, ki jo ograža primer s pruskim komisa-rijatom. Narodni socialisti, ki vedo, da je Papen le priganjač za njihove cilje, triumfirajo ne samo v Prusiji, marveč tudi v južnih državah. Pruske vlade se jim ni posrečilo dobiti v roke niti tedaj, ko so izšli iz volitev kot najjačja stranka, komisarstvo pa jim je dalo posredno popolnoma proste roke in tega se nadejajo tudi v južnih državah. Za volitve jim morda ni mnogo, ko vidijo, da se s kršenjem ustave doseže več, nego po strogo ustavni poti. Odločno poseganje v prusko javno življenje ter ukinitev normalnih prilik s proglasitvijo obsednega stanja v Berlinu in na Braniborskem je treba smatrati za resen poskus nemške vlade, da prepreči nove izgrede in krvoprelitja. Vendar bo pokazala že najbližja bodočnost, ali so bili ti ukrepi umestni, kajti nemška volilna borba se približuje svoji kulminaciji. Proste roke hitlerjev-cev in pristransko postopanje proti drugim strankam, vse to pač ne more služiti kot jamstvo, da se bo vse izteklo tako srečno, kakor si stvar zamišlja kancelar in njegova ožja okolica. Nemško javno mnenje preveva spoznanje, da je vlada kapitulirala pred Hitlerjem, dasi je obetala, da bo ta pokret usmerila v pravec pozitivnega dela. •cm Odlikovanje Beograd, 23. julija, p .Na predlog ministra za socialno politiko in n? rodno zdravje sta bi'a odlikovana z redom sv. Save IV stopnje Olga Balon, z redom sv. Save V stopnje pa Ivan Pelikan, oba v Mariboru. Koroško pismo Celovec, sredi julija. Kongres evropskih narodnih manjšin na Dunaju je jasno povedal, da po petnajstih letih niti ena manjšina nima vseh tistih pravic, ki jim gredo po naravnem pravu; osobito koroški Slovenci doživljajo vedno nove napade na svojo last in na svoje pravice. Slovenska plošča v spomin padlim vojakom, ki so jo ob navzočnosti orožništva sneli renegatski učitelji in delavci upravitelja Rosenbergovih posestev Heva z zidu šentliipške cerkve in jo odnesli na neznan kraj, vkljub sodnemu postopanju do danes ni vrnjena pristojnemu odboru. Prebivalstvo je po pravici zelo ogorčeno, da oblasti ne storijo svoje dolžnosti, ko je zadeva vendar popolnoma ja»na. Toda zavlačevali so jo tako dolgo, da je Heimat-bund in celovško časopisje imelo dovolj časa, da z lažmi in potvorjeniimi podatki dokaže svetu, da so Slovenci napadalci in da se morajo Nemci boriti za svoje pravice, ki jih imajo na slovenskem ozemlju (!). Da pa bo temu vplivu podlegla tudi sodna oblast, ni bilo verjetno. Dobrlovaška sod-nija pa je kljub jasnemu položaju zavrnila zahtevo spominskega odbora po vrnitvi spominske nlošče. Isto sodišče je razpisalo za 1. julij javno dražbo Kuimrovega posestva v Pribli vasi. To posestvo je bilo prej last slovenske hranilnice in posojilnice v Dobrli vasi in ga je koroška deželna vlada na podlagi zakona o naselitvi iz leta 1921. razlastila iin prodala za malenkostno odškodnino nekemu nemškutarju. Po določbah zakona o naselitvi mora sodišče za takšna posestva beiežiti prepoved obremenitve in prodaje. Ktr se je ta določba kršila s tem, da je dobrlovaško sodišče razpisalo javno dražbo Kumrovega posestva, sta slovenska poslanca dr. Petek in Stare naslovila pri zadnjem zasedanju koroškega deželnega zbora deželnemu glavarju naslednjo interpelacijo: V uporabi zakona o naselitvi se ie razlastilo Kumiovo posestvo v Pribli vasi. 'r je bilo lastnina slovenske hranilnice in posojilnice v Dobrli vasi proti odškodnini 7000 S. Pritožna komisija deželnega zbora se ie bavila s to razlastitvijo in prišla do prepričanja, da se je v tem primeru zakon »porrctoma« uporabil. Po razlastitvi pa veljajo za to posestvo tudi določbe naseljeniškega zakona, ki določa, da se za dobo 50 let vknjiži prepoved obremenitve in prodaje posestva in da je posestnik obvezan, da mora zemljo ofedelavati, držati v redu stanovanjska in gospodarska poslopja, skrbeti za zavarovanje proti nezgodi itd. Ako se te določbe kršijo, se kupec lahko razlasiti, okrajna agrarna oblast pa ima dolžnost periodično pregledovati vse posestvo. Glasom razglasa okrajnega sodišča v Dobrli vasi se vrši dne 1. julija javna dražba tega posestva. Za cenilmo vrednost je navedena vsota 35.810 S. najmanjša ponudba pa znaša 23.783 S. Slovensika hra-nilnca in posojilnica pa je dobila za to posestvo odškodnine samo 7000 S. I:z navedenih razlogov stavita poslanca koroške slovenske stranke na deželnega glavarja vprašanje; ali mu je zmamo, da je razpisana javna dražba tega posestva in ali je deželni glavar pripravljen, da skrbi zato, da se velikanska škoda, ki se je napravila slovenski hranilnici In posojilnici v Dobrli vasi, poravna. Slovenska poslanca na to vprašanje nista dobila odgovora, dasi je poteklo že mesec dni. Ta dejstva kažejo, da koroška slovenska manjšina niti pri oblastvih ne more priti do svojih pravic ter da j« izročena na mil^t in nemilost samovolji nestrpnih nemških mogotcev. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dnarjev! Novi narodni zbori ob naži zapadni meji Dolenji Logatec, 34. julija. Po krasno uspelih velikih političnih zborih v Starem trgu pri Ložu in v Cerknici be bo vršilo v nedeljo, dne 31. julija dopoldne veliko manifestacijsko zborovanje v obmejnih Žireh, v Dolenjem Logatcu kot sedežu logaškega okraja popoldne. Na obeh shodih bodo poročali poslanci iz raznih banovin naše države, udeležil pa se jih bo najbrž tudi kak aktiven minister. Tako bo dana prilika tudi prebivalstvu severnega dela logaškega okraja, da javno manifestira za ideje nove vsedržavne stranke, za svojo svobodno narodno državo in za svojega kralja, da čuje obračun dela Narodne skupščine in da ovrže najrazličnejše tendencijozne govorice, s katerimi begajo in plašijo mrebivalstvo razni zainteresirani elementi. Naše tukajšnje organizacije kakor tudi logaška sreska organizacija so že na delu, da se bosta vršili obe manifestacijski zborovanji ne samo čim dostojneje, nego tudi 7, vsem zunanjim sijajem. Vsi namreč želimo, da bi bili visoki gostje deležni najlepših vtisov tako lepih obmejnih Žireh kakor tudi v Logatcu, kot sedežu okraja in da bi mogli povedati povsod, kako zaveden je narod, ki prebiva ob skrajni zaipadni meji naše države. To bo obenem tudi najboljše jamstvo, da bo našlo naše prebivalstvo v primeru potrebe v poslancih, kr i.as bodo obiskali, vedno svoie najvnetejše zagovornike. Stavka tiskarjev v Zagrebu Zagreb, 23. julHa. n. Danes ob 18. so pričeli stavkati tiskarji v vseh zagrebških tiskarnah. Listi zaradi tega ne bodo izšli. Spor med tiskarji in podjetniki je nastal ker so dobili tiskarji znižane plače. Iz zdravstvene shižbe Beograd, 23. julija, p. S kraljevim ukazom je imenovan dr. Božidar Bajdik za višjega sanitetnega pristava v 6. skupini pri sreskem načelstvu v Kranju. Jugoslovenski poslanik pri Vatikanu v avdijenri Rim, 23. julija, ž. Papež Pij XI. je v privatni avdijenci sprejel izrednega poslanika Jugoslavije g. Jevrema Simiča. Avdijenca je trajala okrcg 20 minut. Trboveljski skavti na morju Bakar, 23. julija že nekaj lepih dni domujemo ob naši veliki vodi v stare slavnem Bakru. Okoli 120 nas je sprejelo prostrano šolsko poslopje v goste. Prvi dan je bilo že vse lepo urejeno po svetlih šolskih sobah. Večerja pripravljena in hitro pospravljena — potem pa na slamnjače. V kratkem je potihnilo čebljanje. Utrujeni po dolgi vožnji smo pospali sladko kakor na svilenih blazinah. Naslednji dan smo si ogledali starinsko mesto, ki se dviga stopničasto nad lepim Bakarskim zalivom. Vse starinske hiše kakor mali gradiči obmorskih patricijey iz debe cvetoče zgodovine Bakra. Danes mesto le Se mirno sanja. Tesne ulice se ve-rižijo po stopnicah in terasah tja gor do velike stolne cerkve in gradu Frankopa-nov; mimo turške kule in rimske hiše. Skratka — zgodovinski muzej v naravi. Seveda smo že okusili morsko vodo takoj drugi dan. Cofotanje in prekopicova-nje, sončenje in žoganj« — to mladini pač najbolj prija. Zdravi smo sedaj ko ribo — če odštejemo tiste p^ četne želodčne pre-kucije in par prask po petah in kolenih. Oni dan smo korporativno odšli v 5 km oddaljeni Bakarac in tam zapeli celjskim, mariborskim in koprivniškim kolonistom. Par sto jih je. V mraku je stala četa pred majhno cerkvico kar pod milim nebom. Virvar je potihnil, ko smo pričeli g svojo himno: »Mi smo pa od tam doma...« Navdušenja ni bilo konca. Pred koncertom so nas gostoljubni kolonisti bratsko pogostili, a po koncertu spremili daleč proti domu. V četrtek smo zapeli v Bakru, a v soboto na Sušaku v Gradskem kopališču, v nedeljo pa pojemo pri maši na Trsatu. Naš kapetan in dirigent Avgust šuligoj premere silno podjetnost, še večjo vztrajnost, da leta od ladje k železnici — od Sušaka do Kraljeviče ter nreja vse potrebno za naša gostovanja. V programu je še več izletov s koncerti — o tem prihodnjič. Takole zvečer, ko se zibljejo in lomijo lunini žarki po temnem zalivu, visoko nad nami sopiha razsvetljen vlak na škrljevo; po pragih se hladijo mirni Bakrčani; mačke koncertirajo, a od hotela »Jadran« škriplje šibka godba — takrat zasanjamo o našem Jadranu in Trbovljah. Novi srrobovi Včerai je v najlepši moški dobi preminil v Ljubljani gospod Ivan De:asorda, bivši ravnatelj Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Pokojnik je bil od leta 1907. dolgo vrsto let poslovodja Trgovskega društva jMerkur« za Slovenijo v Ljubljani in je kot tak vneto sodeloval za probudo, organizacijo in osamosvojitev slovenske treovine. Po vojni je prevzel mesto ravnatelja v Trgovskem bolniškem in podpornem društvu ter je zvest in delaven pripomogel odlično do lepega uspavanja te najstarejše dobrotvorne naprave domačega trgovstva Pred nekaj leti pa je obolel in je moral zapustiti mesto svojega zvestega in uspešnega delovanja. Naše trgovske organizacije bodo ohranile zvestega svoiega sotrudnika v hvaležnem spominu. Pogreb uglednega pokojnika bo jutri ob pol 15. z Dunajske ceste 17 k Sv. Križu. V Gorici je umrla po kratki bolezni gospa Julija KovaČiceva, rojena Klodi-čeva - Sabladolska. vdova po odvetniku dr. Kovačiču in sestra direktorja državnih železnic v Ljubljani gosp. inž. Klodiča. — V Mariboru je umrla gospa Marija H i n ♦ e r-lechnerjeva. soprosra mestnega veterinarskega nadsvetnika. Pogreb bo jutri ob 17. iz mrtvašnice frančiškanskega pokopališča- V ljubljanski bolnici se umrl v starosti 59 let gosp. Ivan Rosenwirth, delovodja parne opekarne na Verdu. Pokopali ga bodo jutri ob 15. na Verdu. Nadalje ie umrl v Ljubljani gosp. Jože Jelene, mesar in posestnik na Celovški cesti 54. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob pol 17. — V Ribnici je umrl g. Franci Križni a n mlajši in bo pokopan danes ob 11. na pokopališču v Hrovači. Pokojnim blag spomin, žalujočim nase iskreno sožalje! Stanovanjski problem 2e svoječaeno sem načel v »Jutru« vprašanje, aii je potrebna pri nas ponovna uvedba stanovanjske zaščite ali ne in kakšna je v tem pogledu situacija. Navedel sem tedaj, da je Narodna skupščina pri razpravi odnosno sprejetju zakona o pobijanju draginje soglasne sprejela resolucijo, da smatra protidraginjski zakon za iluzoren, ako se istočasno ne uredi vprašanje stanovanj in trgovsko-obrtnih lokalov. Naglasa! pa sem takrat tudi. da bi bilo v interesu stvari, da bi se obe skupini po svojih legalnih interesnih korporacijah medsebojno sporazumeli za znosen modus vivendi. Od tedaj pa se je položaj še bistveno poslabšal. Res je sicer: najemnine same v zadnjih mesecih našo bile zvišane (razen v nekaterih primerih potencirane neuvidev-nosti hišnih gospodarjev), bile pa tudi niso znižane (razen tudi v nekaterih primerih razveseljive uvidevnosti in humanosti hišnih lastnikov!) Ali ostalo je žalostno dejstvo, da je v naši državi najemninski indeks še vedno večji nego v ostalih evropskih državah. Že to samo na sebi pa v današnji težki krizi vsega gospodars k eg a življenja zahteva, da se poglobimo tudi v to vprašanje. Ne more nam biti namreč vseeno, aili da uradnik ali obrtnik polovico ali dve tretjini svojega dohodka za stanovanje ali lokal, namesito. kar bi bi!o edino pravilno in gospodarsko utemeljeno, 20 do 25 odst. Resnica je dalje, da se niso izpolnile nade in prerokbe onih, ki so do 1. 1929 zagovarjali in takrat tudi izpo-slovali popolno svobodo razpolaganja s starimi stanovanji in ukinitev povojnih omejitev po stanovanjskem zakonu. Od državne oblasti z ukinitvijo stanovanjskega zakona priznana svoboda na žalost ni vplivala na »pravično nivetMramje cen_ v svobodni konkurenci«, ampak je poslužila samo gospodarsko jačjiim proti gospodarsko slabejšim. Breme, ki je dotlej težilo samo rame stanovalcev v novih zgradbah, se je nrevaUlo takrat na vse meščanske sloje. Ker se stanovanjsko vprašanje na žalost pri nas ni nikdar si^amaitsko reševalo in se zlasti ni posvečala nozornost sistematski organizaciji gradlb bodisi s pomočjo zadrug bodisi s pomočjo privatnega 'niootekarnega kredita, ki je v nekaterih državah vodila do girandliozne gradbene dtfavnoegti. in ker se ie konično s popolno, tedaj še neuitemeljenoi uikinitivijo stanovan jskega zakona opustilo _ kolikor-toliko sigurna mera za reguliranije najemnim po postopni iin pogoini likvidaciji ome-jiterv — smo na žalost danes v težjem po- ložaju ko kdaj. In to tem bolj, ker je silni padec držaivnih dohodkov povzročil redukcijo uradniških plač in so danes uradniki in upokojenci, ki svojih prejemkov ne dobivajo redno, izpostavljeni često hudim, a neupravičenim šikanatn. Trdno sem prepričan, da se stanovanjski odnosno najemninski problem ne more rešiti ssrno z novim zakonom o zaščiti najemnikov v kakrrnikoli obliki. Kajti ta problem je veliko socijalno vprašanje, n popolnoma soglašam s svoječasno resolucijo zagrebške sekcije Udruženja jugoslo-venkih inženjerjev in arhitektov, da se mora to vprašanje reševati z delom in produkcijo =tanovanj in lokalov, ker bo edino povečana ponudba znižala cene na normalno, znosno višino. To je elementarno gospodarsko pravilo. Tudi se strinjam z nazorom v tej resoluciji, da bi pomenilo to znatno zmanjšanje brezposelnosti ter podvig v naši trgovini, obrti in kmetijstvu. Tu pa je že tudi jedro reševanja krize. Toda, dokler imamo zaradi finančnih prilik, izzvanih po splošni svetovni krizi, vezane roke, moramo pač iskati zasilnih izhodov. In če apeli na uvidevnost ne za-ležejo, če velik del hišnih gospodarjev še vedno ne popusti od zahtev po 10 in celo 12 odst. obrestovanja, oziroma 15, 10 in celo petletni amortizacjii, potem je jasno, da se mora presekati ta vozel začasno z novim zakonom o zaščiti najemnikov. Značilno je, da je prišel tudi senat v svoji razpravi zakona o pobijanju draginje do enakega zaključka kakor Narodna skupščina, da je namreč iluzoren vsak protidraginjski zakon brez istočasne rešitve stanovanjskega problema. Ali za mene !eri jedro in bistvo vprašanja v dejstvu, da so se končno tudi beograjski najemniki^ postavili na noge. Na velikem zborovanju v Beogradu dne 10. t. m. so tudi oni skupno z delegati najemniških organizacij iz drugih delov države dvignili svoj glas, ki ne more ostati brez odmeva in je posebna de-putacija izročila g. ministru socialne politike Puclju zadevne resolucije. Stanovanjski problem postaja nedvomno vedno bolj resen in zahteva nujne rešitve. Čimprej' mora zato stanovanjski zakon skozi Narodno predstavništvo. Stanovanja in lokale treba v pogledu najemnine proglasiti za nujno življenjsko potrebščino in vsako prekoračenje primernih najemnin kaznovati. Ustanoviti pa je treba v zakonu tudi stroge mere, da se ne bo_ moge! zakon izigravati in izkoriščati v nizkotne svrhe oaebne maščevalnosti. Vekoslav Spindler, narodni poslanec Strela povzročila nad Dia škode Dva požara sredi nevihte v celjskem okolišu — Pogorelo ie pet objektov z velikimi zalogami berja, Celja, z Lopate, Teharja, iz Trnovelj Babnega z motornimi brizgalnami Celje, 23. julija. Nezaželjeni m nepričakovani so danes ob 11.45 pripluli nad Celje in okolico gosti temni oblaki- Med močnim grmenjem in treskanjem se je vlila ploha, ki pa je trajala samo četrt ure. Kratko neurje je imelo usodne posledice. Med nevihto je dvakrat treščilo. Najprej. je udarilo v mali kozolec na travniku za vilo ge. Wesiakove ob Ljubljanski cesti nad Glazijo. Celjski gasilci so takoj pohiteli na pomoč. Zgorelo je precej sena. Gasilcem pa se je posrečilo rešiti velik senen kup tik pogorišča. Nevarnosti za sosednja poslopja k sreči ni bilo. Druga strela je užgala veliko leseno, z opeko krito vojaško skladišče poleg mlinarne mdu-strijca g. Iva Čatra na Spodnji Hudimi. Skladišče, polno sena, ovsa in slame, so v hipu zajeli močni plemeni- Na kraj požara so odbrzeli na avtomobilih gasilci iz Oa- in z Babnega z motornimi Prizgainami in drugim gasilskim orodjem. Kmalu je prispelo vojaštvo, ki je zastražilo prostor okrog pogorišča. Motorne briagLlne, ki so črpale vodo z bližnje Voglajne. so jele bruhati mogočne curke na goreče skladišče.^ Vne-mati so se že pričela tudi drva, naložena v dolgih skladih poleg gorečega poslopja, vendar pa se je skupnemu naporu gasilcev posrečilo rešiti vso zalogo. K sreči ni bilo vetra, sicer bi bila pretila tudi sesednji milarni velika nevarnost. Vojaško skladišče je z vso zalogo vred pogorelo do tal. Skupno je požar uničil: tri objekte, last erarja. dva objekta industriica čatra, 70.000 kg ovsa, 40.000 kg sena, 16.000 kilogramov slame, več stiskalnic in orodja-Tako je zaenkrat skupna škoda ocenjena na okroglih 400.000 Din. Trije požari v enem popoldnevu Slov. Bistrica, 23. julija. Nad Slov. Bistrico in okolico je divjala danes opoldne huda nevihta. Treščilo je na več krajih in strele so povzročile tudi tri požare v dveh vaseh v bližini Slov. Bi-strice. Tik pred 1. uro popoldne je udarila strela v poslopje posestnika šege v Zg. Bistrici št 94, Vnelo se je gospodarsko poslopje, ki je zgorelo do tal in z njim okrog 15 vozov sena. Uničeni so tudi trije poljedelski stroji živino pa so še pravočasno rešili, škodo so ocenili na okrog 75.000 Din, ki je le delno krita z zavarovalnino. Komaj se je posrečilo gasilcem pogasiti ta požar, že se je oglasil znak z gasilskega doma in zval gasilce v Trentovec, kjer je udarila strela v gospodarsko poslopje Jožefa Miška. Uničila mu je vse poslopje in del blaga, ki je bilo v njem, ter mu napravila za okrog 40.000 Din škode. Tudi ta posestnik je bil le neznatno zavarovan. K sreči so njegovo živino ob pravem času rešili- .. . . „ Skoro ob istem času je udarila strela v poslopje viničarja in posestnika Leskovar-ja, p. d. Burgarja v Sentovcu. Tudi njemu je ogenj uničil gospodarsko poslopje in je precej škode. Gasilci iz Slov. Bistrice so bili takoj pri požaru, kmalu za njimi so pnm-teli tudi gasilci iz drugih vasi, rešiti pa se ni dalo skoro nič. Vrana izvalila pisceta Logatec, 23. julija Morda se bo kdo čudil, ampak na svetu je vse mogoče. Tudi to-le. Jaka Kr&šrnk, vajenec pri čevljarskem mojstru Jožetu Lukančiču v Dolenjeu Logatcu, je našel maja na nekem hrastu pod Pleternikom sa Košem gnezdo vrane. Gnezda in ptiči so za fante šolskih in vajeniških let sploh sila mikavne stvari in jim ni nobeno drevo previsoko, nobeno grmovje pregosto, da bi jih oviralo priti do njih. Gre torej Jakec, spleza na hrast pa najde v gnezdu tn sveže znešena zelenkasto marogasta m temno pikčasta jajca. Godni mladiči bi bili seveda boljši. Prevdarni fante, kaj bi z jajci, pa mu šine v glavo muhasta misel: podložiti vrani jajca kokoši. Izbereta doma z gospodarjem tri primerna kokcSja jajca, jih prebarvata zelenkasto marogasto in temno pikčasto, potem pa Jakec hajd nazaj na hrast in podloži jajca vrani, njena pa odvzame. Nato je imela vrana tri tedne mir. Točno 21. dne po pcdložitvi se vrneta z mojstrom nazaj pod hrast in ko spleza Jakec do gnezdi, najde vsa tri podložena jajca že izvaljena. Mati vrana ni bila opazila prevare. Mogli pa so jo cbhajati čud- ni občutki, ko je slišala svojemu plemenu tuje čivkanje z mehkim, belim puhom poraslih mladičev. Morda je že ugibala zadnje dni pred veselim dogodkom, ko je sedela na gnezdu, sestradana in pozorno zro-ča v šelesteči gozdni mir, da se bo treba ozreti za kakšnim priboljšom. Je res žrtev, sedeti tri četrtine lune časa na gnezdu za mili zarod, potem pa si pustiti odvzeti mlade. Tako ima sedaj Lukančič tri lepe, v romantičnih okoliščinah izvaljene piške. Pravi pa, da to ni prvi tak primer in da je baje petelin, izvaljen cd vrane, strašansko hud pretepač, kokoši pa dobre jajčarice. Visok poraz mariborskega Rapida Gradec, 23. juliia. s. Mariborski Rapid sodeluje te d!ni na turnirju tukajšnjega Sturma, proti kateremu je nastopil danes popoldne v prijateljski tekmi, ki jo je izgubil z 0:8 (0:3). Gradčani niso bili v takšni premoči, kot bi se dalo sklepati iz rezultata, toda Mariborčani niso vzdržali hitre igre do konca. Njihov najboljši mož je bil branilec Barlovič. Finale za Davisov pokal Amerika vodi z 2:1 Pariz, 23. julija. AA. Velika množica gledalcev se je danes popoldne zbrala v stadionu Roland-Garros, da prisostvuje drugemu dnevu medeonskega finala za Davisov pokal med Nemčijo in Ameriko. Tekma se je začela ob 15.15 med Van Rvncm in Alli-sonom za Ameriko in Crammom ter Pren-nom za Nemčijo. Američana diktirata že v začetku silen tempo; zlasti Van Rynova igra je tako ostra in hitra, da ji Nemca nista kos. Kontni rezultat kaže gladko zmago Američanov v tren setih 6:3, 6:4, 6:1, Stanje po drugem dnevu je 2:1 za Ameriko. Poslednja dva singla se bosta igrala jutri. Ker potrebuje Amerika za končno zmago v medeonskern finalu samo še eno točko in ni verjetno, da bi najboljši Američan Vines izgubil proti drugemu Nemcu Cramu, se sme že današnji dan smatrati za odločilen. Zmagovalec bo nastopil prihodnji petek, soboto in nedeljo v izzivalnem kolu prrti Franciji, ki že pet let uspešno brani pokal. Vremenska nan^ved Zagrebška vremenska napoved za danes: Vreme bo ostalo oblačno, možno je prehodno krajevno deževje, zmerno toplo. — Situacija včerajšnio^a dne: V poslednjih 24 urah ni bilo deževja, le v gornjem Primor-ju in Liki je nekoliko deževalo. Temperatura je bila opoldne v Zagrebu 24 stopinj Celzija, minimum 18 stopinj. Duuajska vremenska napoved za nedeljo: Spremenljivo, morda z nevihtami. kraji In ljudje Zlata masa prelata Andreja Kalana ' Prelat Andrej Kalan, ki ga pozna vsa slovenska javnost, bo današnjo nedeljo pel v ljubljanski stolni cerkvi zlato mašo. S tem častnim svečeniškim jubilejem stopa skromni duhovnik iz zatišja pred javnost, ki ceni njegove neoporečno lepe zasluge za slovensko prosvetno in socijalno delo. Po rodu je iz Pevna pri Stari Loki, kjer se je rodil 2. decembra 1858, gimnazijo in bogoslovje pa je študiral v Ljubljani. Kct kaplan je služboval v Predosljah, Preddvoru, Cerkljah. Preski in v Trnovem, nakar je ššmMmMmmMmm W$m& / _ ■ - V; 189« pcstal stolni kanonik v Ljubljani. Predlagan je bil za stolnega dekana in tudi za stolnega prašta, a nobenega imenovanja avstrijska vlada ni hotela potrditi, pač pa je postal generalni vikar ljubljanskega škofa in papežev hišni prelat. Mnogo truda je od 1900 dalje posvetil vzgoji mladine kot ravnatelj Marijanišča. še bolj vneto se je udejstvoval tudi v no-vinstvu in politiki. Bil je občinski svetnik ljubljanski in deželni poslanec. Po prevratu je bil še nekaj časa poverjenik za kmetijstvo, petem pa se je spet umaknil v Ma-rijanišče, kjer biva in tiho deluje še danes. Znana je njegova radodarnost in briga za reveže, njemu samemu pa je edina zabava vzorni čebelnjak. Mnogoštevilnim čestitkam k zlatemu mašniškemu jubileju naj se pridruži tudi raša! Visoko odlikovanje dentista Smerkolja Naš znani dentist g. Leopold Smerkolj iz Ljubljane je poslal, pozvan od posebne naše komisije, fotografije svoje ordinacije in ostalih poslovnih prostorov na svetovno razstavo v Londonu. Komisija je ugotovila, da je njegov zobni atelje in den-tistieni ambulatorij eden najpopolnejše opremljenih v naši državi. Številni posetni-ki svetovne razstave v Londonu z vseh delov sveta, med katerimi so bili tudi naj-slovitejši strokovnjaki, so se soglasno izjavili, da ima dentist g. Smerkolj med vsemi razstavljalei najdovršenejše urejen zobni atelje, za kar nvu je bilo prisojeno najvišje dosegljivo odlikovanje »Grand prixx z zlato kolajno. Vsekakor so dobili vsi gledalci le najboljše mnenje o naši dovršeni zobni tehniki. Z druge strani pa je upravičen ponos, da je jugoslovenski zobni atelje zmagal nad vsemi ostalimi udeleženimi, kar pomeni pač izredno lep uspeh. Zobni atelje dentista g. Smerkolja, na Celovški cesti 32, ki je znan po vsej naši banovini, je sedaj zaslovel tudi po širši naši domovini ter v inozemstvu. In k temu, res lepemu uspehu tudi mi česti- tamo m želifmo gL denfishi še mnogo uspehov v njegovem poklicu. Tudi na hi-gijenski razstavi na ljubljanskem velesej-nni je imel g. Smerkolj izloženo diplomo in slike ateljeja, a vse to mu je požar zadnjič uničiL Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost po polen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo in iz-pijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pavle Winter gre v pokoj Ljubljana, 23. julija. Pavle Wkvter, dolgoletni tajnik Kreditnega zavoda, stopa po 381etnem službovanju zaradi rahlega zdravja na lastno prošnjo v pokoj. Z njim zapušča naše bankar-stvo znana, maakantna osebnost. Pirav mlad je »topil v službo nekdanje Luck-mannove privatne banke, pri kateri je ostal, ko je ta prešla v last Kreditanstalta na Dunaju in bila po prevratu pre osnova na v sedanji domači denarni zavod. G. Winter predobro pozna ustroj in razvoj našega bankanstva prav od početka do sedanjega razmaha in tudi njemu ni ostala prihranjena sedanja kriza, ki jo je težko občutil. Vsa dolga desetletja je bil kot priznan strokovnjak vedno na svojem mestu, nad vse vesten in marljiv, do zadnjega žilavo delaven, vsem v uradu najboljši prijatelj in vzoren tovariš. Nasproti strankam v vsakem pogledu uslužen si je pridobil za- radi šegave ljubeznivosti v najširših poslovnih krogih tople simpatije. Pavle \Vinter je velik idealist in oboževalec vsega leipega. Kot slikar pokrajinar slovi med prijatelji umetnosti; njegove pokrajine, sveže in solnčne, ga predstavljajo kot lirika, intimnega spoznavalca narave, velikega in zato tem skromnejšega prijatelja rodne grude. Je priznan zbiratelj m »poznavalec stare grafike in antične numizmatike. Njegove dragocene zbirke, zgledne po kakovosti in ureditvi, slove v krogih strokovnjakov daleč preko meja. Želeti je le, da nam ostanejo ohranjene kot priče neumornega truda, globoke vede in velikih gmotnih žrtev. Ko zapušča g. tajnik Wiuter službo, mu želijo mnogobrojni prijatelji in sipoštovalci še dolgo, dolgo vrsto let prezaslurženega počitka v polnem zdravju. Deputacija iz revirjev pri pomočniku bana S prvim ustavijo trgovci v revirjih prodajo živil na kredit Ljubljana, 23. julija. Včeraj se je mudila v Ljubljani deputacija iz revirjev, ki je prišla na bansko upravo intervenirat in prosit pomoči za ureditev prehrane stradajočih rudarskih družin. V deputaciji so bili župani in zastopniki občin Trbovlje, Zagorje, Kotredež in Ržiše, zastopniki lokalnih cerkvenih oblasti in pa predsednik Delavske zbornice če bal, ki je v Zagorju obenem predsednik akcijskega odbora za prehrano. G. pomočniku bana dr. Pirkmajerju je deputacija izrazila strah rudarskega prebivalstva pred prvim avgustom, s katerim trgovci v rudarskih revirjih odpovedujejo nadalnje dajanja živil na kredit. Spričo velike bede, v kateri se mimo brezposelnih nahajajo tudi vsi rudarji, ki so zaposleni — saj obratuje rudnik vsak mesec samo majhno število dni (ta mesec n. pr. samo 13 dni) se je v zadnjem času skoraj ves konzum v revirjih vršil na kredit in tako so trgovci v Trbovljah in Zagorju že zdavnaj izčrpali vse svoje rezerve in zaloge. S prvim avgustom se bo torej beda prebivalstva v revirjih še občutno povečala. G. pomočnik bana je poslušal poročila deputacije in obljubil, da se bo banska uprava na vso moč potrudila, da bo izpo-slcvala novih podpor za rudarje in da bo v kratkem prispela v revirje spet večja množina moke, ki se bo razdelila med stradajoče. Rudarsko prebivalstvo po manjših občinah v revirjih (Kotredež, Ržiše) se pritožuje, da je bilo pri razdeljevanju podpor in živil prikrajšano v korist večjih. Po vaseh kotedreške in ržiške občine stanuje mnogo rudarjev, ki delajo pri zagorskem Ln deloma tudi pri trboveljskem rudniku, toda ko so zagorski in trboveljski rudarji prejeli meko, so oni ostali brez svojega deleža. V bodoče bo treba vse podpiranje urediti tako, da bodo tudi rudarji, ki stanujejo po okoliških občinah pravično prišli na svoj račun. Seveda pa ne mere nobem obljuba podpore tako razveseliti rudarjev, kakor bi jih razveselila vest, da se bo v jamah začelo spet redno delati. Do tega pa ne bo prišlo, dokler odločilni činitelji v državi in pa TPD ne bodo rešili vprašanja o ken-zumu trboveljskega premoga. Poneverbe in vlomi pri Veliki Nedelji Križf^šM red oškodovati za 60.000 Din — Vneti obiskovalci kleti Vel. Nedelja, 23. julija. Uprava križevniškega reda pri Veliki Nedelji je že delj časa opažala, da ji izginja iz gozdov drevje in drva ter da so kmetje, ki so sicer kupovali pri upravi drva, z njimi dobro založeni, uprava pa ni prejela niti pare. Orožništvo je sedaj ugotovilo, da je bivši šumski logar, ki je bil tudi v zvezi z bivšim gozdnim upraviteljem, prodajal raznim Strankam drva proti plačilu, a denarja ni izročal. Razni ljudje so pa tudi izkoriščali sprejeto potrdilo tako, da so si navozili drv veliko več, kakor so jih plačali. Orožništvo, k) je izvršilo obširne poizvedbe, je vse prizadete ovadilo sodišču. Uprava križevniškega reda je ugotovila, je oškodovana za okroglih 60.000 Din. V juniju kakor tudi v juliju je bilo v okolišu Velike Nedelje izvršenih več vlomov. Tako so neznanci vdrli z vlomilskim orodjem v noči od 15. na 16. t. m. v klet posestnika Antona Janžekoviča v Strjan-cih ter odnesli precej vina in žganja. Oškodovan je tudi Anton Kavčič iz Strjancev, ki je imel pri Janžekoviču shranjeno žganje. Se isto noč je bilo vlomljeno v klet posestnika Ivana Majcna iz Bresnice, kjei ni bilo kaj plena. Že neko noč prej so vlomilci obiskali klet Jožeta Mariniča iz Strjanskega vrha ter odnesli dosti vina in žganja, Jožefu Muršecu, ki ima ž njim skupno klet, pa kar sodček tropinovke in sodček mešane žganjice. Sredi junija je bilo vlomljeno v klet posestnika Martina Janžekoviča iz Bresnice in je izginilo dosti drožene žganjice, rafije, galice, cepilne gume, razno orodje, 50 1 vina in 4 1 žganja, Isto noč je bilo vlomljeno še v klet Alojza Tršaka iz Polanskega vrha, a tu ni bilo kaj odnesiti. Nadalje so vlomilci obiskali Jakoba Bezjaka iz Podgorc, kateremu so odnesli 30 1 vina, 8 1 žganjice, odejo in rjuho. Nadalje je bilo isto noč vlomljeno še pri nekaterih drugih posestnikih, a brez usipeha. Pred kratkim so našli v gozdu v Zdolši-nici, ki je last veleposestnika Pongratza. sodček, ki ga je spoznal Alojz Janžekovič za svojega. Kljub vsemu prizadevanju se oržonikom še ni posrečilo izslediti vlomilcev, vendar ti vinski bratci ne bodo ušli pravici, saj ne morejo biti daleč, ko tako pogosto obiskujejo kleti. Tivoli z Rožnikom — narodni park Kafao se bodo izvršile zasnove vseuč. prof. dr. Jesenka — Prvi spomenik pokojnemu učenjaku Ljubljana, 23. julija Tujci, osobito Nemci, se ne morejo dovolj načuditi lepi legi Ljubljane, že marsikdo je z iskrenim zadovoljstvom pohvalil lepe tivolske nasade in bližnje gozdove. Tujčevo kritično oko je pa hkratu opazilo malenkostne pomanjkljivosti, obžalujoč, da pota po gozdovih niso povsod vzorno urejena, da je treba marsikaj napraviti v estetsko botaničnem pogledu, da niso mnoge razgledne točke kome dno do- in odstopne in da je treba na najlepše točke na vrhovih od Rožnika tja do Šišenskega hriba hoditi po pravih kozjih stezicah, ki so poleg tega še zaprte z grmičevjem. Nekatere razgledne točke pa zadnja leta, ker se je v bližini bohotno zaraslo drevje, tudi ne nudijo več zaželjene krasne panorame. Mnogokrat se je že premotrivalo vprašanje, kako naj bi se ves kompleks tivolskih in rožniških gozdov spremenil v krasen naci-jonalen park. Z mislijo, da bi se tivolski ln rožniški gozdni predeli spremenili v povsem nacijo-nalni, botanični park, sta se že dolgo let bavila mojster Plečnik in pokojni dr. Fran Jesenko, zlasti z idejo, kako naj bi s« na najprikladnejši in najnazornejši način oži-votvoril v neposredni bližini bodoče univerze pri Cekinovem gradu naraven, domač botanični vrt, kakršnih je sicer prav malo na svetu. Rastlinje bi ostalo tako, kakor v naravi po gozdovih in drugod, samo V večjih skupinah in enotnih, družinah, ne iz- umetničeno, kakor po nekaterih botaničnih parkih v velemestih Evrope. Stari botanični vrt ob Ižanski cesti, ki je zelo bogat in pester, je postal že pretresen in nujno potrebno je, da Ljubljana za univerzo, tujce in prebivalstvo ustvari nov cbsežen vrt. V tem nacijonalnem botaničnem vrtu naj bi se pokazala vsa lepota in pestrost flore v dravski banovini, iz drugih krajev države bi se sem prenesle redke rastline in naposled tudi eksotično rastlinje, ki lahko uspeva v prosti naravi in je naši klimi že prilagodeno. Pokojni Jesenko je že lani začel in letos nadaljeval z nasajanjem domačih rastlin. Mnogi sprehajalci po tivolskih gozdovih pač niso opazili, kako so bile na prikladnih mestih zasajene razne redke rastline in domače ljubke cvetlice, posebno vijolice. Magistratni gremij je na zadnji svoji seji v načelu sprejel poročilo posebne komisije o razglednih točkah in predloge ravnatelja mestne vrtnarije g. Lapa. Komisija je pregledala celotni gozdni kompleks v Tivolskem gozdu in na šišenskem hribu ter določila, kaj naj se ukrene, da se razgledne točke urede in se napravi prikladen dostop do njih. Ker so gozdovi na Šišenskem hribu zasebfia last, plateau na hribu pa last SPD, bo treba doseči v prvi vrsti sporazum občine z dotičnimi lastniki, da dovolijo olepšavo in ureditev potov in steza. Glavno je, da izvabi preureditev gozdov čimveč domačih šetalcev, tujcev in ljubite- Ali M kupili kremo za kožo 4z kabliČa? Krema mora biti higijenično zavita in zajamčeno čista -drugače zelo lahko škoduje Vaši koži. In Vaše nežno perilo? Ne zasluži li tudi to enako pazljivost? Mislite-na to kadar kupujete milne luske. Zahtevajte Lux v higi-jeničnem ovoju. Tedaj ste brez skrbi, da^ne prid^ nikaka nečistoča v dotiko z Vašim perilom, a Vaša koža bo na ta način obvarovana od nevarnosti, ki ji preti od bakterij, katere s prahom uhajajo v perilo. se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem" ovoju za pranje v ljev narave in da se odpro na primernih krajih lepi razgledi na Polhcvgrajske Dolomite, na naše gorske velikane, na Barje, Krimsko pogorje, na jug in proti Po-savju. še so kraji, ki so mnogim nepoznani, a vabijo prijatelja narave, da se zateče v njihovo tišino. Stroški za ureditev ne bi bili tako visoki. Delo pok. prof. dr. Jesenka, ki je skušal s sajenjem redkih in ljubkih domačih rastlin vzbuditi zanimanje občanov za svojo idejo, se bo nadaljevalo. To nalogo je sedaj prevzela mestna vrtnarija, Kd bo s pomočjo vodstva botaničnega vrta skušala v doglednem času oži-votvoriti pokojnikovo idejo in ustvariti obsežen nacijonalni botanični park. Mojster Plečnik bo izdelal za celotni komoleks načrte. Ožji prijatelji dr. Jesenka so davi ob 8. odkrili v Tivolskem gozdu skromen spomenik pokojniku. Kamnosek g. Vodnik je napravil marmornat kamen, v katerega je vklesano: »Spominu dr. Fr. Jesenka. 1932.« Tam nad brezovim gajem, ki ga je Ivan Cankar proslavil v »Tujcih«, na križišču glavnega pota od hotela proti Šiški in peta proti vrhu, so postavili delavci mestne vrtnarije ta spominski kamen. Ravno na tem malem obronku je pokojnik letes zasadil vijolice, ki so bujno rastle in je imel nad njimi srčno veselje. Za kamnom se vije vedno zeleni bršljan, nasproti pa bo vsajena visoka praprot. Tik pred kamnom je zasajena živordeča gloksinija, ki naj kot večna luč žari pokojnika. Danes premiera! Veseloigra iz vojaškega življenja, polna humorja in zabave. IPe&eCa gatmpja Igodym, Lucie Englisch, Trures v. Alten, Oskar Sima Predstave ob 3., 5., %8 in ^10 zvečer Najnovejši Paramountov zvočni tednik Elitni kino Matica Telefon 2124 Naši lin židovski gozdovniki pod Martuljkom Gozd, 22. julija. Ko se pripelješ v prijazno vasico Gozd pod mogočnim Martuljkcm, sodiš, da si prišel v pravcati vojaški tabor. Okrog in okrog pod visokimi gorami ob šumnem žu-borenju Save Dolinke so se utaborili gozdovniki in skavtje. Ljubljanska skupina gozdovnikov se je usidrala na občinskem svetu ob desnem bregu Save tik pod stenami strmega špika. Že od daleč vidiš plapolati med 12 šotori njihovo zastavo, ki je podobna japonski. Tu namreč tabori rod »Vzhajajočega soln-ca«. Malo jih je, zato pa se toliko bolj dobro počutijo. Tudi se ne drže nikakega dnevnega reda in ni jim niti treba trobentača, da bi jih klical k jedi, katero kuhajo pod veliko lopo pridna dekleta. Podnevi jih skoraj ni videti po vasi. Le zvečer tu pa tam kdo prekorači most, ki so ga sami zgradili čez deročo Savo, in promenira po vasi. Naši gozdovniki se bodo vrnili 1. avgusta, menda do takrat že vsi ogoreli, spet v Ljubljano, Pravo nasprotje tem ljubljanskim goz-dovnikem pa so skavtje. Vsi so židovske vere, doma iz vseh prede.cv naše države. (Zagreb, Beograd, Skopi je, Bitolj, Novi Sad itd.). Njihovo število je neprimerno večje od gozdovniškega, ker jih je nič manj kakor 300. Tudi njihov način življenja se povsem razlikuje od onega Ljubljančanov. Ves dan dajejo duška svoji grlati živahnosti, poslužujejo se sočnih židovskih izrazov in pojo svoje himne. Ker ni v Gozdu travnika za tako veliko taborišče, so se židje razdelili na tri sku- pine, in sicer po starosti. Blizu ljubljanskih gozdovnikov sta se utaborili dve skupini. V prvem »logoru« so dečki in deklice do 14. leta imenovani k f i r i m. Vseh je 60 in okrog vratu nosijo zelen robec. Druga skupina šteje 100 skavtov od 17. leta dalje. Imenujejo se b o g r i m in nosijo okrog vratu črne rute. čisto na drugi strani vasi, pod Srednjim vrhom, pa se je uta-borila tretja skupina židovske mladine, na-zvana c o f r i m. V tej sO židje od 14. do 17. leta, ki nosijo modre rute. Teh je največ, namreč 140. V sredini šotorcv vsake skupine, plapola poleg jugoslovenske zastave še jevrejska modro-bela, a poleg nje še prapor njihovega društva. Vsi ti skavtje so včlanjeni v društvu, ki ima verski značaj. Omladina te židovske organizacije se zove š o m e r i, kar pomeni po naše čuvarji, kakor so mi sami prijazne razlagali. Okrog večnega ognja, imenovanega m e-d u r a, se vrše ves dan najrazličnejše igre. V enem »logoru« imajo celo ponoči nogometne tekme, ker jim razsvetljuje ves tabor močna luč acetilenke.V ponedeljek 18. t. m. jih je presenetil nenavaden cbisk. K skupini najstarejših »bogrim« se je popoldne pripeljal minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič. Ljubeznivo se je nad eno uro pogovarjal z dečki in deklicami, ki so mu obenem kazali svoje umetnosti, židovska cmladina ostane v Gozdu do konca julija. Tudi drugače je v Gozdu vse polno leto-viščarjev, ki so se prišli odpočit in navžit svežega zraka, škoda je le, da vreme nagaja. #------- Nova pridobitev Ljubljane čevljarski most je popolnoma preurejen in vzbuja nič manjšo pozornost kakor lani trimostje. Je povsem svojevrstna gradbena umetnina. Postavljeni so visoki vaijča-sti stebri, na vsaki strani po sedem, tako da bo široki most razsvetljevalo 14 mogočnih svetilnikov. Tudi ta most se dovršuje po načrtih prof. Plečnika, izdelke iz umetnega kamna pa je postavila tvrdka Battelino. Grenčica Hunvadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Mario Šimenc v nemi vlogi Rhadamesa pošilja počitniške pozdrave z Bled? Catasto delle Grotte della Venezia Giulia Italijani so literarno anektirali že ves naš podzemski svet Kako je s speleologijo drugod in kako pri nas Ljubljana, 23. julija. Pod gornjim naslovom so izdali Italijani knjižico, ki je dosedaj ostala pri nas ne-opažena, čeravno izziva repliko in — obrambne ukrepe naše javnosti in naših oblast ev. Italijani zelo pridno raziskujejo kraške votline. Res je, da objavljajo rezultate na bombastičen način, toda tega jim nihče ne sme zameriti, ta način pač prirodno in neločljivo spremlja vse italijansko delo. Pred kratkim ustanovljeni speleološki institut v Postojni slavijo n. pr. kot prvi tovrstni zavod na svetu, čeprav imajo speleološki instituti nekih drugih držav prednost po času ustanovitve »in tudi po znanstvenem pomenu in ugledu. Povsod poudarjajo svojih jam dolžino, širino, globino itd., oni imajo najlepšo, oni imajo najdaljšo, oni imajo najglobljo jamo, njihovi raziskovalci so najbolj neustrašeni, pa kaj bi pravil — naš jezik nima dovolj superlativov! Če tako navlako odstranimo, moramo objektivno priznati, da so izvršili ogromno delo. Oni imajo res evidenco skoraj vseh kraških votlin. Prvi koraki tudi za znanstveno raziskavo so s tem napravljeni. Do tu sem je stvar v redu in od naše strani ne more biti graje, nasprotno: morali bi jim dati pohvalo in priznanje, zavedajoč se internacionalnega pomena znanosti. Tudi če bi oni raztegnili svoje delo na to ali ono jamo tostran meje, bi mi pod nekimi pogoji ne mogli ugovarjati —• znanost pač ne pozna političnih meia. Ti pogoji bi pač bili: izključno znanstven pomen dela in znanstven način publikacije rezultatov. Oboje pa moramo v naslovu omenjenemu jamskemu katastru odreči! Ne da bi kjerkoli v predgovoru ali kasneje v tekstu bilo povedano, da so se raziskovale jame tostran meje. je sprejeto v ta kataster ogromno število jam z jugo-slovensikega ozemlja. Vsaka ima svojo ka-tastersko številko jam »Venezie Giulie« —-je že natihoma anektirana —, o vsaki ima jamski evidenčni urad v Postojni vse mogoče podatke. Italijani so v svetovni vojni spoznali pomen kraških jam. Ni čudo, da «o njihovi speleologi našli globoko razumevanje in učinkovito podporo pri vojaških krogih. Njihovi jamski circoli pač niso nikoli prišli v zadrego za stroške svojih ekspedicij, za prevoz orodja itd., saj je najvišja sila v državi imela interes na njihovem delu in razumevanje zanj. Literarno so ti italijanski jamarji anektirali, kakor rečeno, ogromno število naših jam. Samo mimogrede bodi povedano, da obsega kataster jam Venezie Giulie tudi Se v-se farne na Krimu, jame blizu GroSup-lia, celo neke kočevske jame in slednjič ne *amo veliko število }am iz okolice Trgata. temveč ves Gorski Kotar! Kakšnih podatkov so nabrali italijanski jamarji pri nas razun čisto speleoloških, tega pač ne bomo mogli nikdar ugotoviti. V jami nad iz\'irom dolenjske Krke — tudi ta jama spada v Venezio Giulio — so nam pustili v spomin napis »Evviva V Italia!« Predložil sem s tem javnosti in oblast-vom suha dejstva. Prizadeti lahko sami iz- vajajo potrebne konsekvence ... Ker ne caorem na italijanski način hvaliti vsega našega, da je najlepše in najboljše, se mi zdi potrebno povedati, kako je pri nas vse lepo in urejeno za uspešno znanstveno in praktično raziskovanje kraških jam. Pri ustanavljanju naših znanstvenih institutov se očividno nihče ni spomnil, da bi bilo lepo in koristno, če bi bili Slovenci pripravili v mednarodni stavbi pri-rodoslovne znanosti pristno »slovensko sobo«, vsaj po tradicijah pristno slovensko: speleološki institut. Pri nas so klasična tla speleologije, iz naših krajev so šla že pred stoletji v svet prva poročila o »kraških čudežih«, v naših jamah so se izvršila prva biološka zanimiva odkritja, ves vzhodni rob naše države je en sam ogromen kraški predel. Za ves svet — razun Italije — smo navzlic Postojni mi prva kraška zemlja. Toda speleološki zavodi se ustanavljajo drugod, v rumunskem Cluju,' na Dunaju itd. Naše društvo za raziskovanje jam si komaj priberači sredstva za borno života-renje, na delo v večjem stilu ne more niti misliti. Avstrijci so eno samo štajersko jamo tako intenzinvo raziskali, da so o medvedjih okostjih jame izdali debelo knjigo, takšno, da naše jamsko društvo niti nima sredstev za nakup enega izvoda. Pri nas pa so šle že naidbe pod zlo, ker jih naši obstoječi instituti niso očuvali pred propadom, specialnega zavoda za raziskavanje jam pa nimamo. In vendar bi intenzivno speleološko delo bilo pri nas velikega gospodarskega pomena na eni strani, v znanstvenem pogledu pa naša prirodna dolžnost. Današnje znanstveno delo je do skrajnosti specializirano. Polihistorji starega kova niso več mogoči. Le tisti, ki sledijo tej specializaciji, morejo dandanes sodelovati pri skupni stavbi znanosti. Ena izmed strok, kjer smo poklicani dati kaj posebnega, je brez dvoma speleologija, raziskavanje jam. Do sedaj smo pač malo izkazali. Peščica delavcev okoli Društva za raziskavanje jam stori vse, kar je takšni majhni privatni družbi mogoče storiti iin žrtvuje čas, trud in sredstva za delo. V pogledu znanstvene vrednosti tega dela se lahko merijo naši speleologi s katerimikoli raziskovalci v bogatih in velikih državah. Nekateri univerzitetni instituti sodelujejo, v kolikor jim itak pičla sredstva in majhno število osobja to dopušča. Vendar je znanstveno delo brez gmotnih sredstev res težavna stvar... Zanimanje naše javnosti je minimalno, podpornih članov društvo skoraj nima! Dokler nimamo posebnega speleološkega instituta, je to naše društvo predstavnik važne, v našem zemljepisnem položaju za nas posebno važne znanstvene stroke. Priznati je treba njegovim delavcem in sodelavcem, da so znali navzlic tako neugodnim razmeram vzdržati način in pomen dela na mednarodni višini. Želimo, da se tudi naša javnost po tem članku zave nekih dolžnosti do društva, opozorjena na pomen speleologije. Kmetijski vestnik Več žita Naš najbolj pereči narodnosooijaifari problem II. Imamo pa še drug naem povečanja donosa našega žita. ki je že prastar. Iz nujne potrebe, prehraniti na mali rodni ploskvi 500 milijonov ljudi, so se Kitajci, najstarejši kmetski rod, domislili, da obdelujejo žlahtna žita prav tako, kakor obdelujemo mi koruzo. V razdalji 20 krat 20 cm posadimo na njivi v vrste po tri zrna pšenice ali drugega žita. Ko poženejo po treh tednih rastlinice tretji list, odstranimo bilke, ki so odveč, tako da ostane na vsakem listu le po ena bilka. To rastlino obsujemo, da gledajo le vršički listov iz zemlje. Tako obsuta rastlina požene iz nižjih zasutih kolen cev šop korenini c, iz višjih pa pet do deset novih bilk, tako zvanih obrast-nikov. Čez tri tedne dobijo obrastniki tretji list. Tedaj jih zopet obsujemo ter dobimo tako nove obrastnike drugega reda. Po možnosti ponovimo obsipanje še tretjič. Da lahko opravimo okopanje pred zimo, moramo gledati, da vsejemo pšenico zgodaj okrog jesenskih kvater. Tako zrase iz enega samega zrna cel grm, ki kljubuje z močno razvitimi koreninami suši, z močno do dva metra visoko slamo pa poleže-nju. Tako obsuto žito je najlepši zgled skupnosti — zadruge. Dočim bi bila posamezna bilka izpostavljena tisočerim (nevarnostim, se jih strne cela gruča okrog matične rastline, da lahko kljubujejo vsem neprilikam. Ko žito dorase, nudi veličasten pogled, ko valuje 12 do 15 cm dolgo klasje pesem rodovitnosti, saj je pognalo iz enega samega zrna 30 do 50 klasov z 80 zrni v vsakem klasu. In kakšna zrna! Donos njive se tako potroji in celo po-čveteri. Ne mislite, da je to le prazna časniška marnia ali nedosegljiva godba bodočnosti. Nikakor ne! Rusija in Nemčija, Danska '.n vse druge napredne poljedelske države že obdelujejo žito na opisani način. Nikol1 ne pozabim silnega vtisa, ki ga je napravilo name pri avstrijskem mestecu Welsu takšno po kitajsko obdelano polje. Tudi pri nas so se že delali z velikim uspehom slični poskusi, toda žal, se naš kmet ne more kljub jasnim zgledom zavzeti za to po njegovem mnenju čudno novotarijo. Sam sem nato poizkusil pred kakšnimi osmimi leti na domači njivi ta način obdelovanja. Da se izognem raznim namiga vanj em o zdravju svojega razuma, sem rekel radovednežem, da ta posebna sorta Prijateljem lepe knjige priporočamo (Slovenske pcrti, Slov. pisatelji, Mojstri in sodobniki), ki se odlikujejo po odličnem izboru in vaorni opremi ter so pla6-1 ji vo v miinrmAl-niih mee. obrokih KNJIŽNE ZBIRKE TISKOVNE ZADRUGE Italijanski manevri ob meji PROSPEKr V KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ŠTEV. 3 takšno obdelovanje zahteva. Uspeh je b i tako sijajen in so mi polovico pridelka pokradli. Kmetje so seveda posejali ukradeno seme na stari način in so videli, ko je setev dozorela, da je bilo navadno seme domače golice. človek bi sodil, da bodo iz tega sklepali, da je jasno le nov način Obdelovanja pomnožil pridelek. Toda niso se prav nič naučili, ne kočar, ne gruntar ni poizkusil po novem načinu. Pri takšni neuvidevnosti in zaostalosti bi človek skoraj zahteval 6trogih zakonskih odredb, ki bi pod pretnjo kazni pospešile napredek kmetijstva. Kako malo zaleže samo prigovarjanje, dobri vzgledi in pisana beseda, vidimo najbolj iz tega, da obdeluje po 163 letih delovanja kmetijske druržbe prav pred ljubljanskimi vratoi posavski kmet še danes svoje njive na ozke ogone (kraje), sadi počez krompir in ga z roko izkopava. Takšna zaostalost vendar kriči po oblastveni odredbi, ko se kupičijo sbč-ni zakonski predpisi pri izvrševanju vseh ostalih obrti Obdelava je predraga, prezamudna, mi bodo izgovarjali zagovorniki starih šeg. Ne pomislijo pa, da jim siično delo pri koruzi, krompirju, pesi itd ni predrago in prezamudno. Zakaj bi bilo to delo predrago pri žlahtnih žitih? Kako skrbno Obdeluje kmet vse druge sadeže, le najžlahtnejši pridelek — pšenico spravi jeseni v zemljo in se prav nič ne briga za 6etev vse do žetve. Nega je pa tudi pri rastlinah isto kar pri živalih: polovica reje. Ta kitajski način vzgoje žita je predvsem silne družabne (socijalne) važnosti, ker je pač kruh temelj vsega narodnega gospodarstva. Za onim, ki da lačnim kruha, gredo množice, zakaj kruh je žarišče vSe-ga pehanja nezadovoljnih množic. Dajmo kruha ljudem, ko ga lahko damo. Socijal-no najbednejši pri nas vsa ta leta niso b»K izključno industrijski delavci. Najbednejši so bili pri nas in so še ter bodo od leta do leta huje naši kočarji in maii posestniki, ki so vezani na svojo revno in pičlo grudo. Cela kopa otrok ponavlja venomer: »Kruha ... kruha!« Zaslužka ni vso zimo. Še poleti ga ni, odkar je stroj izpodrinil kosca, spodil mlatiča in odpravil kopača. Rdeča otroška lica sivijo v jetiko in vedno hujši je krik: Kruha... kruha!« Koliko prostora zavzemajo še vedno na naših pokopališčih grobki z belimi križci! Iti vsega tega4 ni treba. Na njivici enega mernika posetve, ki da v najboljšem primeru sedem mernikov pridelka, lahko pričarajo te drobne, vedno lačne stvarce igraje 20 mernikov najboljšega žita. Kaj pomeni tisto malo okopavanje in obsipanje v primeri s tako povečanim pridelkom. Vam malim posestnikom, vam kočariem, ki bolj ljubite malo ped svoje zemlje kakor kralji svoja kraljestva, so namenjene , te vrste. Kdo nam je dal najboljše može, ' če ne naš mali kmet. Zato mu vrnimo njegov trud, da mu povemo in pokažemo, kako delajo drugje čuda v poljedelstvu! Da bo nehal tisti žalostni krik: »Kruha... kruha!«, ko so prazne kašče. Da bomo potisnili prav v kot poslednje bridke grobke z belimi križci. Na uvidevnosti naših kmetijskih strokovnjakov in oblastev je sedaj, da uvedejo nove načine med široke naše kmetske množice. Pri kruhu moramo začeti, saj je kruh, kakor piše »veto pismo, palica življenja. Temeljni kamen je treba podsta-viti stavbi naše skupnosti, da bo le-ta kljubovala vsem viharjem in pretresom. Ta temeljni kamen je kruh. J. K. Izseljenčeva beda Časih se spomni bele vasi in vinogradov okrog nje, zelenih gričev in polj. Tudi hoste se spomni in kako je nekoč, pred davnimi leti lovil po njej zajce in tik pred logarjevim nosom ustrelil srnjaka. Ob tem spominu se zadovoljno nasmehne, vzame svojo veono pipo iz uisr in pravi: »Niso me dobili! — Pa vsaj po tisitem sem kmalu šel v rudnik. — Doma nas je bilo veliko otrok in malo kruha. Kdo bi se ne domislil potemtakem divjega lovca,« je dejal, kakor v opravičilo. Nato vzame pipo spet med zobe, molči in gleda nepremično predse. Po sobi se širi čudno sladek in prijeten vonj. »Imate holandski tobak!« prarviim. »Ja,« vzdihne. »Ga je sin prinesel. — Je bil v Holandi/ji.« Zadnje besede je izpregovoril kar talko tja v en dan, a kakor da tobak res ni bil utihotapljen. V obrazu pa so se mu gube skrčile in iz globoko v dr tih, vlažnih oči me je ošinil mrk pogled. Po tobaku ga ne bi bil smel vprašati. Zaradi sina. Čez nekaj časa je skoro jezno dejal: »Pa zdaj ne hodi več v Holandijo. Ta je še od prej. Tobak.« a Pet rih je. Z njim in z njo je vseh sedem. Trije sinovi in dve hčere. Vsi doma. Veliki in življenja željni. Povsod je tako. Prej so imeli tri sobe. Zdaj imajo samo eno. Pa v kuhinji spd samo eden. Najstarejši. Ne vem, zakaj vstajaijo tako zgodaj. Ob oetih, šestih so že vsi pokonci. Tn potem nimajo sinovi in hčere ves ljubi dan skoro nobenega opravka. Mrko gledajo v svet. Zelo malo smeha je v njih. In čemu naj bi se smejali? Nihče si ne upa pokazati najmanjše nade. Strah pred vsakim prihodnjim dnem je zmirom večji. * Pripeti se, da govore kdaj pa kdaj med seboj sflovensko. Kadajr je prav hudo in se spomnijo domovine, ki je nihče ne pozna. Kako je tam, vprašujejo. In če je tam bolj lahko živeti. Ali imaijo vsi ljudje delo? Tam doli, kjer mora biti veliko sonca. Ob podobnih prilikah jim je na smeh. Vsem. Mati in oče jim pripovedujeta, kako je domovina lepa. Le to, ali imajo tam vsi ljudje delo, tega prav dobro ne vesta. Umolkneta. Otroci pa govore dalje slovensko. Beseda jim gre počasi z jezika. Iščejo besed. Gubajo čda. Mati in oče jih nekaj časa poslušata. Ne moreta se ubraniti smeha. Potem jim pričneta pomagati, uče. Nato. utihnejo najpoprej sinovi. Kakor da jih je sram. Hčere se pa še nekaj časa trudijo. Pa ne dolgo — zaTadi smeha. Pravijo, da je jezik tako pojoč, pa mehek, — žensko božajoč. In saj to tudi ni nikako delo. da bi si človek z njim preganja! čas. Še najlepše je zvečer. Doma ostaneta le oče in mati. Otrok pa dolgo m domov. Mati oaka do enajstih. Potem 1eže._ Opolnoči že vsi spijo. Le najstarejši, tisti, ki spi v kuhinji sam, zatisne oči malo pozneje. Zelo težko je bilo ukrotiti natimlapšega. Pozneje je bil na/videz miren. Preveč miren. Z nikomur ni govoril Zdelo se je, da je hodil od dne do dne boli trdo. Tn sredi ceste se je nenadoma ustavil, stisnil pest in šel spet dalig. Tisti dan, ko so ga odpustili in je prišel iz jame — je jokal. Divjal je. Zatem pa ga je zaradi solz obšel sram in se je ves izpremenil. Umolknil je, kaikor da je bil onemel. Nekaj dni je taval okrog, po mestu m za kolonijo. Časih se je ust a v HI pred rudnikom in kakor v sanjah gledal rdeče zidov-je in razbite šipe oken, izza kaiterih ni bilo čuti najmanjšega šuma. Pogosto ni vedel, kam naj bi usmeril korake, kam naj bi dal roke. Sedel je tudi v kak kot m stimel ure in ure predse. Misflil je. Najbolj je mislil takrat, kadar je skozi okno prešteval kamine. Tedaj ga je popadla nepremagljiva strast, da je moral preštevati kamine. Ustnice so se mu premikale same od selbe. Kakor bi molil. Časih, ob lepem vremenu, jih je skozii eno samo okno naštel šestdeset in še več. Tudi ornih visokih peči ni pozabil. A nikjer se nii kadilo. Iz nobenega zgoščevaloa ni mogefl ugleda ti valeče se pare. V podobnih trenutkih je zrnirom pobesnel. Stisnil je pest, svojo veliko, močno pest, kakor da je z njo hotel izraziti svojo misel, vso svojo silno voljo po delu, tisto strahotno željo po nečem, čemur ni vedel izraza. Vse se je oddaljilo ▼ neskončnost. — S sunkovitim vzgibom telesa je pflanil lcvisku. Stisnil je ustnice, malce skrivil hrbet, mišice so mu krčile roke, pesti sta ee bližalS druga k drugi, počasi, prežeče. V očeh, v gladnih očeh mu je gorelo sovraštvo, sla po dejanju. Ali dolgo to ni trajalo. Onemogel je spet sedel na stol. Pomiril se je in se zazdel samemu sebi smešen. V taki besnosti je zapodil od sebe tudi svojega dekleta. Da ga prav nič ne potrebuje, zdaj, ko nima dela. je siknil. Dekle je zajokalo in šlo. Bilo mu ie takoj žal. Ali ko se je spomnil 6jpet sebe, vse svoje V sektorju med Hrušico in Baško dolino se vršijo že od predzadnjega ponedeljka velike vojne vaje. Trajale bodo nepretrgoma 58 din i. Pri teh manevrih sodelu je okrog 30.000 mož redne vojske. Na vajah so večinoma pohetni polki, po obmejnih vrhovih je razporejena tudi artiljerije, v izvidinišiki službi pa uporabljajo letala, ki so e tabli rana na vipavskem letališču. Vrhovno poveljstvo manevrov ima svoj vojni stan v Cericnem Na planoti okrog Voj-sloega je zibranih okrog 6000 vojakov, 56. pešpoKk tabori v Godoviču. Vojaštvo je na-stanijeno po hlevih in kozolcih. Od časa do časa vprizarjajo vojaški oddelki napade na sovražnika. Pri tem brezobzirno pom and rajo polja in njive, tako da so kmetom napravili že ogromno škodo. Z bfižniih vrhov, zlasti z Javornika, odmevajo streli lahke artiljerije. Dostop na te hribe je turistom in- tudi drugim strogo prepovedan. V času, ko se artiljerija vadi v ostrem streljanju, se moraio ljudje umakniti iz ogroženega okrožja. Pri eni izmed teh vaj je artiljerija skoraj docela razdrla cesto med Godovičem in Hotederšico. Granate so napravile na tej cesti do pol Dogodki za mejo Nova tiskovna kampanja proti slovenskim priimkom Tržaško fašistično glasilo je v sredo objavilo nov članek o poitalijaneevanju slovenskih priimkov. List spočetka omenja, da se marsikdo brani sprejeti novi priimek. Tako se je te dni neki Košuta oglasil na prefeflcturi, češ da so ljudje z njegovim priimkom skoraj vsi iz Sv. Križa na Krasu, kjer docela prevladuje slovenski element Hotel je s tem utemeljiti svoje mnenje, da ime Košuta ni bilo nikoli italijansko in da mu zaradi tega ni mogoče dati njegove »prvotno italijanske oblike«. Ne glede na ta nastop dotičnega Košute ie trditev tržaškega fašističnega lista o italijanskem izvoru p ritmik a Košute dovolj očividino izvita m trte. Izvirno italijansko ime za Košuto bi naj bilo namreč Cossut-ta. Prav tako so se ljudlie s priimki Pi-ščanc nekdaj gotovo imenovali »Gallina«. Da so jam bili pozneje spremenjeni njihovi priimki v slovanska imena, so krivi slovenski duhovniki, ki jih je podpirala habsburška vlada. Prav tako so bili Ravnikarji nekdaj Ravegnani itd. Glavni vzroki slovenske afirmacije v nekdanjih italijanskih deželah ob Soči, na Krasn in v Istri, pa so po trža'škem fašističnem glasilu naslednji: Invazija tujcev v furlansko in padansko nižino, ki se je izvršila pred 1200 leti, avstrijska kolonizacija v času beneške republike in asimilacija rtaiijanskega elementa, ki jo jc pospeševala slovenska duhovščina pod pokroviteljstvom radmke Avstrije. Današnji ljudje bi se morali seveda tega zavedati hi stremeti po tem. da postanejo spet Italijana tudi po svojih imenih, kakor so bili v sedmem in osmem stoletju! Ostre obsodlbe so vredni vsi oni ljudje, ki ne čutijo nikakršne nacionalne zavesti iin gredo celo talko daleč, da se izgovarjajo: »Dokfler dr. X ali pa zdravnik Y (ali pa na primer državni podltainiik Suvich itd.) ne spremenijo svojih priimkov, ga tudi mi ne bomo.« Tržaški »brezdomci« V Trstu so te dni našteli 342 družin s 1161 gani, ki jim mora občina dajati streho. Občina je v ta namen najela sedem hiš, za katere plačuje precejšnjo najemnino. Izdatki za talko zvane brezdomce so znašali 1930. leta 367212 Ur, v 1931. letu 340.000 lit, za leto 1932. pa je določeno 213.000 lrr. V kratkem bo občina kupila novo hišo za 100.000 lir, kjer bo naselila nekatere družine. Občinska zaščita za brezdomce, se je uvedla krnailu po vojni, ko jc zilasti tržaško delavstvo zaradi vedno bolj naraščajoče krize docela obubožalo. Še vse bolij pa je narastlo število brezdomcev, ko so deloma ukinili stanovanjsko zaščito. Vseka-por pa 1161 ljudi še ne predstavna vse mase tržaških brezdomcev, ki po večini uživajo gostoljubje tržaških javnih vrtov in zlasti pa nasadov na Lovcu. Zanimivo pa je pri vsem tem ugotoviti, da tržaška občina pod vplivam fašističnih metra globoke kotanje. Pa tudi ostale ceste so v poslednjih dneh v zelo slabem stanju. Deloma so jih razrile granate, deloma pa poškodovali vojaški tovorni avtomobili ki jih krožijo po cele kolone iz kraja v kraj. Granate so se ponekod zarile tudi v njive, kier so napravile še več:e jame in razmetale zemljo daleč naokrog. Vojaške oblasti so se sicer z ljudmi pogodile, da jim bodo poplačale škodo, ki io bo vojaštvo napravilo po njivah in nasadih ter v hlevih in drug h poslopjih toda prebivalstvo, ki ima žalostne izkušnje že iz prejšnjih let, malo verjame tem obljubam Vojaki so večinoma iz severno-italijan-skih garnizij. Na manevrih ie ves videmski armadni zbor. Zanimivo je omeniti glede njihove telesne utrjenosti, da so se te dni, ko je bilo vreme zaradi deževja in neviht nekoliko boli hladno, pogostokrat ponavljali primeri, ko so se skupine vojakov zbirale v kmečkih hišah in se v kuhinjah grele okrog ognjišč. Manevri se vršijo ti"c ob državni meji in ponetkod je vojaštvo oddaljeno od nje le po 400 m. oblasiti tudi z brezdomci uganja politiko proti slovenskem elementu v tržaškrih predmestjih. Občinske stanovanjske hiše za brezdomce so vse pri Sv. Ani in na Škor-koli Hišo, ki jo bo kupila občina, prav tako iščejo pri Sv. Ani. Brezdomci, ki morajo biti fašisti, bodo. kakor zatrjuje tržaška tisk, gotovo poirtalijančevalno vplivali na slovensko prebivalstvo v najbližji tržaški okolici, zlasti pa se bo povečalo število italijanskih otrok v okoliških šolah. Tako bo polagoma po docela normalni poti zmagal v slovenskih tržaških predmestjih italijanski element Živo srebro iščejo V Spodnjii Kanomliji še vedno stikajo za živim srebrom V hrib so skopali dva dolga rova. Prvi meri v dolžino 100 m, drugi kakih 60. Da ne bi imeli pri tem posebnih stroškov, so namestili pri kopanju idrijske rudarje. Delo od časa do časa prekinejo, pa ga potem zopet nadaljujejo. Doslej še niso imeli nikakega uspeha. Po starem ustnem izroči1« so v hribu skriti bogati zakladi rude. Ze v avstrijskih časih je rudniška uprava preiskovala teren, a vselej brez uspeha. Zdi se, da tudi Italijanom sreča ne bo bolj mila. Fašistično vandalstvo Kakor znano je 13. junija t L nenadoma izginil iiznad vhoda v idrijsko realko Vegov spomenik. Na njegovo mesto so postavili kip zdravnika dr. Ivana Scopole, ki je imel menda edino zaslugo, da je bil rojen v Indriji. Pred kratkim so izdali tudi posebne razglednice, ki kažejo Scopolov kip nad vhodom v šolo. Premestitve srednješolskih učiteljev Z ministrskimi dekreti je bilo premeščenih te dni 24 srednješolskih učiteljev. Premestitve so se izvršile na ozemlju vseh petih pokrajin Julijske krajine. Nekateri profesorji pa so bili premeščeni tudi v vi-dem&ko in celo neko južno italijansko pokrajino. Zaradi bega čez mejo Goriški karabinerji so prijavili 221etnega Vladimirja Abrama iz Škrhine pri Komnu goriškemu sodišču, češ da je brez potrebnega potnega lista zbežal čez mejo. Njegov beg ni političnega značaja, Abramiu so pred kratkim s prefekturnim dekretom spremenili priimek v Abrami. Huda nesreča v tržaškem pristanišča V tržaškem pristanišču, kjer gradijo postajo za hidrop.lane, se je v torek zgodila huda nesreča. Oddelek delavcev je dvigal veliko železno traverzo, dolgo 60 m in težko 95 ton. Traverzo so že postavili na drva mogočna stebra, a se je začela nenadoma kriviti in so jo morali zaradi tega ponovno privzdigniti. Pri tem pa se je zgodila nesreča. Traverza je nenadoma zdrknila s stebrov in padUa na tla. Delavci, ki so bffi zbrani tam okrog, so v hipu odskočni. Eden izmed njih ie skočil z višine 10 metrov na tla in se hudo poškodovat Druga dva je zadela traverza, tako da sta bila težko ranjena, tretjega pa je udarila z vso silo, da je bil na mestu mrtev. Oblasti so uvedile preiskavo, da bi dognale, kaij je povzročilo nesrečo. brezupnosti, mu je bilo spet povsem prav, da ga je zapodil. Zapodil ga je še dvakrat. Tretjič mu je dejal, da za take, ki se hočejo poročiti, nima — ne denarja — ampak časa da nima. Pa saj je dekle kmailu začelo hoditi z drugim. * Zdaj ga ni več. naimVisega. Nekega jutra so ga našli blizu rudnika s prestreljeno lobanjo. Pravijo, da so ga ustrelili nacitovci. Pa ni hudo. Ustreljen je vsak dan kdo. In živi se ob smrti kdaj pa kdaj malo oddahnejo. Malo. • Pri njem so našli le zastaran potni list. Royaume de JougoSlavie. — Mineur. Ker ni imel denarja, ga ni mogel podaljšati. Pa je nekdo pripomnil: »Bog ve. alii ga bodo pokonali brez potnega lista? Živeti mu niso dali.« Ljudje so se možu smejali in pokropih Na domu se je izpremenilo zelo malo. • Z njo in z njim jih je samo še šest. Na vsakega pride zdaj v tridesetih dneh po deset mark Prej je bilo malo manj Najstarejši. ki gre kdaj v Holandijo tako. da ga nihče ne vidi. pravi, da jih morajo še pet ustreliti. Stari da mora tudi žiiveti. Zaslužil je. , Mati jfe šla iz kuhinje in se zunaj zjokala. Naistaire i Si pa ni izpTegovoril po tem nekai dni nobene besede. K maki je šel spet v Holandijo. Neke no-fi. In se ni več vrnil. Obe dekleti imaita vsaka svojega fante, zala mladeniča, ki igrata harmoniko in znata vse tiste slovenske besede, ki naše- mu človeku nadomeščajo indijansko: howg! Rudarja sta. Vsa sreča, da imata vsak svojo harmoniko še iz boljših dni. * Oče je malo jezen, ker sem ga vprašal, ali ima holaiidski tobak. Ne vem, kako bi nadaljeval pogovor. Nazadnje sem se domislil: »Ali pojdete domov?« sem ga vprašal. »Kam?« Bilo je, kakor da me je kdo butnil v čelo. S težavo 6em pojasnil, le delal ee, da pojasnjujem: »V Jugoslavijo!« ... Pomiril se je in mrtvo dejal:: »Po kaj?« Molk. Kmalu pa je razdraženo dejal: »Ta kot sem si krvavo prislužil. Tam, doma, nimam ničesar. Jugosloven sem tudi tukaj. Slovenec sem pa zmirom bil. In tako ostane!« Njegova smrt je blizu Pet in trideset let je bil v jami. Zdaj je pohabljen. Na tihem si neprenehoma želi domov. Le redkokdaj pa pove glasno, da bi ga domače sonce še moglo ozdraaviti. Počasi prihaja smrt. • Dolgo sva molčala. Ko sem se hotel posloviti. je s svojim globokim, starčevskim glasom pridušeno izpregovoril: »Nas se doslei okoro nihče ni spomnil. Od tam, od doma ni bilo glasu. Zdaj nas nekaj let prihajate gledat. Kako radi bi moj' otroci govorili lepo slovenski. Kako vprašujejo po deželi sonca in planin! — Pa mojim otrokom je domovina že: Frem-des Land. — Če pridejo tja, so tujci, izseljenci, spet izseljenci.« Rudolf KreSal. Na obisku pri budistih Kako žive budistični verniki v naši prestolnici — V templju — Razgovor s pobožnimi bonci Beograd, sredi julija, dolgo sem se pripravljal in odpravljal, da obiščem eno najzanimivejših beograjskih naselbin, budiste. Gojil sem na tihem željo, da me bodo spustili v svojo novo pagodo, s katero se more Beograd po pravici ponašati, saj je to edini pravi budistični tempelj v vsej zapadni Evropi. Lepo nedeljsko popoldne smo se odpravili proti templju, ki stoji daleč od velemestnega živ-žava. v eni izmed zadnjih S ••'.'•> > •'.■ ' > : .. ' i' V i < \ : •: •: >•'::: .• .: > ■: • . ': :: - i > • :: 'š • ':' J .• . :; i f: y \ : £ ' . < v ¥ ; ..•• .: :: :"<• '• :• . / • '• : . •' ™s t * i S / s' A \ .• ' >•• •: • k ■. . .V * : ;':>:•;: :•:• : < • ••: ..•:•• : < ' ; >: 6 '• \ ■ s ; Mj < : --.<-.. i v ■ :t ' ! , ■::■'< v. ■ " 'V i ' :•. ' ' 'V:': : • ^ ulic Beograda sploh. Pot se vleče siki o počasi po dolgi Aleksandrovi cesti, katere noče biti kraja. Kakor je sicer ta ulica drugače živahna, saj je skoraj najbolj prometna žila naše prestolnice, se jii danes prav dobro pozna, da je nedelja. Ljudje, ki jih srečujemo, so oblečeni pražnjo, kolikor pač morejo biti v teh, skoraj ieklijuono delavskih predelih mesta. Čim višje prihajamo, toliko boltj se pozna delavski značaj. Hiše postajajo majhne, palače so docela izginile. Tupatam naletimo še na okusno vilo, k: si jo je postavil meščan v želji, da se izogne hrupu rn vrvežu, ki vlada po ulicah sredi mesta. Nekoliko nas preseneti nad-pis, ki smo ga v naglici prečitali, da se tu, sredi največje mizerije, v kateri živi beograjski proletarijat, nahaja tudi razkošni bar — Borov park. kamor se pridejo zabavat v poznih nočiih urah bogataši in lahkoživi svet prestolnice. Na desno malo višje gori se nam pokažejo obrisi zgradbe nove katoliške cerkve, katero počasi gradijo bosanski frančiškani za svoje vernike v :em delavskem predmestju. Kmalu prehodimo kulminacijo griča na Starem Djer-mu. Od tam že zagledamo trinadsfcropno streho budističnega hrama, kakršno vidite na slik:. Hiše postajajo še manjše, skoraj med samimi kočami smo. Zunanje lice teh bajtic si-cer ni drugačno, kakor o-nih, ki sem jih tolikokrat srečal v srbskih vaseh, vendar so te ozke stene priča docela drugačnega živlijentja, kakor ga žive bratje Srbi. Tu se namreč že pričenija budistična kolonija. Pred nizko in zamazano kočico stojijo otroci. Temnih, prav črnih las so. Lične ko-sti so jim razširjene, oči mafihne in neko-ko viseče, polit rjava, tip pravih mongol- cev. Ustavili simo se pred njimi. »Sta radite, deco? « V nas se je uprlo več vprašujočih pogledov. Črne oči so zrle na nas radovedno, češ. kaj nam hočete. Odgovora nobenega. Pa se oglasi iz notramijosti koče krepak K', a s z ruskim akcentom: »Ne znaiju srbski, govorite ruski ali čerkeski!« Pobožali smo te črne glavice in se odpravili dallje. Sre-čavali smo moške im ženske. Vsi: so bili majhne postave, s širokimi obrazi in malimi, živahnimi očmi. Gledali so ras nekako nezaupno. zlasti, ko smo bili namenjeni naravnost proti njihovemu svetišču. Kmalu smo pred budistično pagodo v »Budistički ulici«. Tempelj ni ravno velik, vendar pa docela zadostuje za potrebe vernih beograjskih budistov, ki so se združili v majhno versko edinko. Poleg pagode je prizidamo poslopje za budistične duhovnike, bonce. Za pagod-o se je grel na soncu stari in slepi čuvar tega templja. Povedal sem rru našo željo, da bi si radi ogledali njihovo svetišče. Starec se je dvignil, za silo ie razumel našo prošnjo rn nas drsajočih korakov po vede! v hfraim. Kmalu za nj itn je prišel mlad svečenik, kateremu se je že po nastopu poznalo, da je inteligenten. Nosil se je čisto evropejsko. ^ budističnem hramu vlada prijeten hlad. Okna so zastrta z lepimi zavesami, da je v svetišču precej temačno. Raz stropa vise električne žarnice in velika steklena krogla. Sredi templja ob zidu je oltar, v katerem sedi po orijentalskem načinu sam Buda. Nad njim in pod njim kraljujeta dva budistična svetca, od katerih ie prvi bifvši poglavar budistov, imenovan Bakša lama. Na oltarju so pokloni budističnih vernikov. Ravno danes so praznovali večji praznik in so verniki prinesli v dar Budi. kar so pač v svoji mizerilji zmogli. Eni riža, drugi čokolade, tretji slaščic in kolačev. Vse to bo Buda pojedel naj-brže ponoči, tudi desetdinarski bankovec sem videl na oltarju, ker je sameval, sem doložil tudi jaz svojega, ker sem bi'1 prepričan. da se bodo z denarjem in z vsemi darili okoristili samo gelongi — svečeniki. Na stenah vise slike tudi drugih višjih duhovnov in prerokov budistične vere. Na desni strani oltarja so položene blazine, na katere se vsede gelong v času verskega obreda, ki traia naVram tri do štiri ure. M adi bonec, ki nas ie spremljal in hitel pojasnjevati o vsem, kar nais je moglo kot »nevernike« zanimati. Očividno ga je moj mali dar, ki se je pridružil poklono-m na oLtarju, močno razveselil. Govoril je gladko srbska, le tu in tam se mu je poznalo rusko naglaševanje. »Našo pagodo, ki jo mi imenujemo v kaihniškem jeziku huruli ali tudi šume, smo zgradili šele pred tremi leti. Takrat nam je podaril svet, na katerem stoji tale hram, srbski industrijalec Miltaš Ačimovič, pri katerem je bilo več našiih lijudi zaposlenih v tovarni. Potem smo zidali, kakor smo pač mogli. Nekaj smo sami prispevali, nekaj nam je dala mestna občina, vendar zelo malo. Ko je pagoda stala, smo je bili vsi veseli, zlasti mi svečeniki, katerilh nas je troje. Včeraj pa je prispel višji naš duhovnik iz Pariza, kamor pa se bo kmalu povrnil. Vernikov imamo tu v Beogradu okrog tristo, nekaj pa jih je tudi v okolici Pančeva, v selu Debeljači in Gornjem Mi-lanovcu. Večina smo donski Kalimiki, mani je Čerkazov in Tibetancev. V Jugoslavijo smo prišli leta 1920, nekateri še dve leti kasneje, iz Rusije. Sovjeti so nam požgali domove in tudi pagode. V verskem obredu se poslužujemo svojega katknitskega in tibetanskega jezika. Kar se tiče zvez, ki jih imamo z drugimi našimi verniki izven Jugoslavije, moram priznati, da ne vzdržujemo skoro nikakih. Leta 1920 je umrl v Turčiji zadmjii naš dalaj-lama, ki je bil vrhovni naš verski poglavar. Mi smo tukaj ponosni, ker se moremo ponašati z edi/nim temipiijem, ki smo ga postavili v zapadni Evropi sploh.« Povedal nam je še ta ljubeznivi strežaj Bude, da sedaj štejejo ravno 2893. leto po Budi. Za svoje tukajšnje vernike skrbijo, kolikor pač morejo. Videti je bilo, da so svečeniki terrupftja obenem voditelji cele budistične naselbine sploh. Njihovi ljudje se povečini bavijo s prevozništvom, z drobno kitajsko obrtjo, z delom po tovarnah, in kdor more, tudi s poljedelstvom. Inteligenco šele vzgajajo. Dosedaj je izmed Kalmikov samo eden doktor-zdravnik, vendar pa sedaj študirata že dva na univerzi v Beogradu, eden filozofijo, drugi tehniko, medtem ko imajo nrav čedno število svojih otrok po beograjskih gimnazijah. Na kakšno vrnitev v sovjetsko Rusijo sploh ne mislijo. Iz prijaznosti me je peljal mladi bonec v stanovanje starejših svečenikov, da me predstavi novo došlemu duhovnu iz Pariza. Moje spremljevalce .ie pred odhodom še pokadil s kiidžvjem, prijetno dišečim kadilom. — V stanovanju budističnih duhovnov je bilo precej skromno. Ko sem vstopil v nizko sobo, sta vstala s svojih visokih sedežev oba bonca, ki sta se prej menda prav živahno razgovarjala, kadeč vsak svoj dolgi čibuk. Priklonila sta se po ori.ientalski navadi, nakar smo v francoskem jeziku izmenjali nekoliko fraz vsakdanje vljudnosti. Svečenika sta bila oblečena v kričeče rumene plašče. Bila sta gologlava in postrižena, pod nosom pa so jima štrlele prav tiste košate brke, ki tako karaktezirajo vsakega pravega mongolca. Vprašala sta me, če sem katolik, nakar sta mi hitela zatrjevati oba hkrati, da dobro poznata katoliško vero in da sta imela že večkrat priliko čisto od blizu prisostvovati našim »daritvam«. Povabila sta me, da jih posetim še večkrat gotovo pa čez dvajset dni, ko bo za budiste zopet velik verski praznik. Nato smo se prijazno poslovili. Vračali smo se nazaj v mesto čez predmestje Kotež - Neimar. Sonce je pripekalo huje in huje in zahtevalo od nas počitka. Prav kmalu smo sedeli v prijetni senci fcCtižmjte gostilne, kjer smo krepko zahtevali: »Konobaru, čašu piva!« Iz zgodovine našega društvenega življenja Leta 1880 je delovalo v Kranju cerkveno pevsko društvo, ki ga vidimo na sliki. Vodil ga je kot pevovodja pokojni nad-učit&lj Ivan Pezdič. Na škili v zgornji vnstri so od leve na desno že pokojni notar v Laškem, kranjski rojak g. Druker, nekdanji uradnik okrajnega gkvaTstva g. Ra-bič, pokojni vodja pevskega društva nad-učitelj g. Pezdič, Cene, brat notarja Dru-kerja in g. Drenovec. Naslednje tri dame so od leve na desno gospe Pavšlerjeva '-n Štempiharjeva. ki je že umrla, in gdč. Fan-či Ulrihova. Od leve na desno pa sedijo gospa Kalanova iz Celja, pokojna gospa Dobidova, rojena Rakovčeva, pokojna gospa Peršlova, nadgeometrova soproga, gdč. Jugovieeva, gdč. Franzova in gospa Pa vi oči čeva. Na sredii pa sede od leve na desno gdč. Marv Ogrinčeva, gospa Zofija Šegova in gospa Kopačeva. Društvo se je udejstvovalo tudi v (Stalnici v Kranju, prirejalo je lepe izlete ter je bilo sploh v središu tedanjega družabnega življenja. Gdč. Marv Ogrinčeva in gospa Peršlova sta peli tudi na dobrodelnem koncertu na Dunaju, ki je bil prirejen v pomoč žrtvam ljubljanskega potresa. Koncert je priredila Glasbena Matica, dirigiral pa ga je g. Hubad. Ob smrti agil-nega pevovodje nadučitelja Pezd;oa se je društvo razšlo, člani pa so še naprej delovali v raznih pevskih in drugih organizacijah. Dijaški dom v Kočevje Kočevje, 23. julija. Preko mej Slovenije znani srednješolski internat v Kočevju je imel te dni svoj občni z-bor, ki .ga je kot običajno tako tudi letos na proovltu Dijaškega doma zainteresirana javnost pričakovala z rado-z.nalim zanimanjem. Predsednik zavoda bansk: svetnik dr. Sajovic je podal pregledno poročilo, iz katerega je posneti, da je zavod tudi v preteklem šolskem letu dosegel pozitiven gospodarski ,in finančni efekt, a pedagoški je naravnost sijajen, ker od 75 gojencev ni niti eden padel definitivno, ampak imajo samo trije jeseni ponavljalni izpit iz po enega predmeta. Da se je ta efekt, glavni smoter društva, dosegel, gre zahvala predvsem ozkemu sodelovanju šole in društva, pri čemer društvo nadomešča starše in točno kontrolira uspehe go jencev v šoli, ki juh skuša potem z domačo odgojo in sodelovanjem pri učenju popraviti in dvigniti. Pozitivni finančni uspeh je omogočil nekatere nove investicije v korst gojencem (nove postelje), izboljšala pa se je tudi ekonomija z več napravami (nove greznice, spopolnitev kanalizacije, razširitev zelenadnega vrta itd. Naposled izreka predsednik zahvalo vsem faktorjem, ki so podpirali društvo v preteklem letu v njegovih plemenitih stremljenjih, zlasti profesorskemu zboru kočevske realne gimnazije z direktorjem Antonom Burgarjem na čelu, pedagoškemu vodstva zavoda s profesorjem Alojzijem Sivcem ter slednjič društvenemu članstvu ki iz gole človekoljubnosti požrtvovalno vzdržuje naše društvo. — Iz poročila podpredsednika direktorja Burgarja je posneti, da je društvo letos v smislu § 2 svojih pravil podpiralo 15 dijakov v obliki popusta v hrani itd. v iznosu po 22.750 Din, i i blagajniškega in upravnega poročila pa, da je društvo finančno v redu in uravnoteženo. Isto sledi tudi iz poročila pregledni-štva, ki ga je podal dr. Ante Tavčar in naio predlagal absolutorij. Po debati, ki je sledila, so bila vsa poročila soglasno odo brena, a šefu pedagogije se je na predlog d rektor ja Burgarja izrekla zahvala občnega zbora za požrtvovalno sodelovanje men letoir Spričo vladajoče gospodarske krize v najširših slojih je bilo sklenjeno, da se zniža oskrbnina za šolsko leto 1932-33 na 6000 Din, vštevši popoldansko malico in sicer pavšalno ne glede na srez, nakar je predsednik po soglasni rešitvi nekaterih internih vprašanj zaključil občni zbor. Prizadevajte si da bo Vaše perilo vedno čisto in sveže. Pazite na to, da bodo Vaši otroci redni in negovani. Tedaj bo zdravje in veselje krasilo Vaš dom. Da to dosežete potrebujete predvsem dobro milo, a to je že 80 let poznano CHICHT SCH 3 V32 ZNAMKE JELEN Šport s kajaki na pohodil Pred prvo regato na divji vodi za prvenstvo naše države Im vendar so pričeli tudi naši kajakaši z intenzivnejšo propagando za šport, ki se je v sosednjih, zlasti severnih državah v dobi zadnjih 10 let povspel na ono višino, ki mu je po svoji lepoti in zdravstveni vrednosti nedvomno pripada. Kajak-sport se danes v Nemčiji poleg smučarsitva goji v najširših plasteh naroda. Neverjeten porast beleži Nemška zveza Kajak v zadnjem novost in prvo prireditev v obče, ki nai pokaže naši širši publiki višek možnosti in uporabljivosti tovrstnih čolnov. Morda s še večjim zanimanjem iin športnim užitkom kakor smučarja skakača, ki visoko po zraku leti v globin« (edino s to panogo športa je mogoče vozngo po brzicah še primerjati), bo mogla opazovati borbo posameznikov z divje razpenjeno vodo, ki V savskih brzicah: vesla kvišku! desetletju. Danes premore organiziranih članov preko 100.000, po čemer moremo sklepati, da ie še najmanj dvakrat toliko neorganiziranih kajakašev. 2e več let opazujemo tudi na naših lepih in čistih rekah peščico neustrašenih pionirjev tega športa. Navdušeni nad lepoto naših voda, uživajo vse one dobrote zlatega sonca, čiste vode in zraka, ki jih pogrešajo baš naši meščani. Popolnoma sami vase zaverovani nehote pripravljajo teren za širši razmah kanoistoike tudi pri nas. Nikakor niso hoteli obešati na veliki zvon onega, kair so sami doživljali. Čutili pa so vendar potrebo po skupnosti, po klubu, ki so si ga preteklo jesen ustanovili sporedno z istim v Zagrebu^ Letos hočeta oba kluba pomeriti moči in pred vsem tehnično rutino svojega članstva skupno z ostalimi kaja-škirni sekcijami raznih športnih klubov v državi v ponosni borbi za naslov državnega prvaka, na prvi tovrstni športni prireditvi pri nas, na regati na divji vodi skozi savsko sotesko od postaje Save do Hrastnika. Kaiak - regata na divji vodi za prvenstvo države predstavlja za naše prilike Od Rogaške Slatine do Janine Zadnjič smo črtali laskav članek g. d.r. Koltereria: »Od Sv Trojice do Sv. Mohorja«. članek sem pazljivo prebral trikrat. Pisec res ni izpustil nobene cerkvice. !e eno postojanko je pozabil omeniti: Janino. Krasna je naša sončna Rogaška Slatina s svojimi izprehodi. Ze ob prvem ogledu ti mora ugaiati prelepi mrk s pestroba rv-nimi rožicami. Novost za Rogaško Slatino ie nova vila g. dr. Trea z nainoveišim kom-fortom, edina na Slatini. Mimo nje vodi pot na Janino no izvrstnih serpentinah dallje mimo vile Voson. po senčnatem gozdu, posuta z belim peskom Pri restavraciji g. Uhernika in dalie mimo Jakla st ti odpira pogled na romantični Boč in na Donačko Sušnik pa za vršilca dolžnosti načelni-1 h Lter.danture komande jadranske divi-z:jske oblasti. Upokojeni so: polkovnik Kari Potočnik, kapetan 1. razreda -Ivan Mrak, lekarniški kapetan 1. razreda Franc Krivic in višji vojni uradnik Josip Grahek odlikovani pa so: pehotni kapetan 1. razreda Kari Bratuž in konj. kapetan 2. razreda St. Birk z redom sv. Save 4. stopnje; kap. 1. razr. VI. Vodopivec, konj. kap. 1. razr. Rudolf Mam, kap. 1. razr. Miloš Marolt ter poročnika fregate Franc Marti-nee in Josip Poljak z medaljo za vojaške vrline; inž. kapetan 2. razr. Jakob Baloh poročnik fregate Vladislav Kandare, pod- Izbirčen jeziček liže sladoled „Petriček" REX »temenice in aparati m vkuhavanje sadja. Zaloga: Jnsii Klein, Ljubljana, Woltovfl ulica 4 259 Lbvornl fotograf iz Beograda izvršuje umetniške portrete od 10. julija do 80. avgusta na Bledu. 8783 Takoj s prvim solncem moramo pričeti s solnčnimi kopel j-rili, tedaj Je posebne važnosti maža z NTGGEROL OLJEM ali NIGGEROL KREMO z» solnčenje in masažo (Patent št. 5922). Dobi se v vseh lekarnah in drogeri.iah. Drogeiija GREGORIČ, LJubljana. Prešernova št. 5. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Števuke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2 stanje ba;rometra, 3 temperatura 4. relativna vlaga v %, S smer m brzina vetra. 6 oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 23. julija Ljubljana 7, 757.8, 16.0, 80, SSW1, 7, 0.1, dež; Ljubljana 13, 755.0. 23.0, 50, WSW4, 9. Maribor 7, 756.8, 15.0, 80, N2, 1, ____; Zagreb 7, 757.5, 18.0, 80. S2, 3, —, ,- Beograd 7, 757.6, 19.0, 80, mirno, 1, Sarajevo 7, 759.8, 15.0, 80, mirno, jasno. Skoplje 7, 758.0, 23.0, 80, SB7, 6, —. Kumbor 7, 738.1, 22.0, 80, mirno, jasno, __Rab 7, 758.5, 19.0, 90, NW5, 9, 2.0. dež Temperatura: Ljubljana 27.0, 14.0; Maribor 23,0, 13.0; Zagreb 27.0, 15.0; Beograd 26 0. 16.0; Sarajevo 24.0, 12.0; Skoplje 31.0, 1 SO; Split 30,0, 20.0; Kumbor —, 20.0; Rab__17.0. Solnce vzhaja ob 4.34, zahaja oh 19.38. Luna vzhaja ob 22.16. zahaja ob 10.35. vesti poročniki Alojzij Ukmar, Jernej Vizer Fr. Berginec, konj. podporočnik »Ivan Kola", inž. podporočnika Aleksander Marušič 'n Cvetko Dolenc ter poročnik korvete Fran Valentič z zlato kolajno za vestno službovanje. ♦ Nov čin narednika-vodnika. Službeni vojni list štev. 28 z dne 6, t. m. prinaša nove predpise o nošnji obleke v vejski, s katerimi je doiočen nov čin narednika-vodnika. Ti nosijo na epoletah štiri zvezde (do sedaj samo tri) ter znak razreda, t. j. narednik-vodnik prvega razreda nosi tri, drugega dva in tretjega eden zlat ozek trak čez širino epolet. Od narednikov se zelo razlikujejo. Isti čin nosijo tudi godbeniki, samo ti niso naredniki-vodniki, temveč višji godbeniki prvega, drugega in tretjega razreda. ♦ Izlet Avtokluba na Jezersko je bil preložen na 31. t. m. zaradi nestalnosti vremena, ko je upanje, da se bo vreme tekom dni le Izboljšalo in ustalilo. Upajmo, da bo poset tudi prihodnjo nedeljo večji, ker je zanimanje članstva za izlet in s tem združeno proslavo razvitja novega klubskega prapora zelo veliko. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 58. letošnji številki: izpremem-bo uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe; pravilnik o fondu za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932, ♦ Službo banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine štrigova s sedežem v štrigovi s plačo uradniškega pripravnika 1175 Din ter pripadajočo povprečji iao je razpisala kr. banska uprava. Prošnje s potrebnimi prilogam.;, iz katerih mora biti razvidno, da ima prosilec staž in vsaj 6 mesečno prakso iz porodništva, je predložiti do 10. avgusta kr, banski upravi v Ljubljani. ♦ Advokatske vesti. Dr. Janko Lavni č, advokat v Kočevju, se namerava preseliti s 1, septembrom v Ribnico. Prevzemnik pisarne bo dr. Rlhard Rom, _ G. Franc GarzarolH, advokat v Novem mestu, je 15. t m. umrl. Odbor odvetniške zbornice je za prevzemnika pisarne določil dr. Josipa Globevnika. Popolnoma preurejeno z modernim komfortom in povečano. * Francoski zdravniki posetijo Jugoslavijo. Dne 5. avgusta prispe v Jugoslavijo večja skupina francoskih zdravnikov, ki se žele seznaniti z našimi zdravstvenimi ustanovami. * Gradba nove Rače. V selo Račo, ki vsako leto mnogo trpi po povoiinji, je prispelo te dni 500 pijomlrjev iz Karlovca, ki bodo zgradili 200 kmečkih hiš in gospodarskih poslopij na terenu, kamor se ob povodnji voda ne steka. Siromašni; posestniki dobe nove zgradbe, ki jih postavi država, brezplačno, premožnejši pa morajo v roku desetih let poravnati gradbene troške. Novo selo bo od prejšnjega, ki ga je letošnja .povodeaj razdejala, oddaljeno dva in pol kilometra. Nove hiše bodo popolnoma ustrezale higijenskim zahtevam. * Pravda za slovaški pravopis. Pri članku, ki je pod tem naslovom izšel včeraj v kulturnem delu »Jutra«, se je pripetilo par tiskovnih pomot, ki jih s tem popravljamo: dr. Jan Stanislav je asistent na pra-škj (ne na pariški) univerzi in ugledni slovaški časnikar, o katerem je v članku govora, je pravilno Jožef škultčty. * Ameriška ulica imenovana po našem rojaku. Iz Forta Bradya v državi! Michi-gan prihaja zanimivo poročilo, da bo ena izmed tamkajšnjih uLIc nosila slovensko Ime, Imenovala se bo j-Riipe Street« po častniku Marku Rupetu, ki je v svetovni vojni padel na francoskem bojišču. Marko Rupe je bil sin slovenskega trgovca Jurija Rupeta iz Calumeta. Na univerzi v Michigajiu je promoviral za inženje-r-ja kemije in se je, ko je Amerika stopila v vojno, javil kot prostovoljec. * Naši v Ameriki. V Calumeta v državi Michigan je bil nedavno osnovan Jugoslovenski prosvetni klub, ki si je stavil nalogo združiti! vse Jugoslovane v tako zvanem »bakrenem okrožju« v močno skupino, ki naj bi odločevala pri volitvah za tega ali onega kandidata ter bi sploh nastopala že kot celota. — V Le-montu je 17. julija pel srebrno mašo župnik dr. Hugo Bren, slovenski pisatelj In urednik, bivši superior frančiškanov v Brezjah. Na New Yersey State Teachers College v Montelatrju je promovirala Marija štrukljeva iz Fairviewa. Podeljen ji je bil naslov »Baohelor of Arts«. Leta 1928. je dovršila študije na višji šoli Union Hill. Zelja po znanju jo je napotila, da se Je vpisala na univerzi. Trdo je morala delati, da si je prislužila sredstva za šolnino in vzdrževanje. — V umobolnici v Waukeganu je umrl Andrel Je-renko, doma iiz okolice Ptuja, star 54 let. Ker ni imel v Ameriki sorodnikov in tudi ni bil zavarovan, so se zavzeli zanj rojaki, pogreb pa je brezplačno preskrbe! slovenski pogrebnik Ivan Jelene. — V Milwaukeeju Je umrla Marija Ozebova, stara 6« let. doma iz Solčave. V Ameriki zapušča moža in dva sina, v stari domovini pa enega sina. — V naselbini Gross v državi', Kansas si je končal življenje Anton Kremžar. Vzrok ottfipa je bila dolga Din 10.— in 10 minut prostega časa rabite! za Din 10— vam posodimo izvrsten fotoaparat; v 10 minutah pa vas naučimo fotografirati Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5. bolezen in težka borba za kruh. — V Gil-bertu je umrla splošno znana rojakinja Marija Kernova, stara 69 let. Rojena Je bila v Podborštu pri Komendi. V Ameriko je prišla leta 1913 in je živela ves čas pri svoji! hčeri Mariji, omoženi Peterne-lovi. _ V Carlinvilleu je Po dolgi bolezni umrl Josip Cerar, ki je kot deček prišel a starši v Ameriko. Rodil se je leta 1890. v škofji Loku. Zapušča ženo, dva sina in •brata Pavla. ♦ Zanimivost iz sadonosnika. Z Golnika nam je prinesla gdč. Marija Zupančičeva, hčerka uradnika zdraviliščne uprave bohoten cvet hruške, ki se je razcvetela te dni blizu zdravilišča, kar je gotovo nekaj Izrednega za ta čas. Slatinske tablete za hujsanje Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 kg. Doza 100 tablet Din 46.—, doza 200 tablet Din 74.—. Proizvaja: Lekarna Mr. Bahovec Ljubljana. 9355 * Zanimiva najdba starodavnih zlatnikov. Iz Pirota .poročajo o senzacijonalni najdbi starodavnih zlatnikov. Pri kopanju v nekem vinogradu so delavci naleteli na lončeno posodo, v kater.! je bilo več kilogramov zlatnikov s podobo Kristusa na eni ln s podobo cesarja Konstantina in cesarice Helene na drugi strani, V posodi je bilo tudi mnogo dragega lepotlčja velike vrednosti, tako po količini zlata, a Se bolj po starini in umetniški Izdelavi. * Pred očmi matere je utonil. V reki Bosni se je predvčerajšnjim v okolic! Zenice kopal petošolec Vekoslav Perčlnlč, pri lesenem mostu pa sta sedeli njegova mati ln sestra. Ko se je nekoliko časa sončil oa bregu, je Vekoslav skočil spet v vodo in zaplaval proti nasprotnemu bregu. Sred} reke pa ga je menda zgrabil krč ter je utonil pred očmi matere ln sestre. ♦ Zasledovan ubijalec. Pred nekaj dnevi je ubil v prep,lru seljaka Franca špoljarja v DruSkonrcm na Sofcli njegov sorodnik 31 letni Rok Spoljar, ki Je po zločinu zbežal in se nahaja sedal, Jtakor kažejo sledovi, najbrž v dravski bu^pVinl. Spoljar Je okrog 170 cm visok, črn 1& las ter je Ml pri pobegu oblečen v sivka«to obleko. • Drzen vlom pri belem dnevu. Iz Dolenjskih Toplic nam poročajo: Na Brezovi rebri, kjer Ima veleposestnik Auer-sperg za svoje gozdarske uslužbence posebno poslopje, so se 20. t. m. v času, ko IZPOSOJEVANJE ČOLNOV. Vožnje po Ljubljanici z motornim čolnom. — Ljubljanski »Lido«. so bili vsi uslužbenci zaposleni v gozdu, .pojavil; drzni vlomilci. S silo so vlomili skozi dobro zaprta vežna vrata v notranjost poslopja, kjer so udrli v pisarno ter se spravili nad blagajno, v kateri je bilo nekaj nad 6000 Din. Mala železna blagajna je bila dobro pritrjena na lesenem podstawku, ta pa z močnimi vijaki pričvr-ščen na sobna tla. S krampi so zločinci odtrgali blagajno z lesenim podstavkom vred ter jo odnesli. Sled za njimi vodi v gozd, ki se pa kmalu izgubi. Gotovo so morali biti zločinci o razmerah dobro poučeni in so vedeli, kdaj ni nikogar ilzmed uslužbencev doma. Zandarmerija .pridno zasleduje zločince. • Pomoč sirotam pomorcev, Minister prometa Je odobril, da se za .podpiranje sirot in vdov pomorščakov porabi znesek 930.000 dinarjev Iz fonda pomorskega ubo&nega zaklada. • Gradbena delavnost v Bsoar*du. Gradbeni odsek beograjske ob&lne je ob-javili pregled novih zgradb. V prvih Šestih mesecih Je bila odobrena srradba 425 novih hiš v vrednosti 158.000 000 dinarjev. ♦ Ogled nebotičnika. Zadruga graditeljev za Dravsko banovino v LJubljani priredi v sredo dne 27. t m. ob 16. skupni ogled palač Pokojninskega zavoda, odnosno ».nebotičnika« v Ljubljani. K ogledu so vabljeni vsi člani zadruge. Zbirališče toč- it pA JU vam očisti, pobarva in * * * preoblikuje za mal denar KfcOBUCAR KLOBUKE vseh vrst Sv. Petra e. 51 v najmodernejšo obliko. NACE NAROBE, tapetuik, Ljubljana Gosposveteka cesta 16 (pri Levu) 225 Dijaški dom v Ptuju Internat za učence realne gimnazije Ker je obstoj celotne realne gimnazije zasiguran, sprejema Dijaški dom gojence za vse razrede in jim nudi poleg popolne oskrbe vestno nadzorstvo pri učenju. Sprejemne pogoje in vse Informacije daje vodstvo Dijaškega doma v Ptuju no ob določeni uri pred zgradbo v Gajevi u.ici. ♦ Z Pe6nikarJovlm avtobusom iz Ljubljane na Sušak. Najkrajša udobna vožnja do morja. Zveza s .parniki. Odhod iz Ljubljane vsak dan ob 5. zjutraj, prih. na Sušak ob 11.30, Odhod s Sušaka ob 15. uri prih. v Ljubljano ob 21.30. Cena v eno smer 125 Din, retour 225 Din. veljavna 30 dni. Vozovnice izdaja sprevodnik na avtobusu in avtopodjetje Pečnikar, Ljubljana, Do tijska cesta 3. telef. 33-86. ♦ Več udobnih avtobusov za Izlete od 14 do 28 sedežev nudi Avtopodjetje Pečnikar, Ljubljana, Dolenjska cesta 3, tel. 33-88. ♦ Kako s« odstranijo kurja očesa? Pred radikalno operativno odstranitvijo kurjih očes, ki ima lahko neprijetne posledice, ali pa vsaj brazgotine, naj poskusi vsakdo z enostavnejšim sredstvom. Ze preko 20 let je znan dober učinek brez bolečin obliža in obložka Burgit za kurja očesa. Ni treba noža, ker je Burgit boljši. ♦ Legatov trgovski tečaj, novi učni programi brezplačno, znatno znižana šolnina, Maribor, Slovenska ulica 7, dijaški internat. ♦ Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. ♦ Svojim blagopokojnim boste postavili nagrobni spomenik, oglejte si zato trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, dalje skice in album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in najsolidnejši dobaviteljici spomenikov kamnoseško-kiparski tvrdki Fran Kunovar, pokopališče Sv. Križ Ljubljana, telefon 27-S7. ♦ Primorsko prosvetno in podporno društvo »Edinost« v škofji Loki priredi 14. avgusta v prostorih gostilne pri >Ototu« svojo prireditev. Ke je čisti dobiček te prireditev določen v prvi vrsti za pomoč brezposelnim, prosi vsa okoliška društva, da to upoštevajo In na ta dan ne prirejajo svvjih veselic ali prireditev. Iz Ljubljane u— Srebrno poroko obhajata danes splošno znani dobričina g. Jože V e r d 1 r, poštni uradnik in njegova zvesta družica Fran j a, Vzglednl zakonski par vzgaja v narodnem duhu svoje štiri hčere, ki so deloma že dobro preskrbljene. Mnogi prijatelji čestitajo ter želijo še mnogo srečnih let! u— Sadni trg včeraj ni bil tako živahen, kakor sicer zadnje čase. Bilo je le nekaj sostrskih češenj po 4 Din, pozneje celo po 3 Din kg. Njihova sezona je končana in tudi borovnice gredo h kraju. Nabiralke so jih prodajale po 1.25 Din In celo po dinarju. Rdečih gozdnih jagod je bilo malo. Cene po 4 Din 1, kg pa po 5 Din. Marelic, za katere so se prejšnje dni mnoge ljubljanske gospodinje kar pulile, včeraj ni bilo. Prišle bodo na trg le še manjše pošiljke. Pojavile so se v večji množini bosanske slive in rlnglojl. Prišlo jih Je do 8000 kilogramov iz Brčkega, samo tvrdka Štele & Plelik je .prejela pol vagona. Na debelo so bile slive po 3.50 do 5 Din kg, na drobno primerno višje. Ista cena Je bila za rin-gloje. Brčko je poslalo na trg tudi okoli 2000 kg jabolk. Iz Novega Sada je prispela ogromna množina lepih paradižnikov in paprike. Iz Brčkega Je dalje dospelo nad pol vagona bosanskih hrušk, ki so se nekoliko pocenile. Za maline so kmetice sprva zahtevale S, pozneje 4 Din za L Jurčkov Je bilo naprodaj le nekaj košar, merica po 4 Din. u— Povratek počltnišks kolonije z Vranskega. Krajevni odbor PRK za Ljubljano je poslal 2. julija 30 deklic na Vransko. Deklice so nastanjene v osnovni šoli Ob lepem vremenu delajo izlete v krasno okolico. Na razpolago imajo tudi vodo za kopanje. V dobrem planinskem zraku in ob obilni hrani so se kar vidno okrepile. Le prehitro se je približal čas povratka. že jutri se bodo vrnile okoli 11. v Ljubljano Starši naj pridejo ponje pred kavarno Kopalcem je na razpolago PROSTOR ZA BALINANJE, za odbojko in ping-pong. Evropo. V četrtek 28. t. m. pa odide 30 dečkov na Vransko. u— Mestno hišo ob Dunajski cesti bodo podrli. Stoletni mestni hiši na vogalu Dunajske ceste in Puharjeve ulice je usoda zapečatena. Brez vsakega odloga jo bodo že 1. avgusta pričeli podirati. Vse stranke '.n najemniki lokalov se morajo do tega dne izseliti. Sklep magistrata je — pravijo — v tem pogledu neodložljiv. Mnogo ma-terljala bo porabil najbrž Pokojninski zavod še za svoj nebotičnik. Stranke prosijo, da bi se Jim rok za Izpraznitev podaljšal vsaj do pomladi, kajti do 20 v delavnicah In lokalih zaposlenih oseb bo ostalo na zimo brez posla, ker nI mogoče tako hitro najti primernih drugih lokalov. u— Nove stavba v LJubljani. Gradbena akcija v mestu ln okolici letos ni tako zelo živahna, kakor bi bilo želeti, vendar Je navzlic hudim časom ln pomanjkanju gotovine 6e vedno znatna. Blizu Bežigrada ob desni strani Dunajske ceste si bo postavil v kratkem enonadstropno hišo železniški uradnik Anton Rupnik. Poslopje bo stalo na nekdanjih pekovskih parcelah nasproti sokolskemu telovadišču. Na Vodovodni cesti poleg mestne gramozne jame je že dograjena enonadstropna hiša Aleksandra Žgurja. Na hiši že dovršujejo streho, nakar orlčno z obmetavanjem notranjih m zunanjih sten. Ob cesti za Bežigradom si stavi dcmačtjo Peter Tomšič. Zgrajen Je vigok betonski temeljni zid in del visokega pritličja. Hiša bo enonadstropna. u_ Vsako soboto tridnevni izlet iz Ljubljane na Sušak, Bakar, Križišče, Crikveni-ca. Vožnja iz Ljubljane, Sušak, Bakar tja in nazaj 150 Din. Vožnja LJubljana, Sušak, Bakar, Crikvenica tja in nazaj 200 ^m. Prijave sprejema Avtopodjetje Pečnikar, Ljubljana Dolenjska cesta 3, Tel. 33-86. u_ Beračenje včas ineso. Berači ne nadlegujejo samo mesta, marveč tudi bližnjo okolico. Zadnji čas so v okolici orožniki, kakor policija v mestu, napravili strožjo racijo za sumljivimi elementi. Opazilo se Je, da so se začeli potikati po okolici po večini mladi ljudje, ki se Izgovarjajo, da So brezposelni in lačni. Hodita navadno po dva 6kupaJ. Eden gre v hišo in prosi, drugi Je na preži, če je prilika, potem prvi smukne v sobo In izmika, kar mu pride pod roke. Star! berači so drugače ree reveži in Se preživljajo z miloščino, toda tudi nJim prede slaba od strani varnostnih oblastev. Orožniki v fttepaaji vasi so pred dnevi prijeli Dalmafclnca, ki Je po vasi prosjačil od hiše do hifie In se ga Je prijela tudi boljSa zimska suknja. Mož je oženjen kočar Jovo Vukelič iz Jablanoa pri Senju. (0 l(2S$€3. ohlajena Ovomaltine je osvežujoča, okrepljujoča, hranilna in prijetna slaščica*. V poletni vročini bomo najbolje pogasili, žejo s hladno Ovomaltine. Z uporabo hladne Ovomaltine se ohlajuje telo in nvdomesti izguba na vodi. Hladna Ovomaltine daje telesu novo moč, vrača izgubljeno življenjsko radost in veselje do dela. Hladna Ovomaltine se prireja lahko in naglo v Ovo-mix čaši, ki je v to svrno posebno pripravna. Ta časa ima tudi to prednost, da je v njej prirejena Ovomaltine mnogo okus-nejša. Ovomix čaša se dobi povsod, kjer se predaja Ovomaltine, za ceno 15 Din. V vroči poletni dobi se uživa Ovomaltine lahko ne samo kot predjužnik ali kot malica, temveč ohlajena na ledu ali v vodi tudi preko dneva kot osvežujoča pijača. Pri njem so našli še 119 Din drobiža, dognali pa so, da je v desetih dneh napro-sjačil 700 Din. Izgovarjal se je, da ni mogel dobiti dela in da je bil primoran prositi miloščine. Najbrže pa je Jovo, drugače krepak človek v najboljši moški dobi, ra;e izvrševal beraški poklic, kakor da bi prijel za trdo delo. Odpeljali so ga v ljubljanske sodne zapore. u_ Prvak kolesarskih tatov ostane pod ključem. Izučen.1 ključavničar Lojze Te-piiia je v kriminalnih arhivih zapisan kot prvak kolesarskih tatov, kajti izvršil je že nešteto tatvin koies ter je bil zaradi tega kaznovan že nad 10 krat na večmesečno ječo. Posrečilo se mu je vselej, da so ga nndržali kar v ljubljanski kaznilnici, kjar se je znal vsem prikupiti s svojo marljivostjo in ubogljivostjo. Lojze je med kriminalnimi tipi znan pod priimkom »Ba-lancac. V kaznilnici prav za prav vživa posebne privilegije. Po justični palači je hodil skoro brez nadzorstva. Sedaj je kje .popravljal električno luč, nato je skakal po strehi in pregledoval, če je vse v redu. Kreta! te je :n obnaša; kakor kak glavar kaznencev. Mlajše stanovske tovariše je tretirai kot vajence v poklicu. Nadeli so RADIO KONCERTI, KLAVIR NA RAZPOLAGO. Dobra vina ter topla in mrzla jedila ob vsakem času. Postrežba točna, nizke cene. mu s.ednjič celo tudi naslov >višj:! telmič-ni ravr.atelj justične palače.« Sedaj je v preiskavi zaradi prav delikatne stvari. Ker teče sodna preiskava, za enkrat o stvari še no moremo poročati. u_ Glavna carinarnica bo imela 27. t. m. ob 9. dopoldne v carinskem skladišču javno prodajo blaga, kateremu je rok leža-nja že pretekel. u_ Državnim uradnikom priporočamo nakup blaga na obroke le po Kreditni zadrugi detajlnih trgovcev, Trgovski dom. u_ šentjakobski sejem priredil krajevna organizacija JRKD za Šentjakobski okraj v nedeljo 31. t. m. na Osojah. Apeliramo na občinstvo, da poseti to prireditev. katere čisti prebitek je namenjen obdaritv: revnih otrok za Miklavža. Zač-> tek bo cl; 14. uri. u_ Danclng v hotelu »Tivoli« vsak večer odprt do jutra, ob slabem vremenu pa v dvorani. Višinsko zdravilišče • pališče Klein Kirchheim na Koroškem v višini 1100 m, z radioaktivnim vrelcem, ki je po radioaktivnosti ir> zdravilnih učinkih enak znar.im gasteinskim vrelcem. Posebno ugodne cene pred in po glavni sezoni. Prospekte in pojasnila daje zdravilišče Ronacher. 269-a Za zdravljenje ft hemoroidov le Zdravniško preiskano sredstvo. Cena 60.— Din. Dobiva se v vseh lekirnab. in tiar. tdr, S. br. Od©b: eno od Ui:n. jvo. pol, 27. marca 10'i2. Uporabljajte pri sončenju samo SOLElft emulzijo 9305 Lekarna TRNKOCZY. Ljubljana. t MR.BAMOVEC (Planin/ca v • ca; Bahovec je edini in najboljši regulator za čiščenje in obnovo krvi. Zavitek 20 Din v apotekah. 273 u— Hud pretep in drugo. V Mengšu so Smeli fantje v petek nabor. Zbirali so se v gostilnah, kjer so se po stari navadi po-veselili, nekateri celo prehudo. Med fanti sta bila tudi 18 letni posestnikov sin Ivan Stopar iz Loke pri Mengšu ter delavec Anton Borec doma zi neke sosednje vasi. Zaradi preobilne pijače je proti večeru nastal prepir in pretep. Stopar in Borec sta kmalu obležala obklana na tleh. Prvega je nekdo sunil z nožem v hrbet in v lice, Borca pa v pleča. Oba hudo ranjena so včeraj pripeljali v bolnico v Ljubljano. Hudo jo je izkupil tudi 20 letni posestnikov sin Jože Vidic iz Dobrunj. Spri se je z dvema fantoma, izmed katerih ga je pri napadu eden objel z rokama, drugi ga je pa medtem z nožem osuval v glavo. — Osemmesečna hčerkica vrtnarja Jožica Terčičeva na Sv. Petra cesti 17, je včeraj dopoldne iztaknila doma stekleničico z bencinom in si privoščila nekaj tekočine. Otroka je bencin skoro zadušil in so ga moral; neutegoma spraviti v bolniško oskrbo. Poleg Karlovškega mostu je včeraj okrog 7.15 padla s kolesa uslužbenka tovarne Tribuna« Cecilija Dežmanova, do ^a iz Sostrega. Padec je bil izredno hud, ^onesrečenka se je obrezala na spodnjem delu života. Prepeljana je bila z avtom v bolnico. Za malo denarja — veliko zabave boste imeli, ako obiščete danes ob 13., 17. ali 20.30 uri KINO KODELJEVO kjer se predvaja film: ali JAZ V glavni vlogi Harry Piel. Vstopnina samo: Din 6., 5., in 4. Otroci Din 2._9364 u_ Ponarejeni bankovci. Že včeraj smo beležili, da krožijo po Ljubljani ponarejeni stoclinarski bankovci. Policija je doslej zaplenila štiri take bankovce, ki so bili oddani v raznih -trgovinah v mestu. Bankovci so hektografirani na debelejšem papirju in so brez vodnega tiska. Videti so nekam zamazani. Vsi falzifikati nosijo številko 371 in j:h je lahko spoznati že s samim prijemom. u__Dvorska knj:žnica priredi 7. avgusta na Borštnikovem trgu »Rajanje pod staro lipor. s prav pestrim programom. Vsem je še v dobrem spominu lanska prireditev, ki je potekla prav zabavno, čisti dobiček je namenjen za nabavo novih in vezavo starih knjig. Primarij J>t. (H. (faCuntauer ne ordinira privatno do 22. avgusta. 9363 Naznanilo Naznanjem ceni. občinstvu, da sem otvoril ter na novo preuredil gostilno in kavarno v Rožni dolini Pod klančkom" ter vljudno vabim vse znance in prijatelje ter drugo cenj. občinstvo na pristno kapljico. V nedeljo vsi k Lasanu na pečenega prašička na ražnju ter na zabavo do 2. ponoči ob vrtnem koncertu. Cene solidne in konkurenčne. Postrežba hitra in točna. Za obilen obisk se priporočata 9351 Jure in Jela Lasan Iz Maribora a— Slavnostna otvoritev strelišča zvezne strelske družine pri Sv. Juriju bo danes dopoldne ob 9. uri. Pri otvoritvi sodelujeta tudi pevski društvi >Jadran« in »Nanos«. Iz Maribora bo vozil avtobus naravnost na strelišče. Odhod izpred glavnega kolodvora bo ob pol 9. Strelci, lovci in prijatelji strelskega športa danes vsi na našo mejo! a— Tekma trgovskih izložb. Gremij trgovcev je na svoji seji sklenil prirediti skupno s Slovenskim trgovskim društvom ob priliki Mariborskega tedna tekmo najbolj učinkovitih in najlepših izložb. Najboljše izložbe bodo nagrajene. Gremij opozarja zaradi tega svoje članstvo, da se na to tekmo pripravi. Zaradi velikega dotoka gostov je nujno potrebno, da vsi trgovci posebno lepo in skrbno aranžirajo svoje izložbe, tako da bodo pripomogli k reklam.; in olepšanju mesta. Izložbe morajo biti dogotovljene do 6. avgusta. Opozarjamo, rk-majerju, podstarešini SKJ O angin, ijublian-skemu županu dr. Puou, narodnemu poslancu dr. Rapetu, Narodni Odbrani Itd. O. ban je med lepim govorom razvil krasni prapor itn ga izročil krepkemu naraščajniku Janku Isikri. Krepko je prisegel mladi praporščak, nakar ie kum privezal krasen svilen trak. V imenu domačega naraščaja ia dece j© privezala krasen trak naraščainica s. Je-Lenčeva ter okitUa tudi šesč drugih praporov z vernci. Besedo je povzel minister dr. Kraljevič, ki je pozival vse sokolske pripadnike k še boli intenzivnemu delu, nakar je župni starešina br. Šemrov v zanos-nih besedah pozival vso sokolsko mdadino, da sledi sokolSkim idealom, ki vodiio k po-. polmi zmagi jugoslovenstva. Pevsko društvo »Sava «je med posameznimi govori izvrstno zapelo »Itz bratskog zagrlljaja«, »Slavo delu«, in »Napltnico«. Vrli pevci so za svoje, lepo podane pesmi želi živahne ovacije prisotnih. H koncu se je starešina br. Žvan vsem toplo zahvalil. Pri vsej prireditvi je sodelovala godlba z Jesenic. Zlet radovljiškega sokolskega okrožja, ki bo to nedeljo v Žirovnici, obeta biti eden najlepših nastopov v našem obmejnem kotu. Za Žirovnico je to nekaj novega, ker takega nastopa še m bilo. Agilno mlado domače društvo dela s palno paro ter si je z vztrajnim delom vzgojilo že lep kader telovadkinj in telovadcev. Naj nihče ne zamudi nastopa, v nedeljo vsi v Žirovnico. Ne sme nobenega oplašiti tudi slabo vreme! Plavalni odsek Sokola - Matice napreduje v letošnji sezoni prav uspešno. Pred dnevii se je vrnil s tritedenskega tečaja na Dunaju brat Škofic m prevzel trenažo odseka na mariborskem otoku. Škofic. ki ie biil že prej izbor en plavalec, je svoje veščine na tečaju šq izpopolnil. Da pokaže odsek uspehe svoje truda priredi prihodnjo nedeljo društveno tekmo, katere se bodo udeleželi novi izborni plavalci. Tekma bo gotovo prav zanimiva, na kar že danes opozarjamo članstvo in prijatelje plavalnega športa. Sokolsko društvo Rimske Toplice-Šmarjeta. Župne plavalne tekme celotnega okrožja celiske sokolske župe se bodo vršile ob priliki javnega letnega nastopa Sokolskega društva Rimske Toplice-Šmarjeta v nedeljo 14. avgusta ob 9.30 dopoldne na novem modernem siportnem kopališču v Rimskih Toplicah, združene z dopoldanskimi tekmami v odbojki. Oib 16. pa bo javni telovadni nastop vseh oddelkov na letnem telovadišču poleg hotela »Stara Pošta«. Posetniki celodnevnega pestrega programa našega letnega nastopa bodo imeli priliko izrabiti preostali čas za prijeten nedeljski oddih v priljublieni izletniški točki — Rimskih Toplicah. Brate in sestre telovadce in tekmovalce okoliških društev vabimo in prosimo, da nas obiščejo v čim večjem številu ter se polnoštevilno udeležijo župnih plavalnih tekem za vse področje naše sokolske župe. Podroben program in ra-zmis nagrad bomo objavili še pravočasno. Na železnici običajen popust, kopališka uprava pa je za ta dan dovolila društvu za posetnike znaten popust cen v termalnih kopeljih. Sokolsko društvo Mojstrana Je svoj telovadni nastop, ki je bil določen za danes 24. t. m. zaradi nenadnih težkoč nrelo-žilo na 21. avgusta, o čemer se obveščajo, vsa bratska druStva. Okrožni zlet v Zagorju ob Savi bo prihodnjo nedelja Za to veliko sokolsko ma- nifestacijo se zagorski Sokol temeljito pripravlja. Že sedaj prihajajo od posameznih društev v okrožju številne prijave. Ob pol 10. bodo tudi izbirne okrožne tekme v odbojki vseh oddelkov. Zagorski Sokol je v ta namen renoviral igrišče, da se bodo tekme lahko brezhibno vršile po predpisih. Pomerila se bodo društva iz Zagorja (I. in 11.), Trbovelj, Hrastnika in še druga društva v okrožju. Ob pol 13. bo sprejem gostov na postaji, ob 13. povorka in ob pol 16. javna telovadba. Sokolsko društvo v Radovljici priredi v nedeljo 7. avgusta ob pol 4. popoldne veliko javno tombolo z dragocenimi dobitki, na kar se okoliško občinstvo že sedaj opozarja. Nova sokolska telovadnica v Ljubljani. Marljivo sokolsko društvo Ljubljana m., ki ima svoje območje v severnem delu Ljubljane, otvori 7. avgusta poleg svojega letnega telovadišča tudi telovadnico, kar bo velika opora za nadaljnje delo. S tem stopi društvo v krog ostalih ljubljanskih sokolskih društev in prepričani smo, da bo v plemeniti bratski tekmi napelo vse sile za okrepitev sokolske misli na severu Ljubljane. Opozarjamo vsa ostala društva na prireditev 7. avgusta ter jih vabimo, da pchite v goste k Sokolu m. Češkoslovaška Obec Sokolska je po ogromnem IX. vsesokolskem zletu naslovila na češkoslovaško javnost pomemben proglas, v katerem se v prvi vrsti zahvaljuje vsem izvensckolskim činiteljem, ki so pripomogli z njihovim požrtvovalnim sodelovanjem k velikemu uspehu zleta, obljublja pa vsej javnosti, da bo Sokolstvo tudi nadalje z vso vnemo in energijo delovalo v sedanjem pravcu. Dalje pa je starešinstvo ČOS izdalo tudi na članstvo, naraščaj in deco svoje organizacije bratsko zahvalo za vse delo, spojeno z velikim zle-tom v spe min stoletnice Tyrševega rojstva, poživljajoč vse sokolsko pripadništvo k ponovnemu delu za sokolsko stvar. Sokolski Glasnik ima v svoji zadnji številki lep uvodnik: »Po Pragi — Gdinija«, opremljen z dvema slikama. Nato sledi članek s. Tyrševe: »življenjska sila Sokolstva«, ki naj si ga prečita vsak Sokol. Nadaljnji članki obravnavajo praški zlet, naloge Sokolstva v današnji krizi, nakar slede vesti iz žup in društev. Opozarjamo na osem velikih statističnih slik, ki nazorno prikazujejo razvoj jugoslovenskega Sokolstva v zadnjih desetih letih. Ta številka ima še nekaj drugih slik iz vsesokolskega zleta, in sicer nastop selskih Sokolov, naše vojske, našo tekmovalno vrsto in pogled v del jugoslovenske sokolske razstave. Zahvala našega Sokolstva Pragi in češkoslovaškemu Sokojstvu. Takoj po dokončanem vsesokolskem zletu je naslovil naš sokolski savez na GOS pismo, kjer se v imenu vsega jugoslovenskega Sokolstva bratski zahvaljuje češkoslovaškemu Sokol-stvu in zlsti slovanski Pragi za vse obilne dokaze pobratimstva in gostoljubnosti, ki ju je btfo deležno vse naše članstvo, naraščaj in vojska, ki je prisostvovalo vseso-kolskemu zletu. Proglas je vzbudil živahno odobravanje v češke slovaški javnosti. Novosti pri zletnih tekmah v Pragi Na letošnjem vsesokolskem zletu v Pragi je bilo okrog 160 različnih tekem. Da se izvedejo vse čim bolje in hitreje, so se po-služili prireditelji raznih novih naprav, ki so vsestransko zadovoljile. Najzanimivejše je bilo električno merjenje časa z aparatom, ki ga je iznašel br. V o z e L odlični češkoslovaški sokolski delavec, znan zlasti po svojih sijajnih skladbah prostih vaj (Lilleska peti n dva jsetori-ca, ki smo jo videli v Osijeku 1. 19211). Ta aparat se je uporabljal že na zadnjem vsesokolskem zletu v Pragi 1926. Letos ga je br. Vozel še izpopolnil in nekoliko preuredil. Fukcijoniral je brezhibno. Teklo je vedno 8 tekmovalcev (vrsta) hkratu- Pri startu je bila lopa, v kateri so bili čaeome-rilci z aparatom. Na strel so pričeli s tekom, istočasno ie začel delovati tudi aparat, ki je imel valj, na katerem so bile označene vodoravne črte za vsako desetin-ko sekunde. Medtem ko se je valj \rtel, je preko teh črt vleklo 8 peres, za vsakega tekača eno. Na cilju je imel vsak tekač svoj trak- Ko ga je 6 kremi pretrgal, je odskočilo od valja njegovo pero. Dolžina črte, ki jo je zarisalo pero, ?e na desetinko sekunde natančno označevala čas, ki ga je potrošil tekmovalec, da je pretekel določeno progo. Ker je bil interval med dvema črtama za desetinko sekunde zadosti velik, si z očesom lahko približno določil celo tudi stotinko sekunde. S pomočjo te iznajdbe se je tekmovanje pri teku, ki se je prej vedno jako zavlačevalo, odvijalo jako hitro in je podalo precizne rezultate. Analogno je bil urejen isti aparat pri plezanju na vrvi. Prej je bil na vrhu vrvi pritrjen zvonček. Ko si udaril z roko po niem, ie časomerilec ustavil uro (štoperi-co). Zdaj ie bilo na vrhu vrvi označeno mesto. Ko si prispel na cilj in stisnil z roko označeno mesto, je odskočilo tvoje pero na valju. Novost letošnjega zleta je bil tudi način tekmovanja v prostih vajah. Pred tem so se proste vaje izvajale na štetje vodnika vrste. Ker je dobra izvedba prostih vai_ v veliki meri odvisna od pravilnega naglaše-vanja v štetju, ki ti označi že ritem vaje, se je mnogokrat pripetilo, da je bil dober telovadec prikrajšan zaradi slabega in neizrazitega štetja vodnika vrste. Letos so or>rem'li tekmovališče z izvrstnimi radio-foii. Zletne proste vaje 90 se izvajale na godbo in tako so tekmovali vsi pod istimi pogoii, kar ie edino pravilno. V oceni za izvedbo prostih vaj ie tako prišla do izraza tudi sjx>sobnost tekmovalca za izvaianje prostih vaj na godbo kar je velike važnosti glede na skupni nastoo. Organizacija V9eh tekem je bila kaipak vzorna. To se je pokazalo zlasti pri tekmi Članov v nižiom oddelku, h kateri je bilo prijavlienih 250 vrst. to je 2000 tekmovalcev. Zaradi razmeroma malega prostora tekmovališča in malega števila telovadnega orodja ne bi mogli vsi hkratu tekmovati. Ako bi vsi hkratu pristopili k tekmi, kakor ie to bilo običaino do«edai. bi to imelo za posledico utrudljivo čakanje, ki tekmovalca popolnoma izčrpa. Zato so razdelili že v naprei vse tekmovalne vrste v 6 skupin, ki so pristopile k tekmi v enoumih intervalih. Tako ie pričela I. grupa s tekmovaniem ob 6. uri zjutraj, zadnia grupa pa oooldne. Do večera je bila tekma končana. Občudovanja vredno ie bilo ogromno delo. ki so ga izvršili sodniki, ki so v svoii odgovorni službi vztrajali od zore do mraka. Nič mani težavno nalogo je imela števna komisija. Zbor števcev je imel svoio posebno pisarno tik tekmovališča v kateri so se s stroji za seštevanje določili rezultati po- sameznikov in vrst. S pomočjo tabel se je takoj preračunal rezultat v odstotke točk, ki jih je bilo mogoče doseči. Pri tem vzorno preciznem poslovanju je bilo mogoče razglasiti rezultate že prihodnji dan na javni telovadbi. Organizaciia tekem na praškem vsesokolskem zletu je bila odlična šola za naše sokolske tehničarie, ki bodo goU>vo uporabili v bodoče doma vsa dragocena izkustva, pridobljena v Pragi. Kulturni pregled Koncert Antona Trosta Ljubljana, 23. julija 2e par sezon nismo slišali g. Trosta v Ljubljani, kar je po takem koncertu, kakor je bil četrtkov v radiju, še posebno obžalovanja vredno. Koncertov tega nivoja ne potrebuje samo naša publika, ampak še prav posebno naš pianistični in sploh glasbeni naraščaj. Linija koncerta: klasika, romantika, moderna in folklora l>arakterizira program našega mojstra. Bachova Chacona, gotovo eden najlepših umotvorov glasbene literature, v Busonijevi predelavi (danes skoro-da nekam pleonastični, delno tudi Bachovemu stilu nasprotujoči) spada med tehnično in posebno muzikalno najtežje klavirske skladbe. Le prerada razpade pri izvajanjih (zaradi nebrojnih varijacij nad eno temo) v fragmente in izgubi vso monu-mentalnost. Pri Trostu je skladba rasla v eni črti do konca, tehnično mojstrsko dovršeno in muzikalno izčrpano do dna. Tudi v ostri dunajski konkurenci priznan kot izvrsten Brahmsov interpret je Trost zaigral Brahmsovo (pri nas to sezono v tretje izvajano) Es-dur rapsodijo res romantično. Prvi del ne tako klasično strogo, ritem oster, a le sem pa tja malo robato, trio (pianisti!) skoro brez pedala — krasen efekt! Novak: Pesmi zimskih noči. Lirične noči: nekam premalo mehkobe v kantile-nah, Karnevalsko noč z velikim elanora. Skrjabinova peta sonata, formalno intere-santna po obširnenm uvodu in ogromni, bolj simfonični kakor klavirski izpeljavi, impresionistična, močno še romantična, harmonično mestoma moderno usmerjena skladba, prenasičena s tehničnimi težkoča-mi, je v poslednjih letih najpogosteje n% repertoarju med vsemi Skrjabinovimi sonatami. Trost je pokazal, da je tudi moderna njegovo področje in je za današnjo glasbeno smer mestoma presladko tematiko okrepil z abstraktnejšim podajanjem, kakor ga sicer Skrjabinova (starejša) mu> zika zahteva. Trostova Parafraza na slovenske narodne pesmi je razveseljiv doprinos k slovenski klavirski literaturi. Piani stično bri-ljantna skladba spominja na Lisztove pa-rafraze in se giblje harmonično med Brahmsom (zvok) Straussom (kromatika, zadržki, polifonija) in slovansko novo-mantiko Čehov in Rusov (pararelne prehodne tereene tn sekstne pasaže, ritmika). Formelno ima skladba to slabost, da je predvsem predolga, materiala ima za dve do tri še vedno dovolj dolge kompozicije. Tudi ni materijal sam smotreno razvrščen, tako da nudijo teme med seboj sicer kontraste, a nobene notranje simetrije in se zatorej skladba močno približuje (tudi po prehodih) formi potpurija. Skladba dokumentira komponistovo obširno znanje, okus (težko je naše pesmi virtuozno predelati, ne da bi postale banalne) in smisel za efekten, virtruozen klavirski stil. Naši pianisti bodo gotovo radi posegli po tej skladbi, ki je posebno pripravna za zaključek programa. Večer sam nam je pokazal velik format mojstra Trosta, pokazal pa je v izvrstni luči tudi vodstvo radia, ki nudi v zadnjem času svojim poslušalcem res izvrstne programe, Dr. D. Š. Rene Bazm f. Med telefonskimi vestmi v petkovi številki je izšla novica o smrti francoskega pripovednika, člana Akademije Renea Bazina (r. 1853). S tem pisateljem je izgubila katoliška simer v francoski književnosti emega svojh odličnih predstavitelj-ev, ki je spadal v krog Bourgeta, Bordeau.va in drugih znanih imen. Bazin je sipisal vrsto romanov (LTne tache d' enere; »D« to-ute son ame«, »La terre qui meuirt«, »Les Oberle«, »Dona-tienine« i. dr.), v katerih, kakor pravi Mor-net, poveličuje moralo in krščansko vero in zametuje vse oblike političnega, socialnega in intelektualnega življenja, v kolikor na,sprotujejo tej morali in veri. Moč njegovih romanov ni v karakterjih, marveč v poetičnem vzdušju, s katerim obdaja s katoliškega zornega kota opazovano življenje. Rad je opisoval kmečko življenje in proslavljal kimetovo ljubezen do grude, zvesto*bo, pogum in druge vrline, ki so se mu zdele združene z verskim življenjem. Ni pisal romanov a these kakor včasih Rourget: rajši je proučeval življenje in skušal njegove lepe, z ubrano vedrino prežete opise obsevati s svojimi idejami in verovanji. Bil je iskreno veren mož, brez hinavstva in postranskih interesov, zato je njegovo delo tudi v očeh nasprotnikov svetlo in človeško-toplo. Naše glasbene revije. Beograjski »M u zički glasnikejev pravkar izilli 5./6. številki objavil na uvodnem mestu članek Stane Ribnikar o Igorju Stravinskem, dalje prispevek Riharda Schwarza jO problemu nove muzikec, historijat pevskega društva »Stankovič« ob njegovi petdesetletnici in dolgo vrsto informativnega gradiva. Med drugim je tu izšlo poročilo o prvem slovenskem festivalu v Ljubljani, objavljen r>a je tudi obsežen zapisnik seje delegatov Vso-slovanske pevske zveze, ki ie — kakor znano — letos ob binkoštih zasedala v Liub-ljani. — »Muzička revi i a«, ki izhaia v Zagrebu, je takisto izdala dvojno številko. Na uvodnem mestu je objavljen članek »Idejni smer naših kompozitora«. ki ie nekak obračun z minulo sezono. Nadaljuje in končuje se obsežna razprava >Murika u 19. stolječu«. Članek »Na koncu operne sezone« razpravlja o zagrebški operi. Sledi cola vrsta kritičnih poročil o zagrebških glasbenih prireditvah in polemike. Pri tej sicer interesantni in živahni reviji ie neprikup-no to, da se avtorji člankov skriva io pod komaj vidne šifre ali pa se sploh ne podpi-spjeio Ali je ta sramežljivost znak nekega (napačno pojmovanega) antiindividualiz-ma Tistiti. Ozirati se moramo marveč na neprisiljeno elegantno linijo ter na barvo, ki ne sme biti preveč izrazita. Četudi so namreč letos živahni toni izredno priljubljeni, jih vendar ne priporočamo za eleganten plašč, ki bi ga v tem primeru mogle nositi le k nekaterim oblekam, kar pa letos z ozirom na težke gospodarske pril ke ne bi bilo praktično. Zaradi tega pa se preudarna žena odloči za beige, peščeno rumen ali črn plašč, ki pristoja k vsaki barvi. Tvorivo poletnega pkšča je zanimivo poglavje zase, kajti v to svrho si vedno ne' želimo svile, ki sicer pri umetni luči lepo učinkuje, podnevi pa se zdi pod svetlo sončno svetlobo preveč vsiljiva. Zaradi tega so bolj priljubljeni plašči 'z lahkega blaga, ki niso nič manj elegantni kot svileni, zlasti ker gTe tu z^a posebno porozna, često prozorna tvariva. Oblika novega plašča je v vsakem pogledu enostavna. Tu velja še vedno vitle os t katere videz tem lažje dosežemo, ker so ramena pri novih modelih nalašč umetno razširjena. Zelo dekorativni so različni »kep-plašči,« ki jih srečujemo letos v mnogoterih variantah. Često je kep na ramenih pritrjen le z gumbi, tako da moremo plašč tudi brez njega nositi. Naša predzadnja skica prinaša tak plašč, ki je tesno ukrojen, ;ma lahno zvončasto volano ter je brez ovratnika. Tem bolj učinkuje slikoviti kep s prikrojenim šalom, ki ga moremo k vsaki poletni obleki nositi tudi brez plašča kot lahko in koketno ogrinjalce. Moda posveča rokavom še zmerom največjo pozornost, tako da opažamo zlasti pri novih plaščih izredno zanimivo izdelane rokave. Naša zadnja skica predstavna raven plašč z malim, nenavadno ukrojenim ovratnikom v obliki kepa ter balonastimi l^ifi-s&IlIHNJi KMUlTEirrUM LJUBLJANO Levstikova ulica □a Vrtači Vladimir Levstik: Boy Gospod, gospa, sin in hči so sedeli pri kosilu. Molčali so. Že od jutra je bila hiša polna napetosti in težke slut« nje. Gospa je ogorčeno sopla, otroka sta se zaničlj ivo ozirala na očeta, vilice in noži so ropotali z očitajočim poudari kom. Gospod je bil bled, pobešal je glavo in se le časih mračno ozrl na Bova. Boy je vse to prav dobro razumel. Kadar so bili nanj tako jezni, je žviž« gal bič. Kadar so bili jezni na gospo« da, ni žvižgal bič, zakaj gospod je bil velik in močan in nihče se ga nj upal tepsti. Ali pogledi vseh treh in gospe« jine besede so bile hujše od biča. D o* sti hujše so morale biti, drugače se go« sr>od pri takih prilikah ne bi bil grabil za vrat in butal z glavo v zid, tako da je Bov vselej planil k njemu in glasno zatulil od groze. Potepati se nista smela ne Boy ne gospod in sploh nihče v hiši razen go« spe. Potepati se je bilo takisto kaznji* vo kakor ukrasti kos mesa s kuhinjske mize. A vendar sta se katerikrat po» tepla: časih Bov, dokler je bil mlajši, časih pa gospod, ker niso bili prijazni z njim. rokavi, ki so nad komolci okrašeni z robčki. Široki reverji, spredaj zvonča6to drapi-ran kroj ter pri komolcih razširjeni rokavi ustvarjajo izvrstno celotno sliko (1. skica). Izredno okusni so tudi docela ravni plašči s prekrižanim životom v »Napoleonskem« slogu ter z kelihastimi rokavi (2. skica). Mnogo razumevanja zahtevajo klobuki, ki jih nosimo k tem modelom. K zadnjim dvem plaščem nedvomno najlepše pristoja jo širokokrajni klobuki, kii jih ovijemo z enobarvn;m trakom. Plašča s širokimi reverji pa zahtevajo male, enostranske klobučke, kakor jih vidimo na naši sliki. Rokavice se zaradi elegantnega kontrasta ne strinjajo z barvo plašča, temveč soglašajo z obleko. Moderne nogavice niso niti presvetle, niti pretemne: imeti morajo srednje močno barvo, kakor od sonca ožgana polt. če ljubite dobro in lepo domačo knjigo se naročite na knjižne zbirke Tiskovne zadruge. Kratke rokavic® za vroče dneve se glasi najnovejše modno geslo, kajti doslej je veljala za elegantno le napol dolga rokavica. Ta preokret si smemo nedvom- delov, ki so jih razni modni salotni pred kratkim vrgli na trg. Kakor kaže naša skica, najdemo tudi med kratkimi rokavicami Snoči se je bil gospod spet potepal. Vrnil se je pozno, ko so vsi že spali, ropotal v predsob ju in prinesel v spal« nico duh po vinu. Bolni Bov se je zdramil in zalajal, gospa je sedla po« koncu, prižgala luč in vreščala na go* spoda še potem, ko je zdavnaj ležal v postelji. Boy ni verjel, da bi bilo tisto zmerjanje samo zaradi potepa; gotovo mu je prerekla vse zamere, za vse živ« ljenje nazaj. Tudi o Bovu je govorila. S takim sovraštvom ie izrekla njego« vo ime, da se je zbal in zacvilil. In go« s~od je v temi iztegnil roko s postelje, pogladil Boya po glavi in tiho rekel: »Ubogi Boy!« Malokdaj je bila gospo« dova roka tako meh' i kakor snoči. Vse to je moralo nekaj pomeniti Pred leti bi bil Boy še ugibal, skrbelo bi ga bilo, hodil bi bil okoli gospoda in ga vprašujoče zasledoval z očmi. A zdaj je bU star in truden', tako truden, da mu ni bilo ničesar več mar. Menda tudi njim ni bilo več do Boya. DrugI ga tako in tako niso marali, a gospod ga je imel prei rad in zastran njega je l "o Boyu hudo. Jeseni, 1 o se je listje osi^alo, ga na prim°r ni bil vzel na lov; izpuščaja na hrbtu mu ni več ma« zal, in kadar ga je ogovoril, je bilo v n;°rtovih očeh Rek'-' kalnega, kakor takrat, ko si je bil nastavil puško pod br-do in so mu jo vsi trije, gospa, sin ljubke in elegantne tipe, pa naj si bo to športna rokavica z o krajci ali lahka, elegantna rokavica iz pralnega usnja. Na potovanju rabimo mnogo malenkosti, b so M elegantni videz vsake dame največjega pomena. Največjo pažnjo zasluži seveda pokrivalo in z njim v zvezi eleganten šal, ki nas zlasti na morju ohrani hladnega vetra. V to svrho je najbolj ljubka čepica v obliki turbana z odgovarjajočim šalom 'Z enakega tvoriva, ki mora biti izredno porozno, da se turfcan dobro prilagodi k glavi. Tvoriva te vrste so vedno široko vzor-časta, n. pr. karirasta ali progasta v izredno živih barvah, ki izvrstno kontrastirajo z belim blagom ali z nevtralno barvnimi potovalnimi plašči ali kostumi. Zdravniška posvetovalnica Komarjev pik. Sisak. Ako vas je ujedel komar, vam priporočamo mentolov eter. Vzame se 1 do 2 grama mentola in 10 gramov etra in se s to zmesjo namaže ubo-deno mesto. V primeru pa, da nimate drugega pri roki, je dober tudi pepel od cigarete. Pepel se posuje na uibodeno mesto, nato pa dodamo par kapljic vode in vse to na koži razmažemo. Mast v pepelu nam ublažuje namreč bolečino, ki je nastala zaradi komarjevega pika. V tem ugrizu je tekočina, ki je kemijsko slična mravliinčni kislini. Ranjena mesta ne praskati, da se ne inficirate. Bolečina itak kmalu preneha. Otekajoče noge. Kostanjevica. Vzrokov, da noge otečejo, je več. Običajno nastopi oteklina zaradii tega, ker zastaja sokrvica v podkožnem staničevju. To pa zaradi slabega srca. ki ni več v stanu zadostno porazdeliti krvi s svojim utripanjem po žilah. Predvsem vam pniporočamo mir, zaradi zdravil pa se obrnite na svojega hišnega zdravnika. Slabokrvnost. B. K. v F. Slabokrvnost obstoja v tem, da je število rdečih krvnih teles zmanjšano. Pojavlja se v splošni slabosti, utrujenosti, slabem teku, glavo-bolju in zahtevi po spanju. Navadno se pojavlja pri ženskah v pubertetni dobi. Nastane pa tudi lahko po težkih prestalih boleznih in pa zaradi izgube krvi. Poleg specialnih zdravil vam priporočamo te-premembo zraka, krepko hrano in čim več počitka. Glede zdravil pa se obrnite na svojega hišnega zdravnika. Trganje. Kranj. Ako vas je čez celo zimo v nogah trgalo, imate zdaj najlepšo priliko, da se po temeljitem zdravniškem pregledu podate v kako kopališče. Upamo, da pri vas stvar še ni zastarana in vam bo z enkratnim obiskom toplic že precej pomagano. Priporočamo vam Dolenjske toplice. Doječa mati. Ljubljana. Preračunano na kilograme telesne težine naj spije dojenček množino mleka, ki odgovarja v prvih tednih eno petino — eno šestino, v drugem do šestega meseca približno eno sedmino. v naslednjih mesecih približno eno osmino do eno devetino svoje lastne telesne težine. Med petim in sedmim mesecem se mora početi z mešano hrano, ker dojenje samo ne zadostuje več. Beli iztok. Beba. Navadno je belemu iztoku iz genitalnih organov vzrok slabokrvnost, če seevda ni vzrok spolna bolezen. Za prv' primer vam priporočamo zdravljenje slabokrvnosti. V drugem primeru pa pojdite takoj k specialistu. Zelo vam priporočamo sedeče kopeli v senčnem odcedku. Egneza. Št. Vid. Ako je vaša rana. ki je nastala zaradi opekline s kropom, še od-nrta, vam priporočamo Peridolovo mast. Rano pa imejte vedno obvezano, ne umivajte posode z ranjeno roko, ker se vam na ta način ne bo nikoli zacelila, čim večja snaga! Nosečnost. Porod lahko pričakujete v času, ki ga izračunate takole: Od prvega dne zadnje menstruacije odštejete 3 mesece in prištejete 7 dni. N. pr.: Ako ste imeli menstruacijo prvega marca, odštejete 3 in hči, komai izvili. A Boy ni mogel biti več zelo zalo« sten. Vse reči na svetu so nekako iz« gubljale svoj pomen. Jed mu ni šla v slast, drevesa, vogali in plotovi ga niso več zanimali, in sosedova Diana, ki je časih prišla v vas, se je zaman dobri? kala okoli njega. Bov je spal. Spanje je bilo boljše od mesa in mladih psic, spanje je bilo malone tako mehko ka« kor gospodova roka. Skoraj vse razen spanja je bilo bolj ali manj nadležno. In kadar je Bov najlepše sanjal, se mu je zdelo, da se utaplja v velikem, brez« brežnem, od same dobrodejnosti kar vrtoglavem snu. Boy je bil vsega naveličan. V teh mnogih zimah m poletjih se je bilo marsikaj izpremenilo, ne hiša, ne ljudje niso bili več taki kakor nekdaj, ko je bil Boy še mlad. Gospa se je bila odebelila in postala hudobna, sin in hči sta bila odrasla, gospodovo brado so bile preplele sive niti. Gospod je zdaj zmerom dišal po žalosti, in Boyu se je zdelo, da bi tudi on najrajši le« žal in spal . . . Noži in vilice so bili nehali ropotati, dekla je bila odnesla posodo, v sobi je bilo dolgo čas vse tiho. Po Bovevi dre« motici so plavali odlomki spominov. Zajec je tekel in Bov za njim . . . Vo« gaJ župnišča je dišal po mesarjevem mesece (torej je to prvi december), dodajte 7 dni in na ta način ste dobili dan poroda — 7. december ★ Muhe — prenašalke raznih bolezni Muh je najmanj tisoč raznih vrst. Najvažnejši pa sta: domača (hišna) in divja muha, ki živi zunaj. Domača muha se muo-ži potom legla jajc. Leže jajca na različne odpadke jedi, na smeti, najraje pa na gnoj. Čez 24 ur se iz jajca zleže ličinka, ki je podobna črvičku, je bele barve, brez glave in brez nog. Čez 5 do 10 dni se pretvori v bubo, čez daljnjih 5 dni pa nastane odrasla muha. Tako brzo torej nastajajo in se razvijajo muhe. Zgodaj pomladi se že porajajo, ni čudo, saj je povsod dovolj odpadkov in smeti. Čez celo poletje pa do jeseni pa se jih razmnoži na milijone. Odrasla domača muha se hrani z najboljšimi jedili, ne zanemarja pa tudi gnoja, raznih izmečkov bolnikov, človeškega potu itd. Na svojemu jeziku, sličnem se-salki. prenaša svojo hrano z enega mesta na drugo; prenaša pa tudi različne kl'ce bolezni. N. pr.: kolera, griža, tifus, tuberkuloza. Ako hočemo torej svoje telo oču-vati pred temi kužnimi boleznimi, moramo čim bolj zatirati muhe, ki jih prenašajo in povzročujejo. Divja muha (zhadaljka) je podobna domači oziroma hišni muhi. Ima zelo trdo :n ostro sesal jko, s katero prebada človeku kožo. pa tudi živalim in sesa kri. To ie namreč njena hrana. Ličinka divje muhe se posebno hitro razmnožuje v kraviem blatu in nrenaša bolezenske klice posebno med živalmi. Kako zatiramo muhe? 1. Vaižno je, *da uničimo legla muh. 2. Zatirati moramo jajca, ličinke in bube. 3. Ubijati moramo odrasle muhe. Legla muh najbolje uničujemo, ako držimo hišo čim najbolj snažno. Pod treba vedno umivati in pometati, odpadke takoj odnesti in sploh odstraniti vsako nečistočo. V njej so žive ličinke muh. Kuhinjske odpadke 6branjujmo v kcvinastih posodah, ki se dobro zapirajo. Legla muih lahko uničimo tudi z različnimi kemikalijami, n. pr. z gašenim apnom, boraksom, krezo-lom itd. Naše gospodinje se poslužujejo tudi lepljivih papirjev in drugih muholovk. To so dobra domača sredstva. Najpripravnejše muholovke so iz stekla. Napolnimo jih s pivom, mlekom ali sladkorjem. Na to muhe najbolj letijo. Z za-tiranja-n muih moramo pa začeti že zgodaj pomladi, dokler jih še ni mnogo. Moramo tudi nabaviti različne varnostne naprave na okna, n. pr. tanke mreže, kakor jih uporabijo v malaričnih krajih proti komarjem. Zatiranje muh naj nam potopa* v i<&asfei na oioGu JCrGu. Cene za popolni pension (stanovanje, hrana, vse takse in postrežba) Din 42.— do Bin 57.— V hotelu je 24 lepo urejenih, čistih sob s pogledom na morje. Lastno kopališče je cenj. gostom brezplačno na razpolago pred hotelom. Odlična prvorazredna kuhinja in točenje najboljših vin po ceni 6.—, 8.— in 9.— Din. Prošek 20.— Din liter. Zahtevajte prospekte pri potniških uradih in od uprave hotela »Evropa«. 9344 198 MA mom osmu Najidealnejše bivanje na morju. VILA »SONJA«, HOTEL »LOPAR« in HOTEL »VELEBIT« nudijo ves komfort z izvrstno kuhinjo, lepe sobe. Popolna oskrba s sobo Din 58—65, v glavni seziji Din 60—70 dnevno. Zahtevajte prospekte! H VA H HOTEL SLAVIJA Novo o tvor jeni hotel. Tik pristanišča vseh parnikov. Priznano izvrstna kuhinja. Informacije in prospekte pošlje lastnik M. Milici 6. 82 Peščeno morsko kopališče OMIŠ PRI SPLITU HOTEL „BELLEVUEM novozgrajen tik ob morju, v sobah tekoča voda, danzing na morski terasi, polna penzija, s sobo in vsemi taksami in postrežbo Din 60—85. Domača in dunajska kuhinja Nobenih zdraviliščuih taks. 85a LOPUD Hotel — Penzion „Lopud" Kulfevan odprt vse leto. Otok oddaljen 1 uro od Dubrovnika Vsakodnevna zveza s paro-brodom ali motornim čolnom. Novozgrajen hotel, izvrstno urejen, z veliko teraso z izgledom na morje. Divno kopališče, peščeno obrežje. Penzion s sobo in vsemi taksami in pristojbinami za kopanje dnevno 65 Din. Zahtevajte prospekte! Lastnik: Pero Kuljevan. 119 Letovišča PENSION STURM LETOVIŠČE POLJČE pri Begunjah uživa sloves mirnega zatočišča v krasni legi ob vznožju Karavank. Za miru-željne najidealnejši kraj. Vsa oskrba s sobo Din 65.— dnevno. 236 Alpski pension JUT 224a Kranjska gora V divni legi, obdana z jelovim gozdom. Krasen razgled na planine. Velik pri-rodni park. Livada za sončenje. Prekrasni izprehodi. Opremljene sobe z vsem komfortom, s toplo in hladno vodo, električno razsvetljavo. Najnižje penzijske cene. , _ , .. Zdenka Pavlovic. Gor čez gmajnico Kranjska gora, sredi julija. Nekaj čudnega, zagonetnega so popoldnevi, ki se kopljejo v mirni, sveži toploti pod planinami, vsemi zasutimi z zasanjanim, kakor tono;ca nežnim sončnim prahom. Komaj čuten, hladen veter se zaganja visoko dol s snežisč, ki pobliskavajo izza sončnega prahu, kadar koli se zgane tenčica, zakrivajoča skalnato pogorje, ki se s svojimi drznimi vrhovi nevidno dotika samega neba. Dremavica leži nad vso ozko dolinico, a ta drema vit a ni lena, temveč je v nji vse polno prijetnosti, kakršne človek ne najde nikjer drugod, niti na naj-mehkejši blazini, zavi.ti v najdragocenejšo svilo. Vas molči in saraja v tej dremavici, ki je ne moti pridušeno petelinje kikirikanje, niti bodri koraki letoviščarjev, ki se izprehajajo po cesti in po potih, vodečih nekam daleč v bajno kraljestvo planinskih pravljic. človek uživa letovišča rsik o življenje z vso naslado, a uživa tudi samo-tni mir, ki je sam po sebi tudi velik kos tega življenja. Vsak najmanjši predel gorske samote je življenje svoje vrste in je v celoti samo izraz, ki izpopolnjuje življenje letovišča, ne poznavajočega v teh dneh nevšečnih skTbi prazne vsakdanjosti. Steza vodi preko razžarjenega proda, brv preko modrega gorskega potoka, ki neutrudno prepeva s svojim zvenečim glasom v prijetno dre-mavico. Pod strmim gričem sopejo mirne smreke blagodejni vonj in med sočnim zelenjem se svetijo kraj nizkega grmovja veliki ciklamni in elahte v samoto, da se širijo človeku prsi in čuti v sebi moč, da bi se lahko zgrabil v divjem bctfu z vsemi nevšečnostmi, ki ga strašijo noč in dan nekje daleč v sivih ravninah. Poetična Gmajnica, vsa zatopljena v preteklost in sedanjost, širi tu svoje dehteče, skrivnostno naročje in vabi v 9voje življenje, ki ga vidi in razume samo človek, ki je ubežal razočaranju daljnega sveta in išče v preobratu svojih misli lastni, izboljšani jaz. Preteklost je popolnoma onemela v tem samotnem kotičku, ni-hče je ne razume razen mladega vaškega dekleta, kadar se mu v nemirnem srcu prebudi prava ljubezen. Gmainica ie bila svetišče ljubezni, ki se je morala skrivati pred zavistnim svetom; v tem svetišču pa ni bilo nikoli nikjer grešne nizkotnosti, temveč samo mlada sreča in sanj a vi mir, ki nehote razburi še dandanes hrepefl%če srce slabotnega dekleta, da s tihim, a vendar zvenečim glasom zapoje pesem o gmajnici in o ljubezni, ki neprestano kroži po Gmajnici in kliče in vabi.. Še neznatne ptičice ni tod nikjer, le samoten studenček brblja v tišino iin z veselim glasom sekundira pojočemu, zaljubljenemu dekletu. V resnici je vsa narava borovške Gmajnice ustvarjena tako, da človek lahko trdi: vsa ta okolica je bila v davnih dneh posvečena neznanemu božanstvu, ki pač ni bilo nič drugega nego boginja svežosti, lepote in ljubezni. Mogoče je stalo v tej samoti skrito svetišče, kjer so častila mlada srca prelepo boginjo. Gotovo je raizgrinja-lo tod nekje sveto drevo svoje košate veje, v katerih senci se je porodil marsikateri sen, ki se ni mogel nikoli uresničiti v mrzlem življenju. Mali rut, ki se strmo OTOK Rab DALMACIJA Grand hotel Imperial — Grand hotel Hoteli I. razreda s preko 200 sobami. Lastna tenis-igrišča in morska kopališča. Dnevno koncert in ples. Popolni penzijon t vsemi pristojbinami in postrežbo v Grand hotelu Imperijalu od Din 80—100, a v Grand hotelu od 65—75 Din. Zahtevajte moj bogati ilustrirani prospekt. — Brzojavi: Imperijal Rab. Lastnik: FRAN JO KUKULIC. 191 dviguje iznad Gmajnice, je bil priča tega kulta, saj so se vršili na njem že v prastari dob; svečani obredi in se kurili veliki kresovi po običajih, podedovanih iz dobe poganstva. A bil je v srednjem veku tudi prrča človeških blodenj in mračnjaštva, katerega žrtev je mnogokrat krvavo trpela na tem griču, prvotno posvečenemu samo pravi ljubezni. Iznad Ma!ega ruta se vzpne steza skozi čisti gozd naravnost na travnato, sončno planoto, znano pod imenom Drčev rut. Tod gori je zrak ves prenasičen od vonja planinskega cvetja, ki je v pisanih barvah razprostrto po vsej senožeti. Skalnate gore, obkrožajoče borovško dolino, strme s svojimi vrhovi nasavnost semkaj, da se mora človeku čudno zdeti, zakaj ni tod nobenega zavetišča, ki bi služilo ljudem v zabavo in razvedrilo, saj je kraj naravnost ustvarjen za to, da ga uživajo leto-viščarji. Zeleni gozdovi se sklanjajo s svojim živim vonjem naravnost do planotice, sonce visi ves dan nad njo in po njej se pasejo v tithih nočeh samo sme. prihajajoče iz visokih lesov pod Črnim vrhom. Strmo drsi onkraj Drčevega ruta kolovozna pot navzdol v zatišju molčečih smrek. Še je razlit tod skrivnostni v oni Gmajnice in cikiamnov, a vendar ni tod več onega nevidnega, samo v duši klijoče-ga življenja, ki ga je polna vsa Gmajnica. Človeku se zdi, da se prebuja iz prijetnega saniarenija in je z vsakim korakom bliže praznemu, enoiičnemu življenju današnjega sveta. In res se razgrne gozd, v bleščečem soncu se zasveti nedaleč doli kopališče Jasna, človeški vrišč, glasni jazz, ki vriska po vsej pišenski soteski in se stoglasno odbija od mrtvega skalovja —■ podobe iz sanj blede in izgubljajo ves svofl izraz in na živi verandi kopališke restavracije ie človek zopet to, kar je v resnic! — boren, vsakdani i letoviščar, kakor je bil včeraj in bo jutri in šc vsa prihodnja leta... Josip Vandot. Obalni etablissement pri Maierniggu. na Vrbskem jezeru. Koroška. Dopust in počitnice pri Maierniggu. Krasna, prahu prosta lega v mirnem zalivu jezera. Vetika sončna obala, gozd, gaji, razgledni stolp, motorni čolni in čolni na vesla, lastno ribištvo, bar, koncert, ples in družabnost, garaže, igrišča in sprehajališča, plitvi bazeni za otroke. Zdravniška kontrola — Posebna otroška garderoba za vse jezero, pri šolanem nadzorstvu. Polna hotelska penzija (3 obedi pred in po sezoni 7 do 9.50 šilingov, v sezoni (julij - avgust) 9 do 12 šilingov. — Obrežna kopel in okrep-čevališče Maiernigg na Vrbskem jezeru. Koroška. Avsfriia. 70 Telefon: 30-77. Lendplatz L CBAPEC Metel »ficCdettet £ttgeC* v neposredni bližini glavnega kolodvora in mestne železnice, popolnoma novo urejen. V sobah tekoča topla in mrzla voda, kopalnica, centralna kurjava. Prostor za vozove. Zbirališče inozemcev. Govori se tudi slovenski. 8744 Za poset se priporoča JOS. STELZER, lastnik okoli glave in veselo cvrlikale, kakor da bi klicale: »Kam pa, kam? Srečno pot, gospod in Bov, srečno pot!« In Boyu je bilo, kakor da že dolgo ni doživel tako lepega dne. Gospod se je oziral nanj, on se je oziral v gospo« da, in njiju oči so mehko govorile: »Ali se imava rada, kaj? Nihče ni* ma nikogar tako rad kakor midva drug drugega. Ali se imava rada!« A vendar je Boy neprestano čutil, da gresta tja, kjer nista bila še nikoli. Ista je bila cesta iz trga, kdo ve koli* krat sta bila šla po njej, iste hiše in vrtovi, iste njive in travniki, isti gozd se je košatil nad njimi; le zmisel poti je bil čisto nov, nekaj usodnega je plavalo nad njima, in kam, kamor sta šla, je zevalo kakor črn prepad. Boyu se je jezila dlaka na hrbtu, groznica ga je izpreletavala, in da ni bilo gospoda z njim, bi se bil zbal in vrnil; obenem je pa slutil, da ne bi bilo nikjer niče« sar strašnega, če bi bil sam in ne bi bilo gospoda z njim. »Kam me vodiš, ljubi gospod?« so vpraševale njegove rjave oči. »Ali gre* va zajčke podit? Nobeno leto še nisi zadel puške na ramo, kadar je cvel na vrtovih jazmin . . . Zakaj imaš danes puško s seboj, gospod?« Mož, ki je dišal po žalosti, je čutil vprašanje v očeh svojega psa in tes* nobo v njegovem zvestem srcu. »Stopiva, Boy, stopiva,« mu je pri« govarjal. »Moj ljubi, ubogi stari Bov! Kmalu bo vse dobro, allons.« Iti ko sta zavila pod gozd, se je sklo* nil niže k njemu in ga jel božati po garjavem hrbtu in govoriti s takim otožnim glasom, da je bilo Boyu od same ljubezni hudo. »Truden si, stari, kaj? Nič te več ne veseli, nič, nič drugega kakor spa* nje. Veliko, globoko spanje, Boy! Saj ni čudo. Koliko let pa že hodiš z me* noj? Mož se upeha in pes se upeha.. Prevečkrat sva lovila zajca, in ko sva ga dobila, je bil mrtev; prevečkrat sva tekla za srečo, in ko sva jo ujela, je bila mrtva. Lov je lov, moj ubogi Boy... Zdaj nama pa ni do ničesar več, zdaj ni nikomur nič več do naju. Zdaj bi samo še spala. Tako bi spala, da naju ne bi zdramil ne zimski sneg ne mlada zelen: praprot bi nama rasla iz trudnega srca in srnjaki bi se pasli ob najinem zglavju! Spati, moj stari, spati...« In ko sta prišla v breg, kjer se je ob svetli travi zajedla reber pod senc* no bukovje, je gospod obstal in vzel puško z ramena. Tudi Boy je obstal. Strahoma je uprl oči v gospoda in vsa njegova zavest se je prelila v široko . slutnjo, da sta dospela in da ne poj« i deta nikamor naprej. Pa sta bila ven« dar že tolikrat tu; kako da je bilo da* nes vse čisto drugače? »Ali poznaš ta kraj, ubogi Bov?« je vprašal gospod. »Tu si mi pripodil pr* vega, najprvega zajčka! In potem jih je bilo še toliko, toliko, in zdaj ne bo nikoli nobenega več... Tudi jaz po* znam ta kraj; nekoč sem mislil, da sem tu ujel svojo srečo; in sem jo lo* vil še tolikokrat, tolikokrat, in vsaka se je sesula, in zdaj ne bo nikoli, ni* koli nobene več... Kaj me tako gle* daš. oh, kaj me tako gledaš, ubogi Boy?« Stari pes je zvesto upiral oči v go* spoda in čedalje bolj ga je imel rad in čedalje bolj ga je bilo groza.Kaj mu je hotel ta ljubi, žalostni gospod? Če* mu ga je bil pripeljal? »Zakaj si vzel puško z ramena, go* spod?« so vpraševale Boyeve oči. A tisti mah je gospodov obraz kar čudno zaripnil. Usta so mu zadrgeta* la, v očeh se je zaiskrilo in zadišalo je po slanem, kakor kadar teče majh* nim otrokom voda po licih. In s čud« nim, trgajočim se, usihaiočim glasom je rekel gospod, božaje Boya po gla* vi, medtem ko je z drugo roko držal puško za cev: »Z Bogom, stari Boy, z Bogom... Ti edini si bil zmerom moj, ti edini si me ljubil! Z bičem sem te tepel, grdo sem ravnal s teboj, od svoje mize sem te podil in te na verigo priklepal; in za vse to si me imel rad, kakor ni* koli nihče na svetu... Odpusti člove* ku, pes: vsak udarec, vsako žal bese* do odpusti, vsako milovanje, ki sem ti ga utrgal, vsako dobroto, ki ti je nisem dal! Z Bogom, z Bogom, ubogi Bov!« Nato se je gospod mahoma vzrav* nal, si z rokavom obrisal oči, stisnil ustnice in nastavil Boyu dvocevko na čelo. Boy se je hotel zdrzniti, pa je ob* stal kakor vkopan. Zdaj je razumel, zakaj ga je bil gospod privedel pod bukve. Kadar je nameril to črno cev na žival, je planila iz nje rdeča smrt, žival se je v gromu prevrnila in oble* žala brez življenja. Vsaka stvar, ki jo je puška poklicala s svojim hudob* nim žrelom, je morala umreti. In zdaj je gospod meril z njo na svojega ubo* gega Bova! Ali je bil jezen nanj? Ali ga ni imel več rad? Kaj mu je bil za* meril ta ljubi gospod, ki je zmerom dišal po žalosti, ta dobri mož, ki je imel tako mehko roko? »Mar bi pobegnil v gozd,« je po* mislil Boy. »Skril bi se v grmovje rn molčal in 'ežal in spal.« Pa ni mogel pobegniti. Ta, ki mu je meril s puško v čelo, je bil njegov go* spod. Tam, kjer je bil gospod, je mo* ral biti tudi Boy, in vse, karkoli je storil gospod, je bilo dobro. Koža na hrbtu se mu je grbančila, mravljinci so mu šli po udih, a vendar je pomigal z repom in vzdignil uhlje, in njegovo trudno telo je odrevenelo v grozi pri* čakovanja 'n v slasti velike, vdane lju* bežni... Ko je gsopod položil prst na pet?« lina, je mahoma začutil, da ne more sprožiti v te zveste rjave oči; nehote je za las odvrnil cev. »Z Bogom, Boy!« Strel je odjeknil v somračno bukov* je, in Boy je drgetaje obležal v svetli, kosmati travi. Hitro, hitro se je pogreznil v veli« ko spanje. Kakor v globoki dremotici je slišal, kako je počilo še enkrat, in začutil, da je padlo nanj nekaj velike* ga, težkega, in ga oblilo s toplo mo* kroto. »Duh po žalosti... Duh po krvi. Po mojem ljubem, dobrem gospodu ...« In ničesar več. Spanje, brezdanje spanje. »Boy! Boy! Boy!« je še vriskalo med bregovi. Ali je bil odmev gospodove puške? Ali radosten laj, ki se je gnal čez •}ozde in travnike, tja gori v neskončni sinj, visoko, visoko za belimi nebeški« mi zajčki^ l ^voslav Strpna i_ Iz Prage t Tatro Zanimivi prizori z zletnih dni — Kako je bilo novinarjem — Povratek preko Slovaške Med zletnimi točkami*, ki so druga prekašale drugo, sta mi ostali najbolj živo v spominu d^e. Nepozabno krasno sliko so nudile vaje češkoslovaških Sokolic s kiji. Te pestre vrste 6tasitih deklet in žena, ki so kot ena zavihtele bele kije, je učinkovala čudovito. Se divnejša je biLa celotna slika pozneje, ko so položile bele kije pred sebe in vežbale med vrstami teh pezdičev, uvrščenih v belih lisah, po obširnem telo-vadišču, brez njih. Druga nepozabna slika je M nastop naše vojske. Po svečanem raportu, ki je bil velika manifestacija solidarnosti in moči vojske Male antante, je prikorakala na polje jugoslovenska vojska. Sredi gojenci podčastniške šole v svojih resnih temno-sivih uniformah, na levi in desni pa gojenci pomorske vojne sile — beli in ogoreli — ter gojenci vojne akademije — rdeči in beli. Korakali so kot en mož, izvedli razstoo kot en mož in tudi z vsemi vajami so doka/ali. da je tudi v naši vojski dosegla sokolska vzgoja velike uspehe. Odhod naše oborožene sile je bil zmagoslaven. V znamenju dr. Tvrsevega spomina so bile proste vaje češkoslovaških Sokolov združene s petjem dr. Šipovega korala: Kvišku bratje! Vodja kliče! K solncu povzdignimo roke! Zmajevo setev premaga ljubezen... * V novem svetu nova krasna zem'ja! Mogočno so odmevali ti glasovi iz 17.000 grl in kakor veliko prisego smo poslušali te proroške besede. Morda nas je letošnji praški zlet vendar približal »novi krasni zemlji!« Dal Bog, da bi padle te besede na plodovita tla. Za mesto in vse one, ki sokolskih množic niso mogli pregledati na zletišču, je b:! največji dogodek sokolski sprevod. Nad 6.5.000 Sokolov je bilo v sprevodu in tri četrt milijona na cestah. Štiri cele ure so se pomikale te množice mimo praške mestne hiše. Sokoli in gledalci so vztraja1!. Solnce je žgalo neusmiljeno. Blesk teh krasnih barv je bil še čarobnejši. Kdor je videl, ne bo pozabil. Občinstvo med sprevodom Ob glavni tribuni pri rotovžu sem dobil košček trdnih tal kot gledalec. Vse okoli kot v panju. Za hrbtom imam starejšega gospoda, ki je na tej točki organiziral vzklikmje. Tako vzorno, da so ga slišali tudi po brezžičnem prenosu. Ljudje so b'li nekam hladni in mož je videl, da tako ne pojde. Kričite, ljudje! je začel opozarjati. Ali ste brez krvi, ljuHje božji? Tega še svet ni videl, in vi molčite! Kdor ne bo pomagal. ga bom poslal, odkoder je prišel... in kmalu je imel uspehe, ne samo med moškimi. temveč tudi med nežnim spolom I "ro, dve, vedro znova, brez presledka. Ko so mu začele pojemati moči, je prosil najbolj krepkega pomočnika, naj prevzame vodstvo. V kratkem pridejo baje njegovi .Sokoli in takrat ne ho molčal, če teden dni ne spregovori. Saj so vsi naši, toda nekateri so bolj, in za te se je treba hrasti. Godbe svirajo neutrudljivo; množica poje z njimi: Zovi, samo zovi... Pripeka je neznosna. Gospod za hrbtom je opešal; tiho je pripomnil, da tehta 112 kfogramov in da ne čuti nobene noge več, še manj pa jezik ali grlo. Zato se gre okrepčat in se vrne takoj... Pa ga ni bilo: lahko je bil prepričan, da je storil svojo dolžnost. Ljudje prestopajo z noge na nogo; nekateri nosijo s seboj ^periskope«, ker sicer ne vidijo preko večjih. Sem in tja omedlevajo, toda na njihovem mestu je takoj pet drugih. Pražani se znajo navdušiti po južnjaško. Med sprevodom je bilo mnogo nepozab-nih prizorov. Za špalir po ulicah je bilo treba biti ob 7. zjutraj na mestu. Za udobnost na svojem prostoru je skrbel vsak, kakor je vedel in znal. Mnogo jih je bilo, ki so računali z žejo in gladom in so^ si zato prinesli s seboj aktovke in zavojčke 7 jestvinami, sadjem, sladkorjem in drugimi krepčili. Za pijačo so imeli mleko, ka- Glej »Kako je bilo v Pragi« — »Jutro št. 165. z dne 17. julija t L vo, hladen čaj, lmonado ali pa tudi »suho« vodo. Kdor ni imel ničesar, je dobival »miloščino« od soseda ali pa od dobrh ljudi, ki so imeli dom v bližini. Treba ie bilo vztrajati do konca! Najlepši vzgled za vztrajanje je dal sam prezident Masaryk, ki je gledal sprevod vse štiri ure in je istega dne popoldne prisostvoval vojaškim vežbam še štiri ure. Kljub hudi vročini in sprejemanju številnih deputacij je bil ves čas izborno razpoložen in 6e je zvečer na konju vrnil na Hradčane. Praga in novinarji Praga j« za obisk provincijalnega človeka — takole iz Ljubljane recimo — preveliko mesto. Zato ni čuda, če sem se mora' v prvih dnevih tamkajšnjega bivanja kar popolnoma zaupati našemu praškemu dopisniku, g. J. Hajšmanu, ki mu gre tudi velik del zasluge, da se je naš list s pridom uveljavil tudi ob tej velikanski prireditvi v inozemstvu. Njegova prijazna vila v Ko-širah je bila zbiralnica in delavnica za vse Jan HAJŠMAN ono podrobno delo, iz katerega izhajajo izvirna telefonska in pismena poročila. Njegova delovna soba je bila v teh dnev h podružnica »Jutra« in nobena žrtev ni bila g Hajšmanu ali njegovim prevelika, da bi čim bolj olajšali odgovorno nalogo, s katero sem prišel v Prago. Bodi ljubeznivi in gostoljubni Hajšmanovi hiši na tem mestu izrečena prisrčna hvala! Košire so bolj oddaljen mestni okraj; zaposlen človek hodi tjakaj 6 cestno železnico ali avtoizvoščkom. Tramvajski progi št. 9 ali 15 in avtotaksiji po Kč 2 za kilometer. Ta vozila so v Pragi različno taksirana in človek mora — vsaj podnevi — g'edati vedno na tablico in šele potem na zunanjo obliko. Ponoči je to težje, ker cenika nimajo razsvetljenega. Za vožnjo s cestno železnico ni treba posebne umetnosti. »Pres« in Kč 1.20, to je vse, kar ie treba znati. (S tem se naroči prestopni listek, s katerim se lahko trikrat prestopi.) Večja je seveda umetnost izbrati pravo mesto za prestop. Vsi oni večji trgi sredi mesta 60 namreč za tuj-ca tako strašno podobni, da se človek mimo grede zmo-' ti za eno ali dve postaji. Ker 60 posta ia-lišča precej oddaljena in vozijo tramvaji »malo« hitrejše kot v Ljubljani, je taka pogreška včasi zelo nerodna. V Pragi so se v sokolskih dnevih radi pobahali, da je nebeški vremenar letos najbrže čLan Sokola, ker je poslal na so-kolske slavnosti toliko sonca in toplote, da ga je bilo nekaterim — posebno onim: ki se mu niso utegnili umikati — celo pre- več. Toda kljub temu je menda samo za pre-rokovalce vremena preskrbel tudi dve razburljivi plohi, ki sta po čudnem naključku igrali tudi pri meni precejšnjo vlogo. Prva se je vsula v soboto 2. julija okoli 7. zvečer, prav v času, ko je bilo treba iz sredine mesta gori v Košire do telefona. Že do avtomobila sem bil moker kot miš in tud; med vožnjo streha ni nič pomagala, ker je lilo kot iz škafa. Toda do telefona sem prišel ob uri... Druga ploha nas je ohladila med odhodom jugoslovenske vojske — post festum — zopet v večernih urah. Takrat je šlo z bliskom in gromom in praški telefonski vod v zunanjih okrajih ne vodi po kablu, temveč po drogovih. Zato je bfila bližina slušala nekoliko neprijetna; h koncu je treščilo prav v bližino, tako da so ugasnile tudi električne luči... Zvezo z Ljubljano smo odpravili ob svečni svetlobi. Zastopniki inozemskega tiska — v pni vrsti seveda osni, ki jim ni bilo treba vršiti svoje funkcije kar na mestu — so imeii Tazen ogleda znamenitosti mesta in glavnih javnih nastopov še bogat reprezentativni program, po katerem so prišli v stik z najvišjimi mesti češkoslovaškega javnega življenja. Med drugimi so ji'h sprejeli prezident republike MasaTvk. vnanji minister dr. Beneš z gospo, diplomatski zastopniki prijateljskih držav, šef tiskovne siužbe vnanjega nrirstrstva Jan Hajek, zastopniki sindikata češkoslovaškega tiska, zastopniki tiska Male antante itd. Razen teiga so bili vabljeni na slavnostne gledališke predstave in koncertne prireditve, nri katerih so sodelovali znani češki gledališki m glasbeni umetniki. Šef tiskovne službe g. Hajek je sprejel gnste — novinarje na terasi na Barrando-vu. Itme je dobila ta divna izletna in razgledna točka s krasno restavracijo in ogromnim vrtom na orostem po francoskem geologu Barrandu, ki je v pretekom stoletju prišel v Prago, ostal stalno tamkaj ter proučil geološko sestavo te soteske ob Vltavi. Danes vodi na ti skalnati ohr> nek, pod katerimi teče v o?ki zaseki Vlta-va ter vodita po njej že:ezmca in C2? a proti Plznu, krasna avtomobilska ces^a. Pod obsežnim restavracijskim vrtom z lepim razgledom na tok Vitave doli do Zbrislava in vso Prago Je goboko v prepada zgrajen moderen piavalni bazen 9 tribunami za gledalce. Na tej idilični točki so si pričeli imoviti Pražir; graditi nove vile z vzorno urejenimi vrtovi; prav tako se opažajo ntkoliko dai.,e >d glavne dovozne ceste tudi lesene hišice, v katerih preživljajo drugi svoj »\veekend«. Narava je redkokje tako radodarna, da bi — 6amo malo popravljena — nudila obiskovalcu v neposredni bližini skoraj milijonskega mesta toliko čarov in lepote! Slovo... Po razhodu sokolskih armad je bilo treba tudi novinarjem pobrati šila in kopita. Češkoslovaške železnice so preskrbele inozemskim novinarjem redke ugodnosti in tako je bilo mogoče, da me pot iz Prage — kljub vsestranski izčrpanosti — ni vodila po prvi bližnjici v Jugoslavijo, temveč po precejšnjem ovinku Slovaške in njene prestolnice Bratislave. Slovo od Prage je bilo težko, tem težje, ker smo jo zapuščali po dnevih, ki so tako prekipevali veselja in radosti, in po dogodkih, ki so nas potrdili, da imamo gori i .. r&Si^jiiSft' iMii Jt ' * " - ™tt** I j f ; h ......... m<*w< v, • ; * .••V STRBSKE PLEŠO s tatranskimi vrhovi v ozadju. j|||fp| b'" - -s: i: s Slovaški fant in dekle v narodni noši. na severu brate — Slovane, drage, gostoljubne in velike. Naša želja je bila. da bi se čim prej zopet vrnili med nje ali pa, da bi jih mogli do tedaj vsaj približno tako sprejeti med nami, kadar jih bo prilika nanesla na sončni jug in naše morje... Na povratku S praških kolodvorov se vlak ne najde kmalu na odprto progo. Človek, ki sedi v udobnem oddelku in še zadnjič z očmi objame morje luči nad veliko Prago, ne čuti, kako se vije železna kača čez sto in sto železnih križišč in odcepov, dokler končno onstran Libena ne začuti svulbode in ne potegne s polno paro. Množice izletniških vlakov se vračajo v prestolnico; meščani se vračajo s kopališč in izletov. Kot žareči trakovi švigajo ti mali vlaki v smeri proti Pragi, medtem ko naš težki »ryohlik« pobira kilometre v smeri proti Kolinu in Par-dubicam. Pri Kolinu smo ob Labi. Nikjer se ne ustavljamo in šele v Pardu/bicah ostanemo za minuto, da sprejmemo nove množice. Med njo je bil moj sosed, ki mi je za to noč prekrižal skrivne račune o spanju po vsej dolžini. Prijazen častnik bratske armade, s katerim sva v prijetnem razgovoru kmalu pozabila na težave nočnih voženj Vi razočaranja v preveč zasedenih oddelkih. Noč je jasna in skoraj svetla, toda vlak vozi z veliko hitrostjo, tako da se dajo citati napisi le na večjih j>ostajah: Usti na Orlici, Češka Trebova, Zaibreh na Moravi, Olomouc in končno — središče premogovnega revirja — Moravska Ostrava. Kratki so postanki in že brzimo dalje v široki dolini pod zadnjimi obronki gozdnatih Bes-kidov. Tam daleč za gorami vstaja prvi svit. Major je zadrema! in zasmrčal; enakomerno pojo kolesa svojo železno pesem in tudi meni je nekam sanjavo... Toda za spanje in 6anje je sem in tja Ljubljana, ne pa tuji kraji, ki jih človek vidi morda le enkrat v življenju. V Češkem Tešinu — kjer je povojna doba zarezala tako čudno mejo med bratska severnoslovanska naroda — je že svetlo. Kolodvor je še prazen in tudi po cestah še ni nikogar. Ura je 3.20; spanec je neizprosen, toda trdna volja in zlata zarja premagata zadnji naskok. Vlak zavije vedno bolj v alpsko pokrajino; z obeh strani proge vstajajo vedno bližje temnozeleni vrhovi. 2ilina je važno križišče, odkoder se cepi glavna železniška žila proti Bratislavi. Naša pot gre dalje — sedaj ob reki Vahu — proti Košicam. V vagonih je oživelo in tudi moj sosed je prenehal s svojo »pesmijo«. Med grebe- J ni Male in Velike Ta tre se bližamo naslednji večji postaji, Vrutkom. odkoder se cepi južnoslovaška proga v Zvolen, Filakovo in Plešivec, doli do madžarske meje V Vrut-kih postrežejo neprespanim pomikom z dobro belo kavo — zopet v vagonih. Natakarji se vozijo z nami in v Ružomiberku smo vsi zadovoljni. Zakaj se neki te udobnosti ne uvedejo tudi pri nas? Pod Tatrami 'Pred vkk so vpregli drugi stroj in sedaj se dvigamo krepko navzgor. Okolica je vse bolj romantična in kmalu za Sv. Mi-kulašem se pokažejo vrhovi Visoke Ta-tre, ki slovijo po svojevrstni lepoti in divji romantičnosti po vsem svetu. Visoka Ta-tra je za tujca-turista ali potnika privlačna še posebej zato, ker združuje na razmeroma majhni ploskvi 260 km2 i.n s povprečno višino 2300 m toliko naravnih ie-pot in užitka. Danes je obisk tega alpskega raja seveda precej drag in kakor ču-jem, je poset v primeri z drugimi leti precej manjši. Kriza tudi v planinah! Ko smo 6e približali Štrbi — oni najvišji postaji glavne proge, odkoder vodi najkrajša zveza v osrčje Visoke Tatre in Ki je tako zelo slična Palam nad Sarajevom — so se vrhovi Tatre zavili v meglo. Kakor bi slutili, da smo se prikradli v njihovo vznožje ljudje, ki bi jih radi občudovali samo od daleč. Ko je v Štrbi vendar izstopilo nekaj tujcev — katerih so se takoj polastili uniformirani uslužbenci on.h premalo zasedenih hotelov v Štrbskem Plesu, Smokovcu itd. — je Gerlahovka (najvišji vrh) vendar pomežiknila s svojih 2663 m na ubogo paro, k; se vozi mimo Ta-trskih grebenov, neda bi mogla priti bližje. Kako je neki to. da so prav tam, kjer je svet najlepši, zbrane tudi vse one naprave, na katerih se samo pobira denar ... In koliko ga je treba, preden človek lahko vstopi v takšen naravni raj kot je mogočna skupina okoli Gerlahovke! Takšno sem videl Tatro ...! S štrbske postaje — mičnega lesenega poslopja v slogu planinskih domov — se proga strmo spušča navzdol. Vrhovi Tatre se polagoma umikajo radovednemu očesu. Ko se prvič ustavimo, smo v Popra-du. Tudi odtod se človek še vedno lahko vrne v one lepe gore okoli Štrbskega jezera in njegovih 104 manjših sosedov, toda bojazen pred uniformami in taksami je vsaj mene pognala v nasprotno smer. Še žal mi bo ... Ne kolodvoru čaka — češki vozni -edi so zanesljivi — avtobus češkoslovaških državnih ržieletznic, ki vzdržuje zvezo z 46 km oddaljenim Plešivcem, odkoder se da po čeških tleh nadaljevati vožnja tja do Bratislave. Potnikov ni mnogo, voz je odprt in slika pokrajine, ki leži pred nami, obeta mnogo užitka. Ceste po zveriže-nih ulicah in med nizkimi hišemi Poproda je kmalu konec in že zadihamo sveži gor-, ski zrak s slovaških Krušnih gor (Krušno-1 hori). Cesta se vije v kratkih serpentinah navzgor in navzdol in le sem in tja se vozimo skozi skromna naselja z žagami in ogromnimi skladovnicami lesa. Za vsakim ovinkom se odpirajo novi pogledi in nove panorame. Temnozeleni smrekovi goz-i dovi, skakljajoči gorski potoki in dolga ! bela cesta brez konca in kraja, človek bi se vozil kar vse življenje. Janko Kač: »K nama se bo priselil,« je rekla Polona in vzela sinčka spet na svoje roke. Tona je hotel videti, kaj misli k temu žena, pa se je ozrl na prag. Le ženin hrbet je še videl po strani, ko se je ognila očetu Matiju, ki je tudi prilezel pogledat »celjsko hrasto«. »Močen je. Da bi bil tudi zdrav,« je rekel starec in pokrižal Tončka na čelo. »Kar gori ga nesem,« je dejala Polona in odnesla otroka v Napoleonovo sobo. »Jest!« je zaklicala iz kuhinje Micika in je zunaj ponovil njen poziv služinčadi Tona ter stopil v hišo. Počasi so seveda spet zaregljali jeziki, Fidelčka, ki je hotela vedeti vse bolje in prej kakor drugi, je prva obrnila jezik: Blez* še enega prinesejo.« Ker se je pa le ustrašila izgovorjene laži, da bi ne bila ob kruh pri Kolencu, je naglo pristavila: >Pa so menda kar marje; jaz že ne verjamem.« Novica je pa vendarle šla naprej in so mnogi tudi verjeli, da je resnična. Na veliko nedeljo zjutraj so sedeli pri »žegnu« in je Tona ponosno gledal svojega sinka v Poloninem naročju. Miciki je hudo del ta pogled, zato je rekla napol zares, napol za šalo: »Lepo pisanko si dobil, Tona. Na mojo si pa kar pozabil.« Lahko bi bila taka beseda podrla vso svečanost velikega praznika. Da je ni, je ukrenil Tona. Naglo je vstal in šel preko ceste k mizarju Košmrlju in se takoj vrnil z neko v papir zavito rečjo. »To je pa tvoja pisanka,« je spustil Tona papir na tla. Micika je zagorela v lice kakor mak sredi zoreče pšenice; Tona je namreč držal v rokah lepo politirano zibelko iz rdečega črešnjevega lesa. Spretna mojstrova roka je vložila v končnico dvoje rdečih src med belimi rožami in morsko taco spodaj, ki naj čuva dojenčka pred moro. Tako se je vsaj na videz še dosti srečno iztekla tako nerodno začeta zadeva nepotrebnega Tončka. V. poglavje. Najboljše zdravilo za žalostno srce je delo. Žalost je kakor razvajen otrok: bolj ko ga mil ješ, bolj se cmeri in šopiri, da postane * baje tiran svojih ljubiteljev. Prav tako zagospodari žalost v ubogem srcu, če najde časa, da se razbohoti in ga tako napolni, da ni v njem za nobeno drugo misel več prostora. V delu in skrbi je utešila tudi Micika svoje ranjeno srce, da jo ni več bolel pogled na tujega otroka. Že močno nadložna je podko-pavala Kolenka v kresnem jutru endivijino seme na vrtu, da bo tudi pozimi vsaj ob praznikih solata na mizi. Gosposke ženske se prikrivajo zadnje mesece, kmetska gospodinja pa gre še, ko so izpolnjeni dnevi, na delo. Kakor rodna zemlja ne skriva svoje grude, temveč pusti, da jo prepeka solnce od svita do mraka, tako tudi prepeka nadložno blagoslovljeno telo naših mater solnce, ko zori v njih čudežni sad. Vesel krik se je razlegal izpod košate črnice ob čebelnjaku, kjer je jezdil Tonček koleno starega očeta. Matija se je ves pomladil pri živahnem otroku in se tako pootročil, da se ni brigal nič več, kako gre delo na polju, temveč je bil veren tovariš rdečeličnega vnuka od zore do mraka. Kar samo je uhajalo Miciki oko tja pod črnico in si je želela le eno: »Da bi bil tudi moj tako čvrst in veder, da bi Tona tudi zanj našel nekaj ljubezni. Kako ga bom varno povijala in mu pela najlepše uspavanke, da bo sladko spaval in...« Sredi te misli jo je silovito popadlo v drobovju. Čebelnjak, črnica in ves svet se ji je zavrtel okrog. Dobro, da je bila ob plotu. S trepetajočimi rokami se je oprla nanj in debele potne srage so ji stopile na čelo. V tem je pridrobila mimo po cesti Fidelčka. »Krta čakaš?« je ogovorila nepremično gospodinjo. Ko je pa bližje pristopila, je videla Micikin izpremenjeni obraz. Komaj je čula njen glas: »Sam Bog te je prinesel. V posteljo —« Brž je stekla Fidelčka v hišo po mater — Tona je bil pri senu za Grajsko vasjo —, da sta spravili vso premočeno Miciko v posteljo. Fidelčka se je urno odpravila po babico k fari. Spotoma je povedala novico Kovačici Leni, ki je obsipala pozni krompir na njivi za cesto. Kar v razgon je vrgla mati motiko in naglo, kolikor so jo nesle noge, hitela na Grobljo. Ko se je vrnila Fidelčka z babico v pičli tričetrturi, se je že vila Micika v hudih krčih, ki so se vrstili v naglih presledkih, in obupno vekala. Materi sta, vajeni iz dolgega življenja takih zadev, zmajevali z glavo, da nekaj ni prav. Tona je bil pravkar "prišel s travnika po kosilo za sušače in se je močno začudil, ko ni bilo nikjer nobene ženske, ne v kuhinji in ne v sobi. V tem je presekal tišino silen neoblikovan krik iz hešce. »Kaj pa more to biti, Bog nas varuj ?« je planil Tona z enim skokom v sobo in je kakor vkopan obstal. Polno žensk, na postelji pa njegova žena, vsa znojna po obrazu, spačenim od bolečin. Micika je videla njegov sočuten pogled in ji je tako dobro del, da se je kljub bolečini trudno nasmehnila. bolečini trudno nasmehnila. Tona je spet zaprl vrata in se opotekel na stol v veliki sobi in si podprl glavo z rokami. Pa je stopila iz hešce babica in mignila Tonu v vežo: »Takoj se peljite po zdravnika, če jo bo mogel še rešiti. Jaz ji ne morem pomagati.« Tona je planil ven in naglo okomotal mlajšo pramo, ki je bolje tekla, in je bil v pol ure že nazaj z zdravnikom. Znočilo se je že, ko se je silnemu zdravnikovemu trudu in izredni spretnosti posrečilo rešiti porod. »Ne bila bi smela zanositi,« je rekel zdravnik in pristavil kakor za sebe, da je komaj babica razumela, »in ne bo nikoli več.« V gorke prte je zavila babica rdečo stvarco, ki je klavrno cvilila. Mati Lena je baš obrisala potno lice svoje Micike, ko je odprla ta oči in zašepetala: »Sem ga dajte,a d ga vidim.« Tako prepričana je bila, da je fant, da še povprašala ni po tem. Polona je stopila k vratom in poklicala Tona, ki je sam sedel pri nedotaknjeni večerji, in mu povedala veselo vest: »Ga že imamo!« Prav ko je vstopil Tona, so razgrnili prt z novorojenčkom. Od trpljenja vse kalne materine oči so odsevale v čudoviti milini, ko je pogledala svojega nebogljenčka. Noben slikar še ni pričaral na platno tega pogleda in ga tudi ne bo nikoli, ker je nemogoče, da bi m^-tvo platno moglo peti to himno poveličanja žene. Nikogar ni videla mlada mati okrog sebe. Ves svet se je zgostil v to drobno bitje, ki mu je mati s tresočo roko napravila na čelo znamenje odrešenja. Nato je zatisnila oči in ji je upadlo trudno telo v topo dremavico. Tona je gledal s studom rdeče, starikavo revše in le ena misel mu je prišla v možgane: »Z otrobi bi ga bilo treba potrositi...« Nasmehnil se je bil pri tej misli in se grajal: »Kaj mi hodi na misel, saj ni teliček!« Ženske so videle ta Tonov smehljaj, pa so ga obrnile Tonu v prid, češ, rad ga bo imel. Obisk mandžurskih žena v Tokiu Mandžurske žene so po ukazu iz japonske prestolnice obiskale Tokio, kjer so se poklonile v svetišču žrtvam vojne. Vodja Ku kkiks klanov v umobolnici V tišini in s prošnjo za največjo molčečnost so ameriški »eskeji« spravili svojega vodjo Edwarda Younga Clarka v umobolnico. V zadnjem času je zapadel samovelič-ni blaznosti in to v takšni meri, da je postal nevaren življenju vse svcje okolice. S tem se je zaključila kariera moža, ki je o sebi trdil, da je »večji od Mussolinija« in ki je spravil v življenje tajno družbo z več nego 9 milijoni članov. Njegovo ime je bilo znano vsem, ki so se kdaj zanimali za organizacijo Ku kluks klanov in sličnih pristno ameriških fašističnih gibanj. Seveda pa njegovi pristaši niso mogli doseči, da bi za žalostni zaključek njegove karijere ne zvedel še istega dne vsak Američan. Zdravniki so že pred časom ugotovili, da je Clarke žrtev progresivne paralize, ki jo tako često spremlja megalomanija. že naslednica ku kluks klanov, organizacija »eskejev« je bila tvorba znorelih možganov, kajti ta organizacija je hotela rešiti težko ameriško gospodarsko krizo s prilič-no istimi metodami, kakršne so ku kluks klani uporabljali za rešitev ameriškega zamorskega problema. Naravno, da se je to naivno bedasto početje moralo končati tam, kjer se je pač končalo: v blaznici. »Eskeji« pa so bili nekaj časa v resnici močna organizacija. V New Yorku, v Chica-gu, v Washingtonu je imela cele palače s stotinami nameščencev in sijajnimi uradi, ki naj bi rabili samo za obnovitev zlate dobe, ko so ameriški kapitalisti delali lahke dobičke, črlan je moral plačati letno članarino 10 ah 25 doiarjev, tretja kategorija ni plačala sicer nobene članarine, pač pa se je morala obvezati, da bo v svojem področju aktivno podpirala politiko »eskejev«. Clarke si je izmislil tudi program te organizacije, a ta program je bila prava revščina, kar se tiče vsebine in izvirnosti. Fraze fašističnih gibanj v drugih deželah je enostavno presadil na ameriška tla. Saj nekaj podobnega je bilo v času, ko je Clarke s svojimi ku kluks klani dvigal po Ameriki velik prah. Da bi bila stvar bel j učinkovita ,si je izmislil znamenite bele plašče in skrivne sestanke v polnočni uri. Toda zadeva je naletela celo v Ameriki na hud odpor, s samim programom, ki je lirt-čal nedolžne zamorce in pretepal nasprotnike, ni prišla daleč in 1. 1919. je moral Clarke hočeš nočeš pričeti z veliko reorganizacijo ku kluks klanov. Ustanovil je svoje gospodarske biroje in se je lagal, da pripada njegovemu gibanju mnogo senatorjev, poslancev in drugih odličnih političnih osebnosti. Lahkoverni ameriški ljud mu je šel na lim in do 1. 1925. je število članov nove organizacije res naraslo na 9 milijonov. A cd teo-a leta dalje je šlo čedalje hitreje navzdol — Američani so le spregledali bebavost, zastarelost in impotentnost Clarkovih poskusov. Ko se je ponesrečfl nov peskus, da bi gibanje osvežil z združitvijo ostankov Clarkove organizacije in »Bele zvezde« polkovnika Simmonsa, isto tako otročjega političnega fantasta. je Clarke ustanovil novo organizacijo »ekser-jev«, toda namestu da bi ljudstvo drlo h Clarku, je začelo še bolj bežati od njega in prišel je konec, ki smo ga že omenili: Clarke je izginil v blaznico, njegovi zadnji pristaši so se razkropili. Mednarodni znafci na kolodvorih Mednarodne železniške uprave se pogajajo ta čas za uvedbo posebnih znakov na postajah, ki naj bi olajšali potnikom brez znanja jezika najdbo raznih železniških naprav. Doslej so se uprave sporazumele za naslednje znake: vprašaj kaže informacijski urad, odprt kovčeg carinarnico, ročni kovčeg garderobo, stol čakalnico, z vilicami prekrižana žlica restavracijo, velika puščica izhod, trije kovanci menjalnic*), zapečaten pisemski ovitek pošte, roka, ki kaže na lokomotivo, dohod na peron, s palico prekrižan dežnik pa shrambo za najdene predmete. Nenavaden samomor Thomas Earle, paznik v zoološkem vrtu v Clevelandu, je izgubil službo. To ga je zelo potrlo. Ko mu je blagajnik izplačal zadnji denar, je odkorakal Earle naravnost proti kletki rjavega ruskega medveda, odprl vratca in planil notri. Pazniki in občinstvo, na vrtu, so planili tja na pošastno kričanje, a niso utegnili rešiti nesrečneža. Medved mu je z enim udarcem mogočne šape odri glavo, kar je takoj povzročilo smrt. tnočino oblecite lahne suknjiče, modne hlače, motociklisti pa Bajazo obleke. V veliki izberi blago za turistovske obleke. — Najcenejša oblačilnica Drago Schivab, Ljubljana Izreki Star si v trenutku, ko ne doživiš, si ne zaželiš, ne zakopmiš ničesar več nenavadnega. » Dolga je pot do preproste človeške dobrote. Iz strahu, da bi veljali za neumnega, mnogi odločno tajijo, da bi bi bili dobrL Poklicni humor je žalostnoresna zadeva. * Veliki možje so demoni, ki jih notranje divje sile tirajo sem in tja da gradijo ali razdirajo, kakor že. ♦ Ni težko iz štirinajstih starih knjig sestaviti petnajsto, novo. * Gladiatorske borbe in bikoborbe so danes odpravljene — zato pa imamo senza-cijske procese. Trideset let so genialni fiziki in inže-njerji delali na čudežu brezžičnega prenosa zvokov — zato da more danes poljuben slušalec ob krasnem podajanju Mozarta ali Bacha iz Berlina, Dunaja. Londona pri najmanjši motnji, pri najmanjšem stranskem šumu ogorčeno zmerjati njihov izum. * Kadar ne vemo o kakšni stvari ničesar več povedati, pripominjamo končno v zadregi, da je interesantna. saj Nazaj k športu Suzana Lenglen, bivša francoska svetovna teniška prvakinja, se je vrnila k športu in pridno trenira v Parizu. Ni še znano, ali bo nastopila kot amaterka ali profesionistka. ANEKDOTA Pred nedavnim umrli nemški učenjak Lujo von Brentano je nekoč izpraševal dijaka, ki ni imel niti najmanjšega pojma o predmetu. Učenjak se je na vso moč trudil, da bi spravil vsaj malenkost iz njega, toda dijak ni zinil nobene. Kcnčno je mladi človek postal nervozen in je prosil Brentana jecljaje: »Gcspod tajni svetnik, prosim vas, zastavite mi nekoliko lažjih vprašanj«. Brentano se je glasno zasmejal, pomežik-ni! je revežu in dejal: »No ,kako gre vašim staršem?« Vsak dan ena »Glej, striček, tu grem lahko v vodo, sega racam komaj do trebuha!« Ženska kaznilnica v New Yorku Lord Irwin, ki je imenovan za naslednika pokojnega sira Donalda Mac Leana. Prebivalci mesta Hollanda v državi Michigan (USA) so vsi Holandci ali holandskega porekla. Vsako leto na praznik tulipanov se odpravijo dekleta in fantje v stari narodni noši na glavno ulico in jo pometejo ter operejo. Tako je bilo tudi letos. Čudni učinki Člani pariške Družbe prijateljev francoskih vin so napravili presenetljivo in žalostno odkritje, da povečuje zauživanje vina Parižanom samo potrebo po mineralnih vodah. V mnogih gostilnah pepijejo gostje že več mineralk nego vina, na 100 steklenic vina celo 135 steklenic mineralne vode, da o navadni vodi niti ne govorimo. Družba namerava sedaj razpisati nagrade za gostilničarje, ki se izkažejo kot posebno dobri agitatorji za zauživanje vina. Nekateri so dosegli že to. da prodado na 100 steklenic vina »komaj« 28 steklenic mineralne vode in ti so seveda med prvimi izvoljenci za nagrade, ki jih namerava družba razpisati. Mz življenja in Hitlerjevske ceste sveta Poletne počitnice v Vatikanu Hitler, ki ima že svoje hiše, kohorte, napadalne oddelke, svoje srajce in letala ter bo v kratkem imel tudi svojo konjenico, hoče, kakor Julij Cezar in Napoleon, imeti tudi svoje ceste, ki bodo nosile seveda njegovo ime. Prvo teh »zgodovinskih cest« so predali prometu te dni med Bernkastelom in Wittlichom. Beli obcestni kamni te »Hitlerjeve ceste« imajo seveda s črno barvo naslikano njegovo bojno znamenje: sekirasti križ v iu Ameriški raziskovalec Mac Coy je dokazal z zanimivimi poškili, da morejo biti svetlobni žarki v boju proti zločincem dragoceno sredstvo. Z ultravioletnimi žarki, ki so človeškim očem nevidni, se dado, kakor znano, poslopja in zakladnice obvarovati pred vlomilci z absolutno sigurnostjo. Cela vrsta skritih zrcal tvori nekakšno nevidno mrežo žarkov okoli objekta, ki naj se zaščiti. Če zaide človeško telo v omrežje teh žarkov, jih prekine in svarilne priprave se avtomatično sprožijo. Mac Coy je v nekim poskusu med drugim pokazal, kako morejo ultravioletni žarki na ta način preprečiti beg kaznjencev iz jetnišnice. To metodo je še bolj izpopolnil angleški izumitelj Baird. Namestu ultravioletnih je vzel infrardeče žarke, ki so isto tako nevidni. Prekinitev žarkovnega omrežja sproži celo kanonado svarilnih strelov in spravi skrite fotografske aparate v delo. "Vlomilec ostavi na mestu svojo sliko, tudi če bi mu uspelo, da pcbegne. Nevidni žarki pa niso samo obrambno sredstvo zoper človeške nasprotnike, tem- več rabijo tudi v boja zoper škodljive žuželke, n. pr. moskite. Dočim človeško oko ultravioletnih žarkov ne vidi, jih vidi oko žuželk. Na žuželke vpliva ta nevidna svetloba prav tako privlačno kakor prižgana svetilka na vešče. V stožcu ultravioletnih žarkov se zbirajo ne oziraje se na nevarnost, ki se ji vedo drugače tako dobro izogibati. Tako se da sestaviti past za mrčes s pomočjo kremenčeve svetilke, ki oddaja ultra violetno luč. Iz pasti struji ozon, ki vpliva na žuželke kakor strup. Nevidni žarki učinkujejo dalje na semena oživljajoče. A tu ne gre za ultraviolet-ne, temveč za infrardeče žarke. S takšnimi žarki, ki so imeli več centimetrov valovne dolžine, je berlinski raziskovalec Fritz Hildebrand izvedel v zadnjem času presenetljive poskuse. Pod njihovim učinkom so n. pr. razne koristne rastline, n. pr. tomate in zelje, bohotno rasle celo v neugodnih tleh, čeprav je trajalo obsevanje vsakokrat le malo časa. Ruski učenjak pref. Gurvič je dokazal, da rastline same izsevajo nevidne žarke, in sicer iz rastočih stanic. To so zanimiva dejstva, ki bodo dovedla še do epohalnih odkritij. Bivši vatikanski državni tajnik, kardinal Gasparn, je bil znan po tem, da je izginil vsako leto v juliju, brez oficialnih poslovitev, nekain v Zgornjo Italijo. Njegov naslednik, kardinal Pacelli, pa je nasprotno zadnji med vatikanskimi uradniki, ki odhajajo poleti na počitnice. Večinoma odide šele septembra v Švico po starem običaju kurije, ki izvira še iz časa, ko so bili cerkveni knezi še bogati posestniki. Takrat so pravili, da sta september in oktober najlepša meseca na deželi. Kongregacije, ki upravljajo cerkvene posle, zapirajo svoje pisarne oficialno 15. avg. Dva meseca vlada potem v Vatikanu popoin mir. Samo papež ostane v svoji senčni palači in hladnih vrtovih, lasi so po lateranski pogodbi mislili, da bo zahajal letovat v grad Grottaferrata ob Albanskem jezeru. V Vatikanu se še spominjajo čudne navade, ki jo je imel papež Lev XIII. v mesecih odmora. V vrtovih si je dal namreč zgraditi hišico, ki naj bi mu predstavljala počitniški stan na deželi. OmislO si je tudi vinograd, ki ga je tam obdeloval in vino, ki ga je tu pridobival, je postalo naravnost slavno, dasi je spadalo med naj-pristnejše kisiice. Tuji diplomati so ga na oficialnih dinejih radi predstavljali svojim gostom. Vinograd pa je bil majhen in nikdar ne bi mogel zadostovati pa to kaprico vseh diplomatov v Vatikanu. Zato pa se je osnovala cela ponarejevalska industrija, ki je krila potrebo diplomatov. Levov naslednik Pij X. ni imel nobenega smisla za humor, ki je bil zvezan s to zadevo, hišico je daroval vatikanski zvezdar-ni in papeževo vino je izginilo z diplomatskih miz. Predsednik francoske republike Jw\ew Yorku so »tvorili novo žensko kaznilnico, ki sliči boM hotelu, v katerem je prijetno prebivat!, nego negostoljubni kaznilnici. Ime kaznilnice ji prav za prav ne priitiče več. Opremili so jo z vsakovrstnim komfortom, o katerem bomo do-bilj majhno predstavo, če zvemo, da spada st>m prelep vrt na streh.!, velika cerkev, knjižnica in celo — plesna dvorama. To ni šala, temveč gola resnica. Ameriško časopisje se zelo obširno bavi s to plesno dvorano in vprašuje, da-M bo rabila za redne plesne venčke med stanovalkami kaznilnice, za čajanke ob peci h in za Miss Mope Hassspten dražestna in znamenita ameriška pevka, je prispela te dni z drugimi ameriškimi turisti na Francosko, kjer misli predvsem v Parizu in na Rivieri prebiti svoje počitnice. razvedrilo s povabljen,ima gosipodl Za sedaj na to vprašanje še ne ve točnega odgovora. Kaznilnica ima 11 nadsitropilj dn so jo gradili dve leti. Obiskovalca preseneti že velika sprejemna dvorana, ki se ,ne razločuje v ničemer od sprejemnih dvoran modernih hotelov. V strešnem vrtu so si omislili celo vrsto tenišč in mnogo ležabiih stolov. Ob lepem vremenu bodo dame (kaznjenke jim že ne moremo več reči) prebile večji del dneva ,na virtu, v deževnem vremenu pa jim bodo .na raizpolago skoraj razkošne sobe — drugod celice imenovane. Z vrta bodo uživale krasen razgled na New York ita njegovo življenje, v sobah bodo imele velika okna, o"b katerih se bodo lahko kratkočasile z giieda.njem na cesto. Na tleh so jim razprostrte preproge, a v vsaki sobi staji tadi veliko zrcalo. Posamezna nadstropja imajo vsako svojo družabno dvorano iin jedilnico. V enajstem nadstropju so velike telovadnice in bokii-še dvoraine s posebnimi oddelki za očesne, ušesne, vratne, nosne in, druge bolezni. Operacijska dvorana i,n roentgenski laboratorij seveda tudi ne manjkata. Kaznilniška cerkev ima ».vrtitoi ailrtar«, s katerim se cerkev v nekoliko sekundah lahko spremeni za evangelsko, katoliško, židovsko in še kakšno drugo službo 'božjo. Prehrana bo takšna kakor v dobri -gostiln!. Ob nedeljah 'bodo obedi obsegali celo tiri jedi. Za posebno trmaste in uponne kaznjenke .je sicer priprarvljeniih (nekoliko posebnih celic — a vprašanje je, da-li se bo užival-ki takšnega komforta ljubilo zamenjati iiz same trme vse rajzikošje za samotno celico. V Ameriki je premnogo poštenih državljanov, ki ne pridejo nikoli do takšnih ugodnosti, kakršne nudi ameriška justica tu svojim klientinjam. Vsekako jim pa j.u-stica kaže naijtarajšo pot do udobnega življenja. Stare navade — železne srajce Albert Lebrun pozdravlja na narodni praznik pariškega ■juvernerja generala Gourauda. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo ča-šico. Zdravnikove strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri dražljivem črevesu brez boelčin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Novi angleški prosvetni minister Gospodarstvo Izvajanje gradbenega zakona i. Kakor smo že pred kratkim poročali, je gradbeni minister izdal pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov in splošna navodila za sestavo uredb o izvajanju regulacijskih načrtov in za sestavo gradbenih pravilnikov v smislu novega gradbenega zakona. Ker je novi gradbeni zakon le okvirni zakon in prepušča izdajo vseh podrobnejših predpisov po lokalnih potrebah banovinam, odnosno mestom in trgom, zato bo z izdajo gornjih navodil šele prav omogočeno pravilno in popolno izvajanja gradbenega zakona, ki je stopil v veljavo 16. decembra preteklega leta. Osnovno načelo tega zakona pravi, da tvorijo osnovo za ureditev mest in trgov regulacijski načrt, uvedba o izvajanju regulacijskega načrta in gradbeni pravilnik. Vsako mesto in vsak trg (za katere velja prvi del gradbenega zakona) mora imeti gornje tri ureditvene osnove. Nadalje pravi zakon, da predpiše gradbeni minister v šestih mesecih pravilnik o sestavi regulacijskih načrtov, splošna navodila za sestavo uredbe o izvajanju regulacijskih načrtov in uredbe o gradbenem pravilniku. Vsak ban pa iz>-da za svojo banovino ali za poedine dele banovine v nadaljnjem roku šestih mesecev natančnejša navodila za sestavo gradbenega pravilnika, po katerih morajo poedine občine sestaviti svoje gradbene pravilnike. Za katere mestne in tržke občine veljajo odredbe prvega dela gradbenega zakona (pod zaglavjem mesta in trga) je določeno v posebni uredbi, ki jo je gradbeni minister izdal 16. januarja t. 1. Po tej uredbi velja prvi del gradbenega zakona za 39 mest in trgov v dravski banovini. Pravilnik o sestavi regulacijskih načrtov Pravilnik o sestavi regulacijbkih načrtov, ki ga je izdal gradbeni minister 14. junija, je bil objavljen v »Stlužbenih novi-nah«- že 6. t. m. Ta pravilnik določa podrobno. kaj vse mora vsebovati regulacijski načrt in kako je treba postopati pri izdelovanju načrta. Nadalje določa, da tvorijo regulacijski načrt generalni odnosno pregledni regulacijski načrt in detajlni regulacijski načrti. Sestava regulacijskega načrta pa zahteva naslednja dela: izdelavo projekta odnosno idejne skice, izdelavo projekta generalnega nivelacijskega načrta, označevanje v terenu in končno izdelavo podolžnih in povprečnih profilov po označenih osovinah ulic. Program za izdelavo projekta regulacije sestavlja občinski odbor na predlog gradbenega odbora. Na podlagi programa, tehničnega elaborata in opisa, se nato izdela generalna idejaregulacije v obliki idejne skice. Istočasno z izdelavo idejne skice za regulacijo, se mora sestavljati tudi načrt uredbe za izvajanje regulacijskega načrta. Po načelno odobreni idejni skici se nato izdela generalni regulacijski načrt. Izdelani generalni regulacijski načrt in načrt uredbe se morata potem, ko sta bila osvojena od občine, predložiti interesentom na vpogled za tri mesece. Pripombe, ki bi prišle v roku 15 dni po končanem javnem vpogledu, mora vzeti občina v razpravo in jih v upravičenih primerih upoštevati. Izdelan načrt mora nato osvojiti občinski odbor, nakar se ponovno stavi interesentom na vpogled za 60 dni. Po izteku novega roka za pritožbe se regulacijski načrt in uredba de-finitivno izdelata. Po ponovnem sklepanju občinskega odbora mora načrt in uredbo odobriti pristojno upravno eblastvo. Za sedeže banskih uprav je za odobravanje načrta in uredbe pristojen gradbeni minister v soglasju s predsednikom ministrskega sveta na predlog predstojnega bana, za ostala mesta gradbeni minister na predlog bana. za trge pa ban na predlog sreskega načelnika. Izvajanje regulacijskih načrtov Splošna navodila za sestavo o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenih pravilnikov so sedaj tudi že objavljena v »Službenih novinah« od 22. t. m. Prvi del teh splošnih navodil se nanaša na uredbe o izvajanju regulacijskega načrta, drugi pa na gradbeni pravilnik. Navodila podrobno določajo, kaj vse mora vsebovati uredba o izvajanju regulacijskega načrta. Ta uredba ki se ima izdelati na podlagi § 5. gradbenega zakona, tvori nekako dopolnilo odnosno pojasnilo k regulacijskemu načrtu. Uredbo je treba izdelati istočasno z regulacijskim načrtom in se imajo v njej pojasniti vsi principi, ki so bili osvojeni pri sestavi del vsakega regulacijskega načrta. Nav-odiia določajo tudi vse podrobnosti v zvezi s § 5 gradbenega zakona. Gradbeni pravilniki Posebne praktične važnosti bodo seveda novi gradbeni pravilniki, ki se bodo izda!: na podlagi gradbenega zakona. Po § 6 gradbenega zakona vsebuje gradbeni prav.lnik po krajevnih potrebah in razmerah v okvirju gradbenega zakona naslednje: najmanjše površine stavbišč in izkoriščanje stavbišč po vrsti naselja; najmanjše dolžine front posameznih stavbišč ob ulicah in trgih in medsebojno razdaljo zgradb na dvoriščih; lego dvorišč in svet-lišč kakor tudi velikost svetlišč in nj.ih razmerja do zazidanih površin; predpise o izvajanju poedinih elementov zgradb in občih določilih o tehničnih, higijenskih estetskih in varnostnih pogojih za vse vrste zgradb; zaščito sosedskih odnošajev, javnih predmetov in izkopin; natančnejše določbe o organizaciji in dolžnostih gradbenega odbora, 0 določanju regulacijskih in nivelacijskih črt Jn o nadzorstvu nad gradnjo. Stavbišče mora biti čimbolj zaokroženo in mora imeti obliko, da se na njem lahko .postavijo zgradbe po gradbenih predpisih. Meje stavbišč naj gredo po možnosti pravokotno. Odrediti je treba najprej najmanjšo dolžino fronte na ulicah in trgih in medsebojno oddaljenost zgradb na dvoriščih. Gradbeni zakon določa tri vrste gradbenih con: gosto, srednjo in redko. Kot merilo za določanje najmanjše površine stavbišč naj velja za gosto naselje najmanj 300 kv. metrov, za srednje naselje najmanj 360 do 400 kv. metrov, za redko naselje najmanj 480 do 600 k v. metrov za večje vile najmanj 600 kv. metrov, za manjša podjetja in kmetijska posestva najmanj 1000 kv. metrov in za večja posestva ali podjetja najmanj 2000 kv. metrov. Te najmanjše površine veljajo le kot splošno merilo in se lahko v pravilniku po krajesvnlh razmerah povečajo ali pa tudi nekoliko zmanjšajo (n. pr. primorskih mestih, v hribovitih naseljih). Najmanjša dolžina fronte stavbišča se odreja po vrsti naselja (v posam. gradb. conah), po namenu gradbenega bloka, po prometnih potrebah in estetskih pogojih. V splošnem naj velja kot merilo za najmanjšo dolžino fronte pri stavbiščih v gostem naselju 10 m (pri obstoječih parcelah) odnosno 12 m (pri novih parcelah) v srednjem naselju 12 odn. 14 m, v redkem naselju 16 m, za večje vile 18 m, za večje trgovine ali podjetja 20 m in za kmetijska posestva 40 m. Izkoriščanje stavbišča se določa z razmerjem zazidane ploskve nasproti skupni površini. To razmerje se določa v gostem naselju z največ 60% pri novih odn. 75% pri obstoječih parcelah, v srednjem naselju z največ 40 odn. 60%, v redkem naselju z največ 30 odn. 40%, v redkem naselju za večje vile z 10 do 20%, v vrtnih naseljih s 30 do 40% in v delu za industrijska naselja z največ 60 odn. 75%. Pri ogelnih parcelah se maksimalna zazidana ploskev lahko poveča za 10%. Za razne vrste velikih specijalnih naselj se lahko odobri večji odstotek izkoriščanja stavbišč Višina stavb se določi po maksimalnem številu nadstropij za vsako ulico po gradbenih conah. »Izjeme se lahko dovolijo za monumentalne stavbe. Pri tem naj velja načelo, da višina zgradb ne sme bit; večja nego širina ulice, le v izjemnih primerih IV2 širine ulice. Zgradbe na dvorišču se smejo postaviti samo v ulicah, v katerih je to predvideno ln v predpisani razdalji od ulične zgradbe. Oddaljenost od nlične zgradbe ne sme biti v gostem naselju manjša nego dve tretjini srednje viš>ine ulične zgradbe, v srednjem naselju ne manjšsa nego višina ulične zgradbe. Najmanjša razdalja pri tem ne sme biti pod 5 m. Dvoriščne zgradbe naj bodo vsaj za eno nadstropje nižje. Bočna krila uličnih zgradb so dovoljena samo na eni strani in le v zvezi s stanovanji na ulico. Najmanjša širina dvorišča mora biti v gostem naselju dve tretjini srednje višine zgradbe ali ne izpod 5 m, v srednjem naselju vsaj toliko, kolikor znaša višina zgradbe ali ne izpod 6 m. Posebne določbe veljajo za javne zgradbe, hotele, gostilne, tvor,niče itd. Svetiišča za razsvetljavo stanovanjskih prostorov morajo imeti pri dvonadstropnih zgradbah najmanj 12 kv. metrov površine ■in najmanjšo širino 2.5 m, pri višjih zgradbah pa za vsak meter višine preko dveh nadstropij še 1 kv. meter površine, če služijo svetlišča le za razsvetljavo hodnikov, predsob, stranišč, kopalnic ali shramb, smejo biti gornje dimenzije za polovico manjše. Za svetlišča, ki služijo le za razsvetljavo stranišč, velja najmanjša površina 3 kv. metre, ki se poveča za 0.1 kv. metra pri vsakem metru višine zgradbe preko 2 nadstropij. Velika lesna konferenca v Beogradu Kakor smo že včeraj kratko poročali, se bo prihodnji teden vršila v Beogradu velika konferenca lesnih interesentov v zvezi s perečimi vprašanji organizacije, mednarodne omejitve izvoza in železniških tarif. Iz Beograda nam o tem poročajo naslednje : ipod predsedstvom ministra za trgovino in industrijo gosp. Ivana Mohorifa se bo 25., 26. in 27. t. m. vršila v dvorani Industrijske zbornice v Beogradu konferenca interesentov lesnega gospodarstva z naslednjim aktualnim dnevnim redom: 25. julija: Diskusija o železniški tarifi, ležarini in o predlogih za olajšanje izvoza gozdnih proizvodov. 26. juliia: Sklepanje glede odobritve načrtov, izdelanih in predloženih od strani češkoslovaške delegacije v smislu dunajskega sporazuma 6 srednjeevropskih držav od 11. junija, in sicer: a) sklepanje o načrtu statutov stalnega odbora 9 sedežem na Dunaju; b) sklepanje o načrtu mednarodne konvencije o redukciji izvoza lesa med zainteresiranimi državami. 27. juliia: Ustanovitev nacijonalne organizacije jugoslovenske lesne industrije in trgovine ter imenovanje dveh delegatov v mednarodni stalni odbor. Začetek konference bo vsak dan ob 10. dopoldne. Žitna letina In izvoz Slika glede naše letošnje letine pšenice še vedno ni jasna. V naših žitorodnih krajih se čuje.io najrazličnejše cenitve. Pojavile so se tudi že povsem neutemeljene vesti, češ, da bomo morali v novi žitni kampanji še uvoziti prav znatne količine ršenice za potrebe domače prehrane. Vse te cenitve so svojevoljne. Danes je še prezgodaj operirati s številkami o skupnem pridelku pšenice v naši državi, ker bo skupno količino mogoče oceniti šele po končani mlačvi. Brezdvomno je rja povzročila na pšenici prav znatno škodo. Toda to škodo ne are pretiravati. V Vojvodini je rja zares uničila skoro polovico pšeničnega pridelka, v ostalih pokrajinah pa letina ni tako slaba. V nekaterih predelih Srbije rja solob ni napravila pomembnejše škode. Iz Medmurja celo poročajo, da je letošnji pridelek pšenice večii. nego je bil lanski. Tudi v nekaterih pasivnih kraiih je pridelek prav obilen. Vse to ie treba upoštevati pri oceni skuonega pridelka: taka kolikortoliko zanesljiva ocena pa bo šele mogoča v počet-lcu avgusta. Že danes pa ie po vesteh z me-rodajnih mest gotovo, da ne more biti govora o kaki potrebi uvoza pšenice. ^ Vprašanje ie le. k jlikšen bo letos presežek za izvoz skunno z neprodanimi količinami iz lanske letine. V beograjskem »Vremenu« se ravnatelj Privilegirane izvozne družbe M. Kostič obširno peča s tem vprašanjem. Po optimističnih računih bomo imeli letos navzlic rji in toči za izvoz okrog 10.000 — 15.000 vagonov pšenice. Po njegovem naziranju je danes najaktualnejše vprašanje zasigurati producentu ugodnosti zaradi preferenčnih dogovorov. Letos bo mogoče ves presežek izvoziti na podlagi preferenčnih ugodnosti, in sicer v Avstrijo, kier znaša preferenca za kontingent od 5000 vagonov 35 Din pri 100 kg. na-dalie s Češkoslovaško, kjer znaša preferenca 30 Din in v Francijo, ki nam daje preferenco od 55 Din (ta preferenca pa se zaradi večjih prevoznih stroškov in težie konkurence s prekooceanskim žitom dejansko zmanjša na 30 Din). Težkoča je sedaj ▼ tem, da izvajanje preferenčnih ugodnosti ni v vseh treh državah enako. Avstrija priznava preferenco takoj pri uvozu v obliki odbitka pri carini. Češkoslovaška in Francija pa bosta preferenco izplačali naši državi šele po končani izvozni kampanji, če hočemo, da se bo ugodnost preference takoj pokazala v obliki višjih nakupnih cen pri producentu, i« treba izvozniku preferenčno razliko pri izvozu v Češkoslovaško in Avstrijo zasigurati. Pri količinah, ki se naj izvozijo v Češkoslovaško in Francijo, gre le za vsoto od 20—40 milijonov Din. Ta znesek nai bi država takoj dala na razpolago izvoznikom, čim bodo pšenico izvozili. Privilegirana izvozna družba ie stavila predlog, da ona prevzame ves posel okrog izplačila te preference na podlagi izvoznih dokumentov. Ravnatelj Ko«tič se nadalje v svojem članku izreka proti vsakemu sistemu izvoznic ali izvoznih dovoljenj, ker bi tak sistem prinesel razne protekcije in nepravilnost:. Zato zagovarja le svobodno izvozno trgovino ali pa popoln monopol v eni roki Gospodarske vesti = Občni zbor Pokojninskega zavoda nameščence. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani sklicuje za 4. septembra ob 10. dopoldne XI. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Letošnji občni zbor se bo že vršil v dvorani nove velike palače v Gaievi ulici. = Slaba letina v Rumuniji. Rumunsko kmetijsko ministrstvo je pravkar objavilo prve približne podatke o letošnji ošenični letini. Fo tej približni cenitvi bo letos znašal pridelek pšenice 19.5 do 20 milijonov metrskih stotov, dočim je lani znašal po de-finitivni cenitvi 35.8 milijona stotov. Primanjkljaj nasproti lanski letini bo znašal torej približno 44%>. = Posledice poloma mednarodnega kar-tela za baker. Kakor znano je mednarodni kartel za baker, ki je bil ustanovljen pred leti in je obsegal skoro vso svetovno produkcijo bakra, propadel- Dolgo je ta kartel držal prav visoko ceno (nad 20 centov), končno pa tudi ta močna organizacija ni mogla preprečiti padca cene. Zadnje tedne je notacija v NewYorku zopet z naglico zdrknila navzdol. Pred dnevi je na svobodnem trgu v Ne\vvorku padla cena kar na 4.63 centa nasproti 7 centov v početku tek. leta. Ta ponovni padec cene bo neugodno vplival tudi na našo zunanjo trgovino, kjer agra baker pomembno uk>go. Naš izvoz bakra ie še 1. 1930. dosegel po vrednosti skoro 500 milijonov Din. = Dvojni tir na progi Beograd - Resnik. V nekaj dneh bodo pričeli graditi drugi tir od Beograda po glavni progi do postaje Resnik (vsega 15 km). Z gradnjo drugega tira naj se na tej progi olajša živahen promet. Poseben pomen pa dobiva ta drugi tir, ker pomeni začetek gradnje iadranske železnice na Split. Pri postaji Resnik se bo namreč nova jadranska železnica odcepila od obstoječe proge, nakar bo speljana preko Valjeva, severnega dela Bosne na Knin in Split. Ker so predhodna dela že končana, se bo z delom takoj pričelo. Gradbeni stroški znašajo 30 milijonov Din. V tej vsoti so upoštevani tudi stroški za postajna poslopja, zlasi pa za gradnjo podvoza na tej progi v predmestju Beograda. Dvojni tir od Beograda do Resnika bo druga proga, ki se bo gradila na podlagi pogodbe o gradnji in financiranju. Prva taka pogodba je bila sklenjena z neko francosko družbo za gradnjo 84 km dolge proge Veles - Prilep. — »Ljubljana v jeseni«, kulturna, pospo-darska in tujskoprometna razstava, se bo vršila letos od 3. do 12. septembra- Razstava bo imela tudi poseben industrijski in obrtni oddelek. Tvrdke, ki nameravajo na tej velesejm.«ki prireditvi razstaviti, naj se čim prej prijavijo upravi veleseima v Ljubljani. Geslo: Kupujte domače blago! mora prodreti v vsako naše gospodinjstvo. Udeležba naših tvrdk na velesejmu je najboljša in najučinkovitejša reklama za vse domače blago, kajti vsak naš velesejem privablja našim producentom nove kupce, nove odjemalce. Naj bi ne bilo producenta. ki ne bi znal prav oceniti te zanj tako važne funkciie velesejma. — Beograjska borza si bo zgradila palačo. Te dni je uprava beograjske borze defl-nitivno sklepala o izdelavi podrobnih načrtov za veliko palačo, ki io bo v nekaj mesecih pričela graditi v Uzun - Mirkovičevi ulici. Gradbeni stroški znašajo po proračunu preko 15 milijonov Din. — Dobave. Komanda 2. kolesarskega bataljona v Nišu sprejema ponudbe glede dobave štampiljk. Dne 16. avgusta se bo vršila pri ekonomskem oddelku uprave državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave pločevinastih spoinic- (Predmetna oglasa sta na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 23. julija. Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet zelo slab. znašal je le 0.97 milijona Din, nasproti 1.8. 1.4, 2.2 in 1.6 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Devize. Curih. Pariz 20.13. London 18.25, New-york 513.87. Bruselj 71.20. Milan 26.19, Madrid 41.05, Amsterdam 206.90. Berlin 121.95, Stoekholm 93 60. Oslo 91.25. Kobenhavn 98.50, Sofija 3.70. Praga 15.10, Varšava 57.60, Bukarešta 3.06. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 23. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 46.375. za september 48.25, za december 51.50; koruza: za september 32. za december 32.75; oves: za julij 16.50, za september 17.75, za december 20.375; rž: za december 34. + Winnipeg. 23. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za inlij 54.50, za oktober 57.50, za december 58.75. + Novosadska blagovna borza (23. t m) Tendenca nespremenjena. Promet 41 vag. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednjeba-ška, gorniebaška. 79 kg in baška. okolica Sombor, 78 kg 147.50 — 150; baška potiska in ladia Tisa. 79 kg 150 — 152.50; baška, ladja Begej, 79 k0g< in »Ogg« 220 — 240; »2« 210 _ 220; rtx 195 — 200; »6« 185 do 190; »7« 150 - 155; >8« 100 _ 106. Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! Velik plen pri vlomu ob belem dnevu, Dva neznanca sta oplenila dve stanovalki za 40.000 Din Ljubljana, 23. julija. Včeraj dopoldne so imeli v hiši št. 27 v Ilirski ulici veliko senzacijo. Prav hitro se je razvedelo, da je bil pravkar izvršen vlom v stanovanje knjigovedke Marije Ro-terjeve, uslužbene pri »Oblači:nici«, in njene sostanovalke Marije Jegličeve. Kakor so pripovedovale stranke, sta prišla v hišo okrog 9. dopoldne dva mlajša neznanca, ki sta se stanovalcem predstavila kc t brezposelna in sta prosila podpore. Dobila sta nekaj že spodaj v pritličju, nanar sta odšla še v I. nadstropje. Roterjeve tedaj že ni bilo doma, dočim je Jegličeva imela opravka v kuhinji. Nje neznanca sploh nista nadlegovala, marveč sta stopila kar naravnost v sobo. Nudila se jima je prilika kakor nalašč. Hitro sta odprla nekaj omar ter predalov in iztaknila gotovino. Sreča jima je bila izredno mila. Odnesla sta tri tisočake ln 45 novih stotakov, torej skupno 7600 Dm. To pa jima še ni zadostovalo. V sosednjem predalu sta izvohala tudi razne dragocenosti, ki sta si jih seveda tudi prisvojila. Vzela sta dolgo, zlato er-polu se je vršila samo tekima serrioriev Ilirije in Maribora. Ilirija je nastopila v oslabili en i postavi, vendar ie zmagala že v prvem polčasu 9:0, v drugem pa so Alara-toniji izjavili, da odstopajo od nadaljnje igre. Ilirija si je s to tekmo osvojila prvenstvo v LPP v waterpolu seniorjev. Po končanem tekmovanju so se vršili skoki izven konkuren-ce. Izvajali so iih Strnad in Antosievič (Ilirija) in Bervar (Kamnik). Tekme so vzibudile v Kamniku veliko zanimanje in privabile na kopališče lepo število publike. Tekme se nadaljujejo danes ves dan. Največja vročina je o sv. Jakobu .....zato so naše poletne obleke, perilo in čevlji še vedno nepogrešljivi! Oglejte si še ta teden našo veliko zalogo! 9362 Dolgoročno odplačevanje! Zahtevajte vzorce! Zahtevajte potnika! 9294 _~lial_ NA OBROKE!_UUB LJANAME STNI TR&17/I 1- Za tvrdko Fr. Kotnik, opekarno v Verdu pri Vrhniki, javlja tužnim srcem lastnik Josip Lenarčič, da je njen zaslužni dolgoletni, zvesti delovodja, gospod Ivan Rosenwirth st. po kratki in mučni bolezni dne 24. julija 1932 nepričakovano v Gospodu zaspal. Bodi blagemu pokojniku ohranjen hvaležen spomin! . Verd pri Vrhniki, dne 23. julija 1932. 9366 Okrajno društvo delovodij na Vrhniki naznanja žalostno vest, da je njegov dolgoletni član in blagajnik, gospod Ivan Rosenwirth it. delovodja opekarne Fr. Kotnik po kratki in mučni bolezni danes ob % na 12 umrl. Pokojnika ohranimo v trajnem spominu. Okrajno društvo delovodij na Vrhniki. Cene malim oglasom 2enltve bi dopisovanja, vsako beseda Din 2*r— ter enkratna prt-Ktojbina za Ufro ali ta dajanje naslova Din i-i Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din L— ta besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital«, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*, »Vrednote*, »informacije*, »Živali*, mObrt* bi »Les* ter pod rubrikama •Trgovski potnikim tn »Zaslužek*, če se t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se t.iče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Prt vseh oglasih, ki te zaračunajo po Din L— u besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro alt ta dajanje naslova. Vtt ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina za tifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—k Najmanjši znesek prt oglasih po 50 par za besedo. Je Din 10.—, oglasih po i Din za besedo pa Din 15.—, V te pristojbine ta male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma tih je vposlatt v pismo obenem t naročilom. Službo dqbi Vsaki besed« 50 par; ca dajanje naslov«, sli sa šifro pa 3 Din. (1) i nm Dva jelonoša trf>zna in solidna, z znanjem nemškega jezika Bp-ejm-em 8 15. avgustom t stalno službo. Pomnike 8 sliko na podruž. »Jut.ra« v Mariboru pod značko »Je! »noža«. 29319-1 Orodničarja (Werkz eugma eh er) sprejmem v tovarno kovinskih izdelkom. Prosilci z večletno prakso naj pošljejo svoje ponudbe z opisom dosedanjih služb na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Orodmičar«. 291C0-1 Sobarico pridno lin zdravo sprejmem g 1. avgustom. Ponudbez navedbo zadaje službe m tki možnosti s sliko na naslov: Bled-Želeče št. 37, »oba It. 7. 291.10-1 Frizerko zimožno trajne in vodne ondulacije, sprejmem takoj. Pismeme ponudbe na it»s'iw: Zaletel, frizer, Ljtiibl 'am, Rimska c. 24. 29159-1 Kuharico ki zna dobro kuhati 'in pospravljati fine sobe, zdravo, krepko, pošteno, strogo snažno in delavno, staro 25—40 let, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29019-1 Trg. sotrudniku ki razpolaga r gotovino od 30_?,0.ftn0 Din, odstopim radi odpotovania svoj delež v dobro idočem pod-je-"«n. ponudbe pod značko »Edino v Sloveniji« na oglasni oddelek »Jutra«. 29' 78-1 Vrtnar, pomočnika dinbro fenčenega v kulturi gi!b, sprejime t«-k o j Hirschl dipl. umetni vrtnar. Subo-tica —■ Pošt. preti™ r 26. 29208-1 Mesar, pomočnika rmožneira voditi fili;alko, 7. dobrimi" »pričevali im nekaj kavcije sprejmem takoj. Naslov pove osr'asni oddelek »Jutra«. 2S958-1 koleri a tn letovišče sprejmem. — ponudbe na ogl. oddelek »Jutro« pod značko* Kavcij 10.000«. 28984-1 Otroško varuhinjo Nemko. k.i ima rada otroke im ki zna šivata, ter raz.pola.ga s prvovrstnimi referencami, sprejme Emil Herzl, Zemum, Kralja Petra 52. 29001-1 Čednega fanta 14—15 let starega sprej-mem v službo .Siromašni imajo prednost. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Ustrežljiv«. 29009-1 Vzgojiteljico sprejmem k 2 otrokoma — 4 in 7 let. Ponudbe pod značko »Vzgojiteljica« na oglasni oddelek »Jutra«. 2910-1-1 Šiviljo sposobno predvsem v postrežbi strank, pomirjanji) in izdelovanju d a m s k i h plaščev, sprem.eni takoj. Na=lov v oglasnem oddelku ».Juitra«. £9024-1 Pek. poslovodjo strokovnjaka v peki luksuznega peciva in zmožnega vodstva trgovine pro-tokolirane tvrdke. ki položi 10.000 Din kavcije v gotovini, iščem. — Ponudbe p"d »205« na Jugo-moase. Beograd, Pošt. pret. 41«. 28793-1 Sadnega odjemalca eksporterja za vagonske količine namiznega sadja in za prešamje, zanesljivega in plačila zmožnega, iščem. Takojšnje ponudbe |iod »Jabolka« na podr. »Jutra« Maribor. 29347-1 Fotografskega pomočnika (-co) za Bled rabim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Reitušer«. 2924(1-J Prodajalko za samostojno vodstvo špecerijske trgovine iščem P<*tre»«na kavcija 5000 Din v gotovini. Mlekarstvo \Solta«, Zagreb, Zajčeva S 29256-1 Sienotipistinjo absolutno perfektno. za italijansko im slov. korespondenco sprejmem takoj 7.3 Maribor. — Ponudbe t zahtevki pod Kanada« na podružnico »Jutra« v Mn ribo ni. 28274-1 Natakarica po možnosti s 5000 Din kavcije, dobi takoj sital-no službo na Goren!«kem. Ponudbe na oglas, .oddelek »Jutra« pod šifro »Resna« 283184 Stalno službo dobi ženska moč, aiko posodi 6000 Dim. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Jamstvo hiša 6000«. Svojevrstno priznanje „ftutrovem'* oglasni/eu Na naslove „Jutrovih" inserentov se kaj rada obračajo tudi druga časopisna podjetja s svojimi vabili in ponudbami. „Jutrovii( inserenti se tedaj res spomnijo, da je treba inserirati, in ker se mudi, storijo to tako, kakor vidimo na gornjem odtisku — poslužijo se vposlane tiskovine, oglas pa spet pošljejo „Jutru", ker so že tolikokrat preizkusili uspešnost „Jutrovega" oglasnika. Prekajevalca dobro i-zvežibanega im verzi ranega v mesarski stroki sprejme takoj Josip Boriš ek v Libiji. 29321-1 Brivskega pomočnika popolnoma perfektnega v moški stroki, 2 znanjem nemščine, nekadilca. sorejme salon G j ud Aleksander, Ljubljana. V ofertl navesti zadnja službena mesta. Nastop takoj ali do dogovoru. 29317-1 Buffet z vsemi prttiklmami. poleg dnevnega trga, dobro uveden, ki proda mesečno 20 hI vina, prodam radi odhoda iz Zagreba, Berta Borak, Zagreb. Ili-ca 125. 22383-19 Naročilnica. Objavite o dnevniku „QhOVCND€" tu nalepljeni mali oglas o številkah dne frri rff/nr 'T 1 DGtfOLJtfBA. _ .___ Znesek za to/taročilo arojmefe t eWiu j)\)StV 1)0 piihZeni O&B 24. __ ({\jj' fT fi ^111 f f) I" I'T111 |..............1 Wno / (3334 31 • Neprimerno noj se Da so oglasi res uspešni in ne proč vrženi denar, je potreben velik in za oglase dovzeten čitateljski krog, kakršnega ima pri nas samo „Jutro". Prodajalca (ko) sprejmem za stojnico na trgu. Zlasiti se 24. 7. Kolodvorska 6, (dvorišče) pop. od 2.-3. 29433-1 Edgar Rice Burroughs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL Gospodično resmega in energičnega značaja. zmisžno enostavnega knjigovodstva in dobra tiiplkarioa, kii obvlada po-polinoma italija7-2 Plačilni natakar mJajši, z boljšimi spričevali, zmožen 15.000 Din kavcije, želi premeni-siuižbo. Cenj. ponudbe prosi na oglasni -oddelek »Jutra« ipod šifro »Polten im zanesljiv«. 29349-2 Boljša gospa starejša, izobražena, vajena gostilne, šivanja, tudi nemškega jezika, išče primerno mesto. Ponudbe pod »Izven mesta« na oglasni odd. »Jutra«. 29357-2 Boljša gospodinja starejša, izobražena, čedne zunanjosti, zmožna šivanja in vrtnarstva išče mesto pri boljšem gespodu. Ponudbe pod »Varčna gospodinja« na ogl. odd. »Jutra«. 29356-2 Prodajalka mešane siCroike, vajena, vseh gostilniških in gospodinjskih del. išče kjerkoli mesto. Naslov iv oglaisinem oddelku »J utira«. ift.'i7<>-2 Krtača za vsesava-nje prahu za snaženje preprog, modrecev, tapeciranega pohištva, brez mehanizma in brez tratenja elektr. stru-je. Vsako vzdigovanje prahu izključeno. Učinek ga prvovrstnega nemškega proizvoda je presenetljiv. Nadomestite ga z dosedanjim sesalcem prahu, ki so s ceno ne more primerjan z na Jim, k-i je tako v ceni kot glede kokovositi brezkomkuremčem. Resnim agentom nudimo najaviš.'® provizijo. Zahteivajite katalog BB. Samoprodaja Joah. Šapira, Ljubljana, Dunajska ce&ua 36. 29073-3 Pozor stavbeniki in mizarji Kateri stavbenik bi mi pri-zidai posnožne prostore in kateri mizar bi napravil 9 vrat- im 5 oken po zmerni eenj. — Zelena jama. Ljubljanska ulica štev. 17 28969-3 Šivilja se priporoča na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29390-3 Zakonca stMega,na sfcr0,ka«. mesto v Celju au blrajma. i 29°00-2 Cenj. ponudbe na podruž- i nico »Ju^ra« v Oeliu pod značko »šivilja z dežele«. 29089-2 Prodajalka mešamo stroke, z večletnimi spričevali, želi premeni ti službo z avgustom. Ponudbe na oglas. oddeJek »Jutra« pod »Trdna volja« 28987-2 Hosoodična z odličnimi spričevali, začetnica, vešča korespondence, knjigovodstva, dobra računnirica, zmožma izvrševati vsa pisarniška deli išče mesto v pisarni ali trgovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra računarica«. 29092-2 Vsaka beseda 50 par; za dajenj« naslova ali za iifro p« 3 Din. (2) Natakarica dobro izurjena, želi službo v boljši gostilmi v Ljubljani ali bližini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjetna ki solidna«. 29173-2 Dobra frizerka Sšče mesto za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izurjena«. 29162-2 Gospodična verzitama v blagajniških poslih, išče mesto blagai-niščarke ali slično. — Ponudbe prosi na podružnico ».Tuitra« v Celjiu pod šifro »Točna«. 28444-2 Vdovec star 40 let, išče gospodinjo k 2 nedoraslima otrokoma. a posestvom. Dopise na oglasmi oddelek Jutra pod značko »Dobra mati«. 29048-2 Privatni uradnik 28 liet star, reduciram, ki je dovršil trg. akademijo na Dumaju. zmožen v govoru in pisavi poleg slov. tudi srboihrv., nemškega Jn francoskega jezika, išče službo. — Ponudbe na Jiaslov: M. C., Gru nabrežje 16. 39604-2 Dekle 7. zmamijom nemškega in slovenskega jezika, pridno in pošitemo, išče službo k otroku aH v p^™0« gospo-diiinji. — R.oziika Gracer, Viidem pri Krškem.__ 29189-2 Vzgojiteljica stara 19 let, vešča šivanja, ki govori slovensko in nemško, išče službo pri boljši obitelji. Gre tmdi v južne kraje. Naslov: J. K., Gor. Breg pri ^^ Gospodična stara 21 let, Sedme zunanjosti. pridma in poštena, žeM službo natakarice — začetnice. Na zabteivo pošljem tadi sJiiikio. Naslov v oglasnem odrietku »Jutra« 2911)1-2 Deklici s treimi razredi meščanske šole išče službo pisarniško začetnice. Gre, tudii k otrokom k bolj® rodHiini. Naslov pri podruižindci Juitra v Celju. 29477-2 Šofer s 4-letno prakso, vešč vseh popravil, išče službe h kakršnemukoli avtu. Govori slovensko, sr-bohrvatsko in nemško. — Naslov pove ogl. odd. odd. »Jutra«. 28739-2 Zastopnik kajveilje zmožen, izvrst« avtovozač, išče zastopstvo prvovrstnih podjetij. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« i"0^ šifro »Agilen«. 292r:-3 Resen zastopnik išče za Beograd !n Srbijo zastopstvo proti plači ali proviziji. Slovenske reference. Pisati na: Mairkon-ič, Riga fera 5, Beograd. 202H2-3 Unitas fnženjerska pisarna v Ljubljani, šelenburgova ul. 7 I posreduje prodajo rabljenih strojev. Lviidienca vs<-h priložnosti. Komisijiska zaloga. Beseda 1 Din; za dajanj« naslova aii za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo Ln str akcije, pia-6ajo vsako besedo 50 parj za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Go sposvetska cesta 12. — Najboljši teoretični m praktični poek, plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt. 210-4 Abiturilent realke inšt!ru>i'ra vs-e nižjiešolske predimete. Nasloiv v ogl. oddelku »Jutra«. 29131 -4 Dekle išče službe kot postrež-nica celi dan. TJniha, Križevniška ul. 2, Ljubljana. 29942-2 Službo sluge želi v kaki pisarmi garancije zmožen, z lastnim kolesom. Ponudbe na oglasni oddeltik »Jictira« pod šifro »700 Din«. 29440-2 Moški srednjih let želi službo sluge, tekača ali kakršmtofooli stalno zaposlitev, evemtirtnie da iia ra-zpolago ma.nii6i nov. avto. Pomudbe prosi na ogl. oddelek »Jiutra« pod »Zaupno«. 29460-2 Kdor Išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (S) Pošteno dekle išče nameščenje k otrokom, za sobarico, v slaščičarno ali kaj »ličnega. Službo lobko nastopi takoj Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 28952-2 Nemščina Absolventka učiteljišča v Celovcu — zmožna precej slovenščine, želi priti v Jugoelaivijio ko* vzgoji te-lijnca ali kaj ličnega. — Cemj. pomudbe na oglasni oddeleik »Juitra« pod šifro Šofer dohpir vm-zač in mehanik, zmoižen karvcije. želi sluz bo h kakršnemkoli avtomobilu. Nasloiv: JoSko Kožar, Ceklje ob Krki. 29068-5 Mesarski pomočnik in prekaievalec. vešč vseh mesarskih del. želi premeriti mesto. — ponudbe n« oirlas. oddelek »Jutra« on d šifro »Mesar«. 29053-2 Starejša gdčna h boljšo rodbine. 7.miožma slovenskega im nemškega 'ezika, emspodim :s+va 5m šivamja, i®£e sluSrlHo. Ponudbe pod »Starejša* na -2 oglasna oddeleik »Jutra«. Kmetsko dekle z malo maturo im 3 mesečnim k uha rsko-gospo-dimjskšm tečajem, želi službe. Zmožna jo samostojnega kuhanja in vseh del v gospodinjstvu. Najraje gre k mirni družini. Pomudbe pod šifro »Začetnica 1. avgust« na oglasni oddelek »JutTa«. 29262-2 Upokojen tehnični uradnik gradbene stroke, z dolgoletno prakso, išče takojS-nje zaiposliitve. bodisi v pisarni, skladišču ali pa stavbi, prevzame tudi mesto hiSnega upravnika aH slično. ponudbe na oclas. oddelek »Jutra« pod »Vsestransko verziram«. 29582-2 Zakonski par ®če nameščenje na več-j«m posestvu. Zem® je dobra kuharica, mož M D« oipravljal vsa gospodarska dela. Natloiv v ogla*nem oddejlku »Jutra«. 28663-2 Entlanje 1 m 1 Din Vsakovrstno ročno vezenje. Predtisk. Montaža blazin od 25 do 30 dinarjev. — Palača Kreditne banke laTV. 29462-3 1000 Din za načrte s proračuni za družinske vile izvršuje po zahtevi najhitreje tehnična pisarna Ing. arh. Pust Bogomir, Streliška ulica 33. 29102-3 Akviziterje lnteligente, za Ljubljano in vse večje kraje dravske banovine, ki jim je do izdatnega postranskega zaslužka v obliki visoke provizije, iščemo. Ponudbe pod »Založba« na ogl. odd. »Jutra«. 29319-3 Čevlje zalogo in prodajo prevzamem v Ljubljani. — Ponudbe na oglasmi odu-elek »Jutra« pod »Garancija«. 27458-3 Zastopnika za Maribor in okolico išče večja zavarovalnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zastopnik«. 20161-3 Francoščino in nemščino poučuje M. Č., Gruberjevo nabrežje 16. 29Č03-1 Visokošolca sprejmem na počitnice 8 prosto hranil in stanovanjem, zakar l rabljeno proda Jutraž, Trebnje. 29137-6 Vrtne stole zložljive, p r o d a Tribuč. Glir.ee. Tržaška cesta 6 — telefon 2605. 176-6 Volno za modroce zelo poceni podaja Sega. Cankarievo nabrežje 5/1 241-6 Kožni svrabež pre.cU i u^.-abo »Neoder ma«. Raznoš^lja drogerija Nada. Subotica. 264 100 m rabljenih cevi š" dobro ohranjenih. od V do 2" kupim. — Po-n udbe na oglasni odiei«k »Jut-a« pod iifro »Cevi«. Bolniški voziček s 3amo:>osonom. trikolosen z usnje-.:an. sedežem, dobro ohra.:.: m v na-j. m proti majhni odkupil-'-,-'. J>:ri«e na oglasni odd ->k »Jurr3« v Mari- | b n '»i »Mesari-a 60i 96 na "srtasa? oddelek Juta po70 Din«. 292:6-6 Leseno banjo prod33. Naslov oddvlku »Jutra m v kotel os! a s. 29279-6 »Jutra«. 994CC.7 * trs. tr.aiaja po 1 Dir beseda; za da janje naslova ali ta Iifro 5 Dia. — Oglasi inača:a t>a vsaka b«sp.ia 50 p*", ta dajanje naslova »M ta 5;fro r>a 3 Dtn. F»"ererjev leksikon k -pleten, p-'lam ali za-ir. .'-.m ja iobro mrško k-1"-o ali radio. Ponudbe p. 1 šifro »Leksikon« na c i-irl-.k »Jutra«. :-..amo zvoc-nil. :.-n zamen.am za mo- ! te--,., k c in taoc cevnega j za fotoaparat X 9, aii | sledn eira tudi kupim. — J Vičič, strejnii rž n. i likKLLU'1" ar. tr^ po i Din beseda; za da ;ar..e naslova ali za šifro 5 Din. — Ogiaai roajaja vsa ia b^s—aa 50 par; ta tajanj -7a aii ta -i fro pa 3 Din. (6) Fotoaparat norr. C-rtotr«.. Zefe, 1:4.5 | H X 15. pr.-iam. — Po- 29198-6 Otroški voziček p - 'kljan poceni naprodaj P-i voz št. 8/1, levo. 292<:e-6 Otroške vozičke šr --rtne od 210 Din žn mo-d--ne ~lr-l/oke od 650 Din d itK-te na Sv. Petra cest! i 52. 29014 6 avto Ford 20 "X). od-rt. vozen 30.™0 kt.. prenovi j «n. za 19.500 Dir.. Anton Roječ. SM?na. 2^954-6 Steklena stena z vratmi. 220/233. nova, pooeni naprodaj na Celovški cesti 34'I. Ljubi :an.a 7. 29266-6 Dvigalo Tlasehenzncr) malo raMj°-no t'0 nizk4 c^-ni prodana. \jj1it v o°"iasnem oddelka »Jutra«. " 28373-6 Kamniškega apna ve? vage-no-v prvovrstneara lamore canu-ibe! 2S522-6 Prodan šupo na zidanih stebrih, velikost 13 krat 7.50. sposobna za preureditev stanovanjske hiše, poles banovinske ceste škofja Loka — Selce. Vrt 550 m". Jugovič, Stara Loka 32, pošta škofja Lnka. :3344-S Otroški voziček oc-nik":cn. pro«lam. Xa-lov v oglasnem oddelku Jutra 2f'375-6 Otroško posteljo čisto nov naprodaj v Metelkovi ulicd 5. 29866-6 20 relet za okna 03 X 195 em in 2 kom-t'l etnrl sobni vraS i okvirji nar.rtKiaj v Metelkovi ulici 5. 29367-6 Kdo potrebuje materi jal ia nasip in vrt. naj se oglasi na stavibd Tomaž.'.". Karlovška 2. 29364-6 Lep otroški voziček ^oj-p^-;^ zolo usodno -.--■dam. Isrotam naprodaj - idi ot-oška košara za 60 Din. Naslov v oslasn-em ■>idelku »Juitra«. 294S7-6 Starinsko skrinjo krasr«o _ bosa*'® realjano -i m. Ponudbe na oglas. li >k »Jutra« ped šifro Premog in drva I"-'daja J%«ršeik. Vodma'. 200 Gramofon, plošče po 1 D n iznosojnje >s'a2w«. L:nb!jana. Al ek fndrora ees*a 4 'pr^hol » ":k"-or:a« palaae) x v Mariboru. Slovenska u1. 2.54-6 Čevlji na obroke Motorno kolo v d-obtem stanju kupim. Ponudbe z navedbi cm*, znamke, vo^en in cene na kleparstvo /tibrert. Rade6e url Zidanem mostu. 29314-10 Harley Davidsro nov ugir-dino naprodaj. Prvjasaiia daje Tremi v Maribc-ru. Žčdivska ulica št. 12. 29226-10 B. S. A. motor s priikolioo, 500 cm3, so-neral.no potctavljen, radi selitve poceni naprodaj v LuiV.and. Domžalska cesta št. 15. 2S404-10 Avto limuzino kupim z malo uporabo bencina, vožen največ 3000 km. Ponudbo pod »Erezhiben« na ogl. odd. ni odd. »Jutra«. 23424- »Steyer« XVI š-stcilioderski. malo vo-žen, ve'rlk. ndet-t. dežeo avto.m.ohH zolo poce. th nanrodaj. Ponudil na podružrVo »Jis^ra« v Celju pod rna«k« »SteveT«. 29474-10 Avtomobile Citroen novi in več rabljenih raznih drugih znamk proda pod najugodnejšimi pogoji Citroen garaža, Ljubljana Gosposvetska 13. 2C194-10 Alfa-Romeo 6-sodežni. Ess°x 4 sedežni, prodam. Ugodna prilika. Lučdč, Kapiteljska ul. *>.. 3. 29432-10 ta besedo. Oglaži »o-ajjalnega iaa6a,'a po .50 par beseda. Za da janje naslova ali »a šifro 3 Din, oziroma 5 Din. ftl) | Vsaka beseda 1 Din; | i za da^nj« oa^i-Ova ali ' { ta iifro pa 5 Din. (10) i »Tatra« kabriole dvociiinderski. v najboljšem stanju poceni nat»ro-daj tudi na odpla&lo od j kilometra. Naprodaj tudi dvocilinderski »Tatra« pripraven za prevoz peciva ali kaj siičnega. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra« 29U.4-10 Damsko ko!o do-bro ohranjeno, z lahkim teike-m. proda-m za 650 Din. Naslov pove oglasni o-ddelek »Jutra«. Novo kolo 9S0 Din z mufnami. izvanredno močno z najfinejšimi gumami, original torpedo, sedež z dvojnim fe-drom, kompleten z pripadajočim orodjem. Miklošičeva ui. 7-m. vnod pcleg Delavske pekame. 29363-11 Žensko kolo Ti-odam. Koionioje, Vodnikov trg. 29386JL1 Novo moško kolo prodam. Na ogled vsaki ias na Poljanski cesti 50. 293S2-lil Damsko in moško ko!o r>o irski oeraa naprodaj na iža-ns-kš ee«a — livada 15 29438-1)1 Vsaka beseda 1 D:n; ia lajanje naslova ali ia Šifro pa 5 Din. (161 Jagnedovih plohov Ia suhiii kupim par vagonov. Pomudbe s oeno fraa-ko vasiki na Tovarno furnirja. Področje, poeta Dot" pri Domžalah. 2S7SS-15 Oblačila iTg. ogiasi po 1 Din beseda; ia dajanj« na »lova ali za šifro o Din Oglasi socialnega wa-čaja vsaka beseda 50 pan *a dajanje naslova ali ra šifro 5 Din. (13) Moške obleke se dobro ohra.nj.ene poceni orodain. Naslov v oelas. oddeiku »Jutra«. &L63-13 ska 13. Maribor SI O v s 144 Tovorni avto ma-^ien. nr»=:'!no=t 300 kg, 5 k«mr>! fttno edektrično na-rira.vo. usodno prolam a-li 7,amo-i:am za motorno kolo Nas'ov v oslasnom oddelku »Jutra«." 29206-10 Motorno kok) znamke Peugeot, 350 k. S. p-odam. — Ivan Kuriej, MAaftrri dom. -39263-10 Premog, drva, kok? r—-dala Vir. k o Podobnik T rž- ška cesta 16. tel. 33-13 Puhasto perje fisto. Cohano. kg po 4S 1» 3. druga vrsta kg po 35 Din. či«to belo gosje k z po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpo j lja po poštnem povz^tjn 1 ' Brozovid, Zagreb. Ilica 82. 22-6 Popolna razprodaja manufakture, galanterije. konfekcije, zaradi bolezni po globoko znižanih cenah. Se ulludno priporoča Marija Roger. Liubliana, Sv. Petra ce-ita 26. 29442-6 Avtomobili 2 ranjena Chovnol ot fo 2 «ko>-o nova Brennabor av-tobusa. osebne taksije ter poitoo-.-.me in tovorne av-fomoVie ns^no r>rr>dam. Vrm«ari- TW-srad. Franc. Srp^a Banka - Robid od'o. al< Zasreb. Jelačiž trg 4/1. desuo ori blasajni 2ST796-10 »Indian« motorna kolesa tipa Scout. serija 101, tovarniško nove. se prodajo za lastno ceno. event. se vzamelo v račun tovorni avtomobili Pc.lasmla da tvrdka Motors Sales, d. z. o z., Maribor. Frančiškanska ulica 17. 29467-10 Poletni jopič in bele hlače i*ov, 07.--. dobro ohranjene. prav poceni prodam. _ Vošnjafcova ulica 4/H dee.no. ' 2Š9S6-13 Milostiva! Iz novo dospele zaloge koJuhovino "si nabavite po najnovejših m-odollh v poletnem času mnogo ce-neie fi-n krznen plašč. — Plačljivo šele jeseni. Popravila kožubovine v pred sezoni še m polovič-i>o ceno. Plačljivo jeseni pri prevzemu. L. Rot, Mesti trg 9, Ljubljana. 23600-13 Dva damska plašča lepa. za srednjo postavo proda-m za 450 Din. Naši ov pov e oslasnd c»id el ek »Jutra«. 29486-13 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din; *» dajanje nasJora ali w SDo pa 5 Din. (12) Ne zamudite ngodue prilike pri naročen po+>»tva. Postaje 190 Dio, omare 42." Din. eela kuhinja 920 K.n. Alojzij Ore-hek. mizarstvo. Ljubljana, Smartinska cosita št. 02 — prva hdža za tovarno kleja 291S6-12 Pohištvo prodam. Naslov v ogl. cdd. »Jutra«. 29421-12 Staro oohištvo zajamčen*) čisrto, naprodaj za vsako ceno v Svahiče-vi ulici štev. l/I, desno. Se07W3 Orehovo pohištvo masfmo, dobro ohra-ij»?no oocecd naprodaj. Na ogiod v torek, sre-j^j in četrti med 1. in 7. uro v IHr-aki ulicd M. 21, pritličje, desno. 29J05-12 Pohištvo modeme jedilnice ln spalnice, orehovo poll-tirane. ima v zaloei. Solidna Izdelava, cena »krajno nizka. -Kregar Jakob, št. Vid. Vižm?.r-je št. 2. državna cesta. 29330-12 2 spalnici orehovo, vezano (špera-no) in hrastovo, masivno. proda poceni Ignac Vurnik, mizarstvo, Viž-marje 36 pri St. Vidu nad Ljubljano. 29312-12 Spalnico kupim od miza rjo. ki ima obveznosti pri Ljub! :anski mestni hranilnico, da v plačilo prep>e si-bi v dobro d- hištvio. moderno in solidno izd »h a« o po znatno nizkih cenaii. naj vsakdo p: •-»! nakupom očle^ia zaliogo pri Matiji A.n I H-n. flffl J 400.000 Din posojila išče industrijsko podjetje proti vknjižfai na prvo mesto, dobrim obrestim in drug-rm ugodnostim. Ponudbe oa ogia-sni oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovino takoj«. 29036-16 Posojila daje brezobrestno za odkup dolga 'n nakap nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana. poštni predal 307. Iščemo poverjenike! 253-16 Družabnika s ca. lOO.OUU Din kaipta-la tudi i&bkio v hranilnih knjižicah, iobro u.pe- Ijana modna trgovina. — Ponudsb« oa oglasili oddelek »Jutra« pod »Sodelovanje zaželjeiK«. 29252-16 Družabnika bančne stroke, s 50.iX)0 Din kapitala iščem. Ponudbe na ood šifro »4500«. 29233-16 100.000 Din posodi starejši gospod s hčerko na mesečno odpisovanje proti vkniižM na I. mestu, kjer bi imel d ^smrtno oskrbo in hčerka službo. Uradnica je. vajena vseh Pisarniških del, ima triletno prakso. Ponudbe pod »Uradnica« na po-d-u>nico »Jutra«. Maribor. 29223-16 Samostojno modistko s primernim kapitalom sprejme v družabništvo, za nov salon v LlubPa-nt. Prijave pod »združena moč« na cglasn' odd. »Jutra«. 29372-16 ! 10.000 Din posoda i6"'em na prvo na 1» po pes®tvo v Savinjski dolini, ;>r ytž zmernim ob-r >?tim. Pcoadtoe na po-dr*»5ntda t Dio; m dajanja aa«tava k trtčno napeljavo, prodam ali zauHinj&m. Gr-ra do S-". Lja. Sp. Radvaaje št. 35 pri Mariboru. 29222-20 Večjo hišo s n - n ^v^Artmj d->sra :<«no prodam 5 m:mut od kolodvora. Vprašati: Lesc- 30. 292^-20 10—20.000 Din posojila iščem z-i takoi. St»ro hr.a- aiioo lančiao L:nb. kfedi.tne ban-ke ali ka-k.^ga z"v---da. Ponradbe na os'as. c^d«'^ »Jifra« p.d šifro »;>:gairna saranej;©« 294"9-l6 Vk>žne knj;?ice P-v» h-vat^ke S^«!*« v r^r-- n' -r ■ .TP^- I-i o!-,**-,- Dia opod.no predam s'.u^vno, kakor tudi v d-i-nih zno^kih. Pcradbe r» 0!<. fy1Mc.ip.l5 ».Jijtra« pod šifro »Sttdiiorčca«. 29M4--6 LjoVjarjiko kredit, bc.nke kurim. P«-.^i»dbo nr n = ■ cddeJ.^k »Jutra« ped š-'fro »Kreditna«. ' 29i4.5-;6 Vlo^e T.jffVamsfce k»-«ii*. banke v ve^em in ma.-r^--m znesku usodno p-odam. Po-— ii 'v. na osladni oddolok . -hiit^.a« pod šifro »L-nb-• ansika«. 29-S46J16 Po«o'Ua .-■d loo.noo do n.ono.oon l>'n i ščom na n r v o m 9 s t n e vk^nsibo. pof^be na . odd™r,k »Jai"ra< po>d š'f-o »PasojHa 447«. 29447-16 Delavnico kompletno — z moiierniml stroji za izdelavo množšn-skih lesenih predmKov 'veh, raznih držajev, gum-l*>v itd.) oddam v najem. Dorrlse na og' asai oddelek »Jutra« p>od »St. 1896«. 29032-17 Centralno stavbišče blizu glaivoesa kolodvora ležeče, oddam kot skladišče v najem. Ponudbe pod »Zadruga« na oglasni oddelek »Jutra«. £9276-17 Manjšo trgovino v prometnem krajn vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Promeit«. 29358-L7 Osebno pravico ta takoj. Natančna podaitJd pod »100« na podružnico »Jutra«« Maribor. 29255-17 Rešite se dolgov, postavite si lasten d«>m i brezobrestnim posojilom Stavbne hranilnice in posojilnice. LiuMjana. Miklošičeva cesta lo/b. _ 266-16 Družabnika za avtovožnje in prodajo kojee, ki je izučea mehanik. s šofeskim izpitocm in večliotno prak«o. sprejmem v stalno službo. Potrebna kavci-n K.000 Din. Naslon v oglasnem oddelku Jutra 29008-16 15.000 Din posojila iščem ppona s 50.000 Din iščem za dobro pod:e>tiV>, Pnjumdlbe pod Sfro »Dober rarfužek« na oglasni oddelek Jutra. 39027-^6 Kavarno iščem v najem. Pomn# pod »Takoj« na podružnico »Jutra« Marft>or. 29265-7 Mesarijo lepo urejeno, 1 inventarjem. ledenico in stanovanjem. v industrijskem kraju takoj poceni oddam v na'p»r. Naslov v oglasne® oddelku »Jutra«. 33373-tf Gostilno v Novem mesatu oddam v najeim pod z^io usodnimi iv>soj5. pismeno pon-udibe na oglasni oddelek Jutra ivvj značiko »Uspešnost«. 29231J1.7 Brivnico v Celja oddam takoj v na:em. Naslov pri podružnici Jutra T Celju. 29222-17 Gostilna d^broo-Viča. s š*r*imi s*a-iv^-ainj!, se radi N^PTni talooj proda. potrebam kaoVal Din 200.000. — pnr>;se na >--i-uin:oo ->.Tirtra« v Maribo-u r-od »Na periferiji«. 29243-19 Tiskarna ionoma, v Za^TP-hu. dobro ur ?.; ena ir u-.-edera. radfl bolezni nap-oda; z°- lo ug^dninr poooji. Pi-crpj^p ponudi-^ na Juso-^^»p, Zagreb. JpJačičov trg 5 pod »Tiskar?«. 29249-19 Suho skladišče rroHi), v Wifiui z1., ali gor. ko!., po mo4no*ti t «rwv ali J,.-ocobry.-n »ta rv.-flr'rtm išT-pm. Ponudbe na og"aim rdd»Jeik 'Jutra« pj.1 »Rtd-n rf-aonik«.-29075-19 Modna trgovina dobro uooljana v remtm mesta ra i- dnri^n«1-"^ razmer ugedmo napro-iaj. — fj.^ se lahko tudi s b'a-n.-'lr.o kn.:,Wioiij. p-nudSe aa oglasni oddeiek »Jutra« pod »Družinske razmere«. 29ti51-19 Trgovino in vi no toč v Zaar^u pred trpini tovarnami. og^'na hiša, kri-BSie u.lic. bštsu sejmišča, brez konkurence, prodam z inventarjem in btasom ia Din 1«!000 s k^mniM-n.im stanovanjem. Vprašati: Buffet, Kusorvov« 24. Zagrab. 29264-19 Delavnico -pr>m«rno ia pvo-a^-^o v- ' tomo-biov išč4.m bo', j v sredini mesta: prevzamem tudi že vpeljana. Pomdbe j na og!asni oddelek »Ju- i tra« pod .»Avtedel.«. 29286--J? Hiša ob Triaški cesti na Vičn, s hlevom, gospodarskim poslopjem in velikim vrtom. pripravna za vsako obrt, ugodno naprodaj. — prtnika. pos^-b-r > čevljarja, ker je obrt i 1 vfi-ljana. K hiši spada t ;di h'ev in zemljišče. — 1 omudbe na ogla«. oddoVk » tu tra« pod značko »En-o-rtt:em naprodaj. V vilt Iobro vr»e 1 ana trgovina t mešanim blagom 10 minul od eest. železnice Piača se lah ko s braoilatnr knjiž;camt — le n-kaj v s^t-ovini. Naslov povp Olga Ua-tin ?"k. L"ih,;ana. S-«l:ška uiica St. 10. 2R364-20 Gostilniško ali trg. h??o v LjuWjan; ali oko'tc.i ku-pim. UVois- na pMrufnioo »Ju-ro« v Celju pod šifro »Primorec«. 29005-20 Parce'o v Šiški 600 n:- voMko pičeni proda I. Ke, Ljubljana. Sv. Petra cesta 85. 29^9-20 Sijajna prilika! Za 185.000 Din kupljeno posestvo prodam zaradi družinskih razmer takoj za 130.000 Din! Pol ure od Maribora. 10 oralov, hiša. gospodarsko poslopje, krasna lega. Ponudbe »Pod Pohorjem« na podružnico .i.Jutra« v Mariboru. 19229-20 Tristanovanj. hišo v l«;.i Ugi usodno pr-tdam Na-.ov a- oglasaodd iku ? J utra«. " 29^77-20 Parcelo 4000 m= prodam b'izu nove šišenske p.T:ikve. Poizve se na Jome:T.~l cesti 17. L:ub-Ijana' VII. 29435-20 Dve parceli 520 in 1033 m:. na Viču ob Tržaški cesti, poleg banovinske garaže na-orodaj. Pojasnila daje Alj. Vrtačnlk odvetnik, Selen ourgova ulica 7. 250-20 Parcele dve lepi stavbni parceli ograjeni, zasajeni z sadnim drevjem, obdelanim vrtom za zelenjavo itd. ob žkrabaevi ulici (cesta na Rožnik) naprodaj. Vprašati I. Koren-čan, Ljubljana, glavna pošta, predal 84. 29428-20 Enonadstropna hiša šo«t"n'ovanjska. medema. v b.šSri 'i periferiji Ljubljane ug-^duo Laprcda;. — N.;ino snažni Etru: «raaki č«tk..-m Sožrlc. Vprašata Duna..aka 9,11 levo, vrata 5. 29299-21 Trisob. stanovanje parkt-;. elektrika, vc.i-ao-.yl kopalnica in i« tki-i.e oddam v I. nadstropju s 1. septembrom. — Kolezija, Gerbičeva 19. 20239-21 Lepo stanovanje oddam v vili Joška v Šiški. Verovškova nJica. 29:J25-21 Stanovanje v Celju ezti. v o n.--... s 3 s.bami iti kuhinjo, elektriko, vo-dovo-I-^m in vrtom oddam — tudi za več let. K»r je h:ša po.j>o!ncma renovirana. refl--ktlr.nl na stalne na-;/>nrtike. najraje vpokojen-o... 0_n"daM v Zardeli 4't; poinadf'>e na naslov: A. Horvat. C-ji je. Gosposka ulica 19 U. 29.20-21 Komicrtro stanovanje 3 sob. kopalt :-'p rn lih pritklin odd.am *.•>•"- oj ':ini stranki za 800 Din mlečno. Naslov v <-'f'as. •t-idelku »Jut"a«. S9'18-22 Enosob. stanovan'e predsoba s pritikllr^mi. nova hita s 1. avgustom etidam. Liubliana VtI.. koloniia železniška družina 66. 29334-21 Stirisob. stanovanje z vsem komtoi-tom in vrtom, takoj prosto, aa Bežigradom, odd-^m. — Naslov v ogl. cdd. »Ju-tra* 29302-21 Komfortno stanovanie 2 velikih in 1 manjše sobe centralno kurjavo oddam s 1. avgustom. Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«. 29365-21 Trisob. stanovanie odda Tribuč. G'.::>:-e. Tržaška cesta 6, tei- f-~n 2/> u Dvosob. stanova;:*e krasiO. oddam za 500 Din Na^iov v oglasntoi t-1d«:ku »Jutra«. 2937.-1-21 Trg. hišo v Štriffovi r«-*^ Ljutom°r\ enonod-s-popno. s petsobnim sta-i ♦-an.jofn v prvem nad«tr. ter 2 lokaloma v prizem-Ij« v vfJikosti po 70 m" poc*>:io-ma oprem? ječa s^a-žami in pulti, upro-rabljiva fdeci za trgovino Vaa&a b«0t-za dajanj« u iifro pa TnanufaK-ure m Trgovino m.eAvnosa Waca. kompletno, dobro vpoljano, s stanovanjem oddam v najemi Pojasnila daje Ivan Novak v Trebnjem na Dolenjskem 29959-17 Za 500 Din se odda v najem cela hiša z vrtom, ob državni cesti. Pojasnila daje Roalitetna pisarna ORA-SEK, Kolodvorska 24. 19414-17 Kupim parcelo kjerkoli — plačam e vložno knjižico. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod »Knjižica« .29415-17 Gostilno oddam takoj v bližioj železnice ofo giavtvl cesti na Dolenjskem z gospodarskim pos^pjeim v najem. Ponudbe na oglasni oAdel-rit »Jutra« pod »GostStno oddam«. Predeoe* obrtnik »K upobojeooc. »«W7 Pekovsko delavnico dobro vpeljano, v mestu Sisku (Hrvatska), z vsem Inventarjem, prodam. Delavnica Je ena prvih pekovskih obrti v mestu. Dnevno produ-clra in prodaja peciva in kruha za približno 1200 do 1400 Din. Stanovanje je na razpolago v isti hlSi. Pogoji prodaje oziroma prevzet j a po dogovoru z lastnikom bodi ustmeno ali pismeno. Reflektantl naj se obrnejo na ogl. odd. »Jutra«, kjer Jim povedo naslov prodajalca. 27926-19 Več pisarniških prostorov oddam v najem takoj ali s 1. avgustom t. 1. e centralno kurjavo in električno razsvertlja.vo Ljubljanska kreditna banka. Po-vasoiJa pri upravi telistvu bančne palače. 30604-19 Del poslov, lokala na Mestnem trgn St. 17 odda takoj tvrdka H. Keoda ▼ Ljubljani. 38813-19 Delavnico 4.30 X 8.50, na dvori?ču na Jtositnem trgu štev. 9 ugodno oddam s septembrom za mimo in čisto obrt. 29206-19 Špecerij. trgovino dobro vpeljano im na pro-meituem kraju prodam pod ugodnimi pogoji. Dopise na podružnico »Juitra« v Mariboru pod šifro »Nitka aa-urotKai«. 29228-19 dn62i pa za • -s.t.- p« z i*! ewK.no. katerega pa se da preiurrditi za tavam ♦^jit-.-v-^. kor je v ne-rv»«redini b'"--ini klot". zelo urs^ioo pnodam. Lokal za •rsovlno z ž*-'07-:--o dam s 1. avsusiom v na-'rm. Po:asn»la dai-p gosp. Mr. Kovač, lekarnar v Strisovi ali pa lastnik Brodi-!nk Ant^n v CtHv. ou. Na zahtevo poSl'*em tudi sliko objekta. 28955-20 Vo. oddam z a.vgu-sfoiin. Naslov v osi a snem odd »Iku »-Jutra«. 29LČ>'.-21 Dvosob. stanovanie z verando in Tci^tkiinajiri cddam v RoAri dolini — cesta XI št. 12. 29427-21 Dvosob. stanovanje konal.tiico. k'ih jT.tk.-.tramt — iakor tui: Vilo z vrtom s 5 sobam: vn vsemi pr! taklinami. raii odhoda lz Lju-hl:nne oddam takoj v na:em za '-600 Din. Zelena pot št. 4. vi'a »Kanaria«. poleg kopališča »KoTozi:a« 29139-21 Eno^^^roTno h'=o v solnčni Ieei na Jesenicah prodam pod usodnimi po-So:i. Potre**«® kapital D:n 50.000. Ostali znesek na Ufn« obmke. Naslov pove osladna oddelek »Jutra«. 28364-20 Hi*o al? v»o v ceni do 300.000 l>'n kupim takoj v L;ubljani ali rfco'iei. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Amerika n«c«. 2SS36-20 Lep in svetel lokal takoj oddam na Dunajski cesti. Nasiov pove osla sni oddelek »Jutra«. 39050-19 Stroinoključavnl-čarska delavnica renomirano upeljana v sredini Ljubljane z na-nravaml za vlivanje kovin in Izdelovanjem speci lalnih brezkonkurenč-nlh strojev rabi flnan-ceila aH se proda. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Kapital za povečanje«. 29384-19 Lokal na prometnem krajo oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal 2025«. 2M34-19 Mladi šivilji samostojni s strojem oddam prostor za Šivanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28401-19 Trgovino z mešanim blagom s aH brez zaloge oddam takoj v prometnem kraju na deželi. Stanovanje v hiši. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bres saloge«. 29410-19 Novo hišo s 3000 m5 vrta prodam. Poizve se: Begunje št. 114 pri Lescah. 29122-20 H'šo v Cerknici kupim. Ponudbe na oglas, odd-olok »Jutra« pod š'f-n »Cerknica«. 39118-20 ffi«e hi nosestva od 35.000 Din dalje tor gostilne ?n treovine prodaj Posredova.larea v Mariboru. Sodna ulica 30. 29123-20 Lepe stavb, parcele b'*zu ?e1ezn*5ke ln avto-postaje na Brezovici prodam. PoVve se n« 5*a-rem trgu lil/II. L'>v:ana. 29175-20 Več stanovanj oddam v novih vi'ah. 10 minut od cestne železnice. S'anovan:a so eno-, dvo-i»i trisobna s kuhinjo in vspjni nriokl-inami. Oddam tudi »ame 5ob«. za »akoj ali s 1. avsustom. Nnslrrr pove Olsa M a r t i n š e k. L:ubl:ana. Streliška ul. 10 28305-31 Komfortno stanovanje v sr«d%1 tn«s*a oddamo s 1. avgai«tom po zmerni ceni. Nas' ov v oslasnem oddelku »Jutra«. 28803-21 Stanovanje 3 >ob in kuhinje oddam z avpisrtom. Naslov pove oglasni oddelek »Jii^ra«. 2SS92-21 Trisob. stanovanje s kuhirnjo oddam na Starem trgu št. 24/H. 29037-31 snosob. stanovanje s pri :kli?nami oddam v TJožin« do':.-'i. cesca VIL5 (poleg kapelice). 29425-2: Dvosob. stanovanj oddam v Zs. 5iSk.i š-. 129 — od potajaiiš-ča Šiška 2 m-nuc. cdc.ip pro'i železniški progi. 29432-21 Petsnb. stanovanje "rt ;ro, oddam na Miklošičevi eertd 14. 29492-21 Stanovanja štirisobna 1800—2000 Din trisobna 650—1600 » dvosobna 450— 900 » enosobna 200— 400 » sobo s štedilnikom 180 Din odda. Bealitetna pisarna GRAšEK, Kolodvorska 24 29412-21 Brezplačno stanovanie se odda. Pojasnila daje Realitetna pisarna Gra-šek, Kolodvorska 24. 29413-21 Tri stanovanja eno- in dvosobna s kuhi-nV> oddam a- novi hiši. Cena 160, 230 in 350 Din. Pciasnila na Vidovdamski cesti 3. 29443-2: Dvosob. stanovanje s kaihinao iti kabinetom oddam na Več-ni pt«ti št. 17. 29451-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje tes^ggfcli^fttfrMHI z vsemi priti1-: linami "»d-dam s 1. aa-guiktioen. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29156-21 Enosob. stanovanje o^dam na Glincah. cesta I'6. 29044-31 Štirisob. stanovanje lupksuzno. za največ tričlansko fmio družino oddam za 1000 Din mes«čno v krasni vili. Zs. Šiška. Vodnikova cesta štev. 100 29143-31 Stirisob. stanovanje v vili v centru mesta oddam s 1. avsustom Na rvrve oglasni odd<-'ek »Jutra«. 29*.i38-21 Hišo s so^poida.rsk^im poslor>:om. vrtom in itjiivo. na Pakem pr< Borovnici, zolo pripravno za oA>rttiika. po mrki eeffli nroda Terapij Dorm>'ž, Maribor. Vot-ini-ska 34. 39325-20 Enonadstrop. hiša l«pa, d»vka prosta. 6 stanovanjska. 2000 DVi donosa, poceni naprodaj. Maribor, Beogra:«Va 29246-20 Hišo ali stavbeno parcelo v Celju kurVm na samo *«Jo ocodnem mestu. PoonObe na ->s'asnl oddelek »Ju-^^pod mačko »^a™ Parcela 1400 m3 naorodai blizu Martinov« ceste. Izve §e pri bi«uiVa Ilirska a. 292064(0 Trisob. stanovanje s komalnico oddam s 1. aivsu«tom 1932 pruti me-spčni najemnini 9-30 Din. v oglasnem oddelku »Jutra«. 29137-31 Stanovanje »no. "tn dvosobno ? rvriti- klinami odda takoj Pave? Prime. Ižanska ce«a — nova h'Sa. 29162-31 Lepo stanovanje »oho « kuhinje » priti-kMuami od-da m dvom ali tr«m odraslim nsoham. — B-'č«v:« 3. pr^;čip. Za dr. Kancevo hišo. 29240-31 Stanovanje 2 sobe, predsobe, kuhinje. I. nadstropje, vodovod. parket. plekt-'kn kopalnica, pralnica, klet podstrešje, velik vrt. 650 Din za september. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 29479-21 Vsaka bewda 50 par: rn dajanj« naslova M zrn iifro t Dia. (21-*) St^novaniP 2 sob, od-nos-no sobe in kabineta, kuhinje itd. išče za Bet:sradom ali v R ž-ni doUni so'idna stranka treh oseb. Kletna stanovanja izključena. Ponudbe na ' os'. od^^lek »Jutra« pod šifro »Suhi o-osteri«. 29 >33-21/a 2 sob in pritk.'in Sče mirna =tra.nka za 1. avgust. Ponudbe na oa^a«. odd f-lok »Jutra« pod »Mirna 500«. 29130-31/a Enosob. stanovanje s kuhinjo, v ceni do 350 Din. «ščem s 1. avsustom. Ponudbe na os'a=. odd<-!ok »Ju.tra« pod šifro »Kier-kodi«. 29174-21/a Enosob. stanovanje s pritkliiiami in prostor za majhno mirno delavnico :ščem m takoj ali pora »je Ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod š:fro »Suho sta«wva.n.j>e XXI'- 29360-31/a Dvosob. stanovanje išče mirna stranka ze soptembor. Ponudbe z najemnino na ogl. odd. »Jutra« pod šlf-° sobno«. 29426-21« FnosoH. stanovanje oodnri^icno. iščo-u s 1-septembrom ra B»žisradom 0,ni. ponudb« na oddelek »Jutra« pod Sfr" »Čevljar«. 23372-21/» Dvosob. stanovanie išče dvočlamska družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nova 2SR53-SDa oiH-eana«. Dvosob. stanovanje s kuhinjo in prititiir.aml išče iolidoa ia msriia ita.-oa stranka 4 odrasiih o»- o Ponudbe na og.ai. oddejrk »Jutra« pod tnačko »P-d mesto«. 29061 -22/a StaiMvanJe na deželi najraje v WVž«w Radeč, Sevr.ice. Krškega. Brezi« ali Krške vasi. iščem s 1. ali 15. oktobrom za iva vpokojenca b'ez otrok. — Stanovanje na.j bi obsegalo 1 veliko ali 2 m.a;i sobi, kuhinjo, pririkline ia malo vrta. Ponudbe z na-tan^ - im ^••^"»m h: ceno na nas!-".-: Franc Sinkov e«, Stoodoe pošta Jei>a. 39U731M Dvosob. stanovanje eveutuaino veliko ?oSo in kabinec iščem za avgust. Ponudbe na oel«w>.i oddelek »Jutra-« pod »N. T.«. 29275-21» Sobo in kuhinj išče družina 3 za 1. ponudb« na osla-ir:i r.nd«-'•k »Jutra« r«od »D-^av-ni«. " 292T77-3:a Stanovanie 2 do 3 s^b s tiesel-sko so-btco in pritikllnami, 1^'e za novnmir- solidna, točno r>!ačujoč« š-'i-l"lan^ka d-už.'na. Ponudbe ^Tt'izu cpn*t3« na oddeiti »Jutra«. 2927:-ia Državna uradnica išče stanovanje one tufvno dvh -ob s kuhU njo in prit'k!'nami. P"1-ri' p r.a oslai':i odd- --k »Jutra« xw>l »Mir^ac. 29231-2:« Stanovanje eno- aii dvoslmo r*"*>m za a vsaali seitit.tii.bpr. Ponudbe na os':1. e'!d--'«-k >J-;--a« pod šifro »S:šk» a>: BeJisfad«. 29131-fK/a Solnčno stanovanje 2 do 3 sob. s kopalnico, v centra ali ne daleo, išče stranka 3 odraslih za 1. november. Ponudbe z na.vedbo najemnine na ogl. odd. »Jutra« pod »Mirni in točni«. 29307-21a Enosob. stanovanje s predsobo in pritklinami iščem s 1. septembrom ▼ Šiški ali za Bežigradom. Ponudbe na aerlas. odd•-!ek »Jutra« po-i mačko »No-voporočen<3i. 23939-21/a Sfanovanip štiri- s i rers<»bno « 1. novemČrom. Natančno drve r>r-.sim na o^'nsti cd-ii^ek »Juora« ood š-'f o »St. 2978«. 291*39-211 a Enosob. stam>vanje event. sobo s štedilnikom iščeim. Ponudbe na naslov: G.-r;un. Rakek. 29>i5-21 a Sangrad ob vznožju Krvavca nudf mimo gorsko letovišče. — Kompletna oskrba 40 do 50 Din dnevno. Avtobusna zveza Lj-tubljana—Cerklje. Informacije in pr-: * e pošil:a »Sangrad«, Cerkl 'e pci Kranju. 29217-03 Baška, hotel Praha na najkrasnejšem prostora ob m>rju nudi najcenejše b-vanje na Jadranu. Polna penzija z vsemi taksam; kopanjem 62 Din dnevno. V pred ki po seziji 53 D n 196-38 Letovanje v Bohinju Vam ze^o por eni nudi ho-t^l^ipnston »Triglav«. P»o-hinieka BKrka. — V"l'k park :a eoin&ie kep- Iji. V sezoni -35—55 Din. ro sezoni 25—13 Din. 29013-CS Pri kmetu na Gorenjskem iščem sobico s kuhinjo za 1 ali 2 meseca. Cen;, ponudbe na oglaer.i oddelek »Jutra« pod šifro »Gorski zrak«. 39126-33 Dve sobi in kuhinjo dobi družina, če želi na letovišče. v letoviškem kraju ca Gorenjskem. — Nasiov v oslasnem oddelku »Jutra«." 39201-03 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aH za šifro 3 Din. (22) V Mariboru v bližini srednjih šol sprejme boljša družina 2 dijaka na hrano in stanovanje. Kopalnica na razpolago. Za nižješolca je domači sin pri učenju v pomoč. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29064-22 Sobo s hrano za dijaka iščem s 1. avgustom. Ponudbe z navedbo ceno na naalov: M:oi P o ž e k. Bled. vila Vera. 29140-23 Za dijaka I. sim.n. razreda i š č e nt stanovanje ori sokolski družini. Lahko 'ndl veo dijakov »kupaj. — P-nudb« na ogl * 'ni odd^U-k »Jutra« pod »Dijak«. 29155-22 Dijaka Onk>) nižješolca. ki ima po-navllalni izpit sprejmem takoj v vso oskrbo. Poc-uk v hiši. Ponudbe pod Vesten poduk« ra osi. odd. »Jutra«. 29419-22 Dijaka (inio) sprpjmem v popolno oskrbo za prihodnje šolsko leto. Dcbra doma a Tira*1 a len vrt. nem*Va konverzacija. even+uelra pomoč pri učenju. Cenjene ponudbe na oglr=-ni oddelek »Jutra« ped šifro: »Boljša rodbina«. 29406-22 Dijaka . o- a K drugošodca, r dobro vzgotjo, iz dobre rodbini«, sprejmem n« stano-v»nje v sredini mesta 8 prvovrstno popolno oskrbo K udi se pomoč v šol-skih predmetih, skrbno nadzorstvo, skrb za higijeno ia adravje mladine, rodbinska vzgoja. Na ra.zpolagio tudi moderna koipalnica, klavir, mladinska kmjtfeiVfl im učila. Ponudlbe na ogla.sm>i ©ddelok »Jiotra« r>°d šifro »Skrbno nadzorstvo. Ljubljana«. 28005-32 1—2 solidna gospoda sprejmem v vso oskrbo — Breg št. 14. 20329-23 Dva dijaka (rprfvimom na st« novan je >n hrano z vso oskrbo po 5^0 Hi mesef.no. Naslov pove oglas. oddelek Jutra 29326-32 3 dijakinje višjih šol siprejm<-3n v vso oskrbo. Oetnj. ponnd.be na o?las. oddelek »Jutra« ped »Sredina mesta«. 29680-22 E2ZZEB3 V-mJiA tMMMte SO por; m dajanj* nmlm» tU m tih* * Din. (23) BHzu »Zvezde« cM a. m t 1. avgustom bolj-ž^rnij stalneimi gospod u Toliko, mimo in solnčno opremljeno sobo g posebnim vbodom, par-ki^om k] eloktriko. Na-s!ryv pove oglasni oddelek »Jutra«. 28763-23 Več stanovanj as, čas od 15. do 31. avgusta potrebujemo za naše tečajnike in tečajni*-«). Pomud.be z navedbo cene na na-K-Ior: Načelništivo SKJ LHibljana, Narodni dem. 25>131-23/a lepo opremljeno in strogo fteparira n o. s bra.no ald brez oddam 1. ali 15. avgusta. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 29076-23 Dve pisarniški sobi takoj oddam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Pisarna«. 2889il-33 r*f>ron!ipi"i coh/l i strogo posebnim vhodom. z zajtrkom i.n pranjem perila oddam s 1, SPt>tombrom za 300 I>i.n. K n s 1 n-v v oglasnem oddelku »Ju.tra«. 29064-23 Prazno sobo pven*. z uporabo štedilnika oddam s 1. avgustom v Zeleni jama, Zvezna u!. fct. 10. 29150-23 Onref^eno fvM.Tm sol idmeimu pos/podu hi ju glavnega kolodvora — Livarska ulica štev. 6. 29177-33 ?.i--tii. parketiTa.no. z električno rai7.sretlj3.TO, pno-s-i m vbod mm in mporabo planina oddam s i. av-g:ust.o.m dvema gospod-o-bj v Sp. Šiški. Na«! "v t oglasnem oddelku »Jutru«. 20242-23 Ooreml:e«o sobo p posebnim vhodnim takoj oddam. Stari trg 9TI. 29273-23 Prazno sobo 3 (ipo,, strogo separiTamo, x centru mesta, oddam s 1 avgustom. Nas. lov v orlaisnom oddelku »Jutra «. £9269-23 leno, s po.spbn.iim vhodom, oddam. Cp^ta na Rožnik 5, »Vila Bistra«. 29300-23 Gospoda Rr-re.jimom na stanovanje i'n hrano. Gnapcsvetska 13, vraAa »t. 50." 20297-23 I epo, zračno sobo blizu kolodvora oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 29295-23 On^trillPno criFvi p r*>=ebnim vhodom v centru oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 29280-23 Prazno sobo g SF.para.fnim vbodom, elektriko, parketom, bližina realke, oddam ta.koj ali kasneje. Istotam sprejmem sostanovalca z ailii brez oskrbe. — Naslov v o - Naslonr nnr'. oddelku »Juihra«. 29294-23 Prazno sobo oddam s 1. avgustom. — T-ve se Bolgarska lilica 32. 29292-23 Sobo v Vt^ttut oddmm enemu ali dvema goson dr'ma oziT. gdčnaima. Naslov v oglatem od ii ;k : »Juta«. 29291-23 Prazne sobe z« pi-sarne ali slič-no ta.koj o i lam ni-;'--:.- št-e — X 'IS. j rvr r rgl-i-OP-ir ndd-el- feu »JuitT K. 29287-23 ODremi'em> ler>o. z ba'konom i.n »lok triko takoj oddam Ivema g-isr>o^oTn.a na Poli.ans.ki cesti 13/11. levo. 28698-23 Onrem?5e"o sobo lepo. T elektriko, »rodi m tfi.t.3 takoj nddam. N^. pove oglasni oddelek »Jutra«. 28673-23 OoremHeno sobo solm-čno. odidarn. Naslo-v v oglasnem oddelku »Juitra« 28314-23 Opremfieno sobo na Bleiwpis'Ovi c.isti takoj oddam. Naslon v ogl. oddediu »Jutra«. 29333-23 Sobo oddam enemu ali dvema gospodoma s 1, avgustom v Del. zbormV.i na Miklošičevi cesti. Naslov v og:. oddelku »Juitra«. 29338-23 Opremljeno sobico lepo, v no^i vili, s posebnim vhodom takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov pove ogla«, oddielek .J.utTa 29:>42-23 Dva gospoda spTejmem na stano.va.nje na Sv. Petra nasipu. Našlo*-v oglasnem odde.l(ku Jutra 29327-23 Ooremliero sobo z ekfctriko oddam s 1. avcrus^om. Naslov v oirias. cddeJ'ku »Juitra«. 29cil8-23 Opremljeno sobo lepo, odidnm s 1. avgustom boliši go>prdi«.ni v Floriija.neki uHcii št. 17/T. 293.55-33 Prazno sobo senarirano s st.or^n'i.5^3 — pripravno tvdi za pisarno, pole? sodišča odidam. — Tavčarjev« u.li-ca 111/1 levo £93:56-23 Leno sobo soliučmo. s skoro separira-nim vhodom im evenit. so-uinorabo kopalVce. v sredini oddam solidnemu !>■>'.:i5"m»i goc^odu. Na-.l-ov v oglasniem oddelku »Juitra«. £9333-23 Veliko prazno sobo « štPdii!miiV.om ali brez, v Ki^ini tramvaja oddam. — Al eševč-eva 18." 29ft>4-23 Onrem!'eio sobo oddam emi ali div«ma osebama v Ilirski uJic-i 29/1. £«"»0-23 Opremljeno sobo lepo, čisto im solnčmo — n«jistrožjo separiirano oddam takoj ali s 1. avgustom. Na^loiv v oglasnem oddelku »Jutra«. 29:385-23 Zračno sobo oddam 2 gospodoma na Sv. Petra cesti štev. 7-6. 28403-23 Sobo lejpo opreimil jen o od dam na Poljamisikii c^sti št. 18. Poizve se iato.taim v trgovini. 294':9-23 Sobo 3 posebnim vhodom, pa.r-keiboim in elektriko oildam ta.koj ali s 1. avgustom 1 ali 2 osebama v Kole-ziiijii, Gerbičeva ulica št. 5 29J61-23 Sobo z erio ali dvema posteljama. posebnim vhodom oddam takoj. Tabor, 5, I. d. 2S400-23 Opremljeno sobo in kuhinjo oddam divema osebama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29469-23 Sobo z 2 posteljama oddam s '1. avgustom. — Motam sprejmem tudi boljše osebe na diobro hrano. Naslov v oglasnem oddelku >Jutira«. 29452-23 Majhno sobico s posebnilm vbodom oddam za 130 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29491-33 Sobo opremljeno aH prazno takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Juitra«. 294S4-23 Prazno sobo solnčno, s posebnim vhodom, evemt. z uporabo kopalnice oddam gospodični. — Naslon v o^asn^im oddelku »Juitra«. 29Ki6-23 Prazno sobo elegantno, oddam s 1. avgustom boljšemu gospodu ali go^if^dičnd. Naslov v oglasnem odidedku »Jutra« 29465-23 Opremljeno sobo g posebnim vbodom, v Ko-menakega ulici oddam s 1. a'-,puis*in.m. Naslov v oglas, oddelku »JuH.ra«. 29378-23 Sobico oddam v sredm mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29163-23 Sobo s štedilnikom oddam takoj, Zg. šlška, Kosovo polje 193. 29420-23 Prazno sobo iščem v severnem delu blizu Ljubljane. Naslov pove oglasni oddelek »Ju.tra«. 29455-23 VaaJta beseda 56 par: m tajanj« oaalo*a ali sa iifro 1 Ditt. (jBi-a) Opremljeno sobo strogo seipariramo, v bližini glavne pošte odnosno Zvezde išče s 1. avgustom miTen gosipod. Ponudbe z navedbo cene pod »123« na oglasni oddelek Jutra. 29062-28/a Iščem čisto sobo v Ljubljani — s popolno oskrbo pri dobri rodbini blizu sredmje tehnično šole z začetkom šolskega leta. — Ponudbe z naivedbo cene pod šifro »Dijak« na p".d nižraioo »Jutra« v Mariboru. 29t234-28/a Opremljeno sobo iščem Za stalno. Naslov v oglaeinam oddelku »Jutra«. 29267-23a Čisto sobo išče stalein in soliden gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Do 250«. 29303-23/a Dopisi Vatka beaeda S Din: u lajanje mton m Šifra pa fi Din. CM) Za posredovanje ženitev je edina oblastveno do voljena pisarna »Fortuna« Ljubljana VII. Točnost in diskretnost zajamčena. 275 Dobrosrčno damo ali gospoda prosim za večjo posioijilo. Vrnem v kratkem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačljivo takoj«. 28960-24 Katera bi državnemu podu.radn.ikn srednjo postave, starpmu 32 let, posodila 3000 Din. Vračilo mesečno po 1O0 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zenitov možna«. 29031-24 Katera gospa zakonu nezadovoljna cli nesrečna, bi hotela spoznati istotakega simpatičnega boljšega gospoda srednjih tet, v svrho razvedrila. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Stropa tajnost«. 29121-24 Opremljeno sobo zračno, čisto, s štedilnikom ali s souporabo kuhinje oddaljeno največ pol ure od gl. kol. iščeta dve osebi s prvim avgustom. Ponudbe s ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalni 26«. 29407-23-a Prazno sobo zračno, iščem po možnosti v bližini Tivolija. Ponudbe pod šifro »Zračnost« na oglasni oddelek »Juitra«. 28l29G-i33a V okolici Hoč ali Pekrov iščem pri boljšem posestniku ali gostilničarju 1 prazno sobo, če mogoče s posebnim vhodom, in malim štedilnikom v sobi, soba je lahko tudi na podstrešju. Sobo rabim s 1. septembrom dalje, za er.o ali dve leti, ter plačam za eno leto v naprej. Ponudbe z natančnim popisom kraja, in kje se nahaja soba ter koliko bi stala za eno leto, na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Mirna in čista soba«. 29471-23a Kateri d.iibro siituirami obrtnik, ki se ne ouira na denar, temveč na rvesif.o iin dmbro srce, naij piše na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Osreči me 25«. 29201-24 Smem se ur>ati povejte — Mala. 29350-24 »Vem« Je bila pomota? Pridi v nedeljo ob 10. v park. — ZeJim govoriti s Teboj. 29-60-34 Dopisovati želi fant s 75.000 Din premoženja. srednjih let. želi spoznati gospodično, ki le lastnica posestva ali gostilne. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Resno«. 29332-24 Značajen mladenič išiče sebi enako, 18—20 let staro mladenko. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Juitra« pod »Značaj«. 29180-24 Glasbila Vsaka beseda 1 Dim; za "iainllj* oaslora *H t, Šifro 5 IX*. (261 Staro vijolino dobro, proda.m. Naslov y oglasnem oddelku »JutTa« 29158-26 Klavirji! Planini, harmoniji se strekovnjafiko popravljajo in najčistejše ugla.-šujejo. Tvornica klavirjev Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 29311-26 Mja zaloga manufakiurnega blaga iz konkurzne mase gospoda I. N. šoštariča se proda v celoti. Inventar s cenami na ogled pri konkurznem iipra-vitelju dr. V. Rapotecu, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta 16. Ponudbe do 31. julija 1932 pri konkurznem upravitelju. 9388 V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni očka, stari očka, gospod delovodja parne opekarne na Verdu pri Vrhniki v splošni bolnici v Ljubljani, v starosti 59 let, previden z zakramenti sv. vere, v soboto, dne 23. julija izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo v ponedeljek, dne 25. julija ob 3. uri pop. iz hiše žalosti na Verdu pri Vrhniki. 8369 Žalujoči ostali Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga oziroma mati, tašča, sestra, teta in svakinja, gospa fllatija HintetCeefoneiieva soproga mestnega veterinarskega nadsvetnika v soboto, dne 23. julija ob 13.15 uri po dolgem, muke-polnem trpljenju, v 59. letu starosti, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek, dne 25. julija ob 17. iz mrtvašnice frančiškanskega pokopališča. Sv. maša zadušnica bo darovana v torek, dne 26. julija ob 8. v frančiškanski župni cerkvi. Maribor — Ljubljana — Ptuj — Feketič — Sekič — Stip — Šmarje pri Jelšah — Rogatec — Graz, dne 23. julija 1932. Veterinarski nadsvet. HUGON HINTERLECHNER, soprog, vsi otroci in ostalo sorodstvo. Stradivarius violina naprodaj v Linhartovi ul. št. 5. 29078-26 Dve violini najfinejši, naprodaj v Trnovski ulici št. 33, pritličje 29060-26 K romat, harmoniko dobro obran jomo po nizki ceni proda Lončar, Stari trg lil/II. 29164-26 Pozor, pevska društva in šole! Tvrdka Ivan Kacin, Ljubljana, Tabor 6 izdeluje harmonije od 2000 Din najprej i® prvovrstne pianine od 10.000 Din naprej. Uglašmje im poiprav. Ija najconoje. Zahtevajte cenik! 38771-26 Kratek klavir pripraven za začetnika, po niz!ki ceni predim. Naslov r oglasnem oddelku Juitra £9335-26 Živali Vsaka beseda 1 Din: m dajan}« naslona al ta Iifro 6 Dio. (27) Več parov golobov proda Slavko Omejoc v St. Vidu. 29056-26 Angorsko mačko kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Angorka«. 38970-27 Volčjak (ovčar) velik, dober čuvaj, naprodaj na Rimski cesti 19. dvorišče. £9380-27 Svileni pinč diveietnd radi selitve naprodaj. Naslov v oglasnem oddeikiu »Jutra«. 29387-27 Klavir šo dobro ohramjpm prodam Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 29301-36 Klavir kratek, dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v osi. odd. »Jutra? 29310-25 Krriuat. harmoniko ugodno proda.m. Naislov v oglasnem oddelku »Jutra« 29302-26 Za uglaševanje klavirjev so priporoča po zm emi ceni I. Turin, Celje. Poznamo dobro delo. Dopisnica zadostuje. 29473-26 Amerikan. harmonij z 2 »prpimpjni, 4 oktave, ra 1000 Din proda Turim. Celje. 291170-26 Kovčasc-gramofcn izredno do.T>er. s 30 ploščami 7a fyY> Din proda Lov-remičič, Mesitnd trg št. 5/II. 2944(1-26 Mlado srnico letošnjo kuipim. Ponudbe na oglasni oddelek Ju.tra pod »Srnica«. 2931156-37 Psa ali psico volčje pasme, do 1 leta starosti krapi Dovja.k Franc Dravska ulica štev. 7. 29450-27 Vsaka beseda 50 par: Ui dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28) BHa svilena ruta je bila izgubljena v Ljub-l.'«mi na Dunajski cesii. — Nanditelja prosim, da jo odda na policiji. 29090-38 Vsaka be.w.l!i l Din. ta lajanje naslova ali ta šifro n» S Dim. f29) Elektromotor 5 do 6 k. s. 220 v lsto-smerni tok in 10 k. s. 220 (380) vrtilni tok, dobro ohranjenega, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Industrija«. 29306-29 Večji vrtalni stroj (Bobrmaschine) za ročon, motorni ali kombiniram pogon, kupim. Interesent sem za stružnico. Lavrič, Kolodvorska 41a. 29165-29 Skobelni stroj »►Ki num (Di.btenhobelmašime), rabljen, še v dobrem stanju, kuipim. Ponudbe pod šifro »Skobelni stroj« na oglas, oddelek »Jutra«. 29257-29 Pisalni stroj skoraj nov »Adler« poceni naprodaj. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 29324-29 Pisalni stroj rtaT sistem f^vemi naprodaj v Gledališki ulici 12. IV/13. 2904,7-29 Pletilne stroje za 8/70. 8. 10/R5, za stroko im enrtel stroj; poleg tega tri lestenoe poceni prodam. Vel. Čolnarska ulica 19. 29183-29 j Vsaka b.vK-da 1 Din !za dajanje naslova ali za šifro oa 5 Din. (33) | Pristen malinovec najboljši dobite pri proizvajalcu Lovro Sebenik, L;uh'jana VU, Knezova ulica št. 28. 270-33 Trajno kodra za 80 Din salon Hnšik v Šiški, Medvedova št. 38. Odprto tudi ob nedeljah. 29456-30 Vsaka t>»»esiip Lah, 0s!uševci pri Ptuju. 2924S-Ž i^a ries^la 1 Din. I zndžanib cenah izdeluje ' atelje Terezija KranjC — Vodmat-Ljubljana. Društvena ulica £3. Zunanja oa-rnčila se točno izvršujejo. Na željo pntiem na dom. 29097-37 V veliki bedi prosim usu.:.j«ua srca. da mi pomagajo s poeojiliMO, in me hoče nekdo vreči na cesto. Naslov v oslasr.ejn oddelku »Jutra«. 29243-37 Okoreli les na Velesejmu dobi brezplačno tisti, ki očisti j«o-gorišče. 29:»4-:J7 Moški in žarske zajamčeno ozdravite kapa-vico — novo za Din, staro za 184 Din. Zdravila pošilja po jieštnom ]«nv-znt'u dr. Ju/ius Berg,-r. Zagreb, Medvedgradska" -]•"> 291G9-40 Vsaka 1 Di.n: za dajanje naslova ili ta šifro pa o Din. (37; ZAHVALA. Prisrčna zahvala vsem, ki so mi ob prerani smrti mojega dragega očeta, gospoda FHANCA GARZAROLLIJA PL. THURNLACK izkazali svoje sočutje na katerikoli način. Posebna zahvala darovateljem cvetja in za mnogoštevilno spremstvo do njegovega zadnjega zemskega domovanja. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mojemu očetu lajšali trpljenje v njegovi bolezni. — Bog plačaj! 9367 Novo mesto, dne 22. julija 1932. B3. JUSTUS GARZAROLLI. Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen bivši ravnatelj, gospod v soboto, dne 23. t. m. po dolgi in mučni bolezni preminul. Pogreb blagopokojnega bo v ponedeljek, dne 25. julija 1932 ob pol 15. uri iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 13, na pokopališče k Sv. Križu. Blagopokojnega ohranimo v častnem spominu. V Ljubljani, dne 23. julija 1932. Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva. ....... ' • ' ■ ■> .... -V. - * ;.f " ; • ■ ■■■)>■ * r^iTA -IV . -V. •■■-i...- : ' V 'V- Občima LjuMiana Mestni pogrebni zavod Umrl nam je naš srčno ljubljeni soprog, skrbni oče, dobri brat, svak in stric, gospod vulgo Gričar mesar in posestnik v soboto, dne 23. t. m. po dolgi, z izrednim zatajevanjem prenašam bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega nam pokojnika bo v ponedeljek, dne 25. julija 1932. ob VoD. uri popoldne od njegovega ljubljenega doma, Celovška cesta št. 54, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. julija 1932. 9370 PEPCA roj. MALGAJ, soproga MIRA, NABA, JOSKO, otroci, in žalujoče rodbine JELENC, FELBER, MALGAJ. 6555SS M Kil V1CE madeži itd. na obrazu ia telesu kakor tudi vsa zbočena mesta na koži, obraščena ali ne Itre/. fil(' Vršovice. Kuska 12. VI. Poštni predal 12. aasPš to je naslov sijajnega romana, ki je te dni izšel v založbi Tiskovne zadruge. — Komur je do resničnega užitka, naj postane čim prej naročnik zbirke »Mojstrov in Sodobnikov« g sasBa K1M0VEC & Ga d. z o. z., trgovina s stroji, motornimi vozili in tehničnimi predmeti LJUBLJANA, Tržaška cesta 10, I. nad. posreduje nakup in prodajo dobro ohranjenih avtomobilov in motornih koles, strojev i. t. d. Lastna garaža. Zahtevajte obisk. 9365 Izšel je z obširnim tolmačenjem tega zakona kakor tudi novih izvršnih predpisov v zvezi z dosedanjim postopkom, dalje uredbe o postavljanju in imenovanju zemljiščnih cenilcev, njih honoriranju in postopku ocenjevanja, katerega sta spisala BR. FRANJO ŽELIC in BR. MIROSLAV ŠANTEK 1 obenem z Uredbo za izvajanje zakona o zaščiti kmeta in uredbami o izplačevanju vlog in drugih dolgov Prve hrvatske štedionice, Ljubljanske kreditne banke, Banke i štedionice Gorskog kotara v Ravni Gori, Bokeške banke v Kotoru in Muslimanske banke v Foči. Priporočljiv sodnikom, advokatom, občinam, sreskim načelstvom in denarnim zavodom. Izdala knjigarna ST. KUGLI, Zagreb, Ilica 30. 9358 Cena knjigi v celo platno vez. Din 35., kartonirani Din 30, broširani Din 25. Razburljivo, silno napeta knjiga. Naroča se pri upravi »Jutra«. Micbe! Zžvaco: ICO Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Vaša svetlost Ln vi, gospod vitez, ste nam ukazali, naj pazimo m gospodično. Niste nam pa naročili, naj jo stražimo kakor jetnico.« »Ali je po tem takem odšla iz svojega nagiba?« »Da, gospod vitez. In to nas je tem manj vznemirilo., ker je gospodična na moj spoštljivi ugovor odvrnila, da jo kliče neodložljiva dolžnost. To so njene lastne besede. Rekla je tudi, da njena odsot-jiost ne bo trajala delj kakor nekaj ur. KeT nisem imel za tak primer nikakih navadil, sem mislil, da se moram ukloniti njeni v-olji.« Izustimo Pardailjana in Jehana, naj izprašujeta vojvodove ljudi, ki o njih dobri veri ne moremo dvomiti, in poglejmo, kaj se je bilo zgodilo. Tisto dopoldne, nekako v trenutku, ko se je lngonski škof napotil h Conciniju, je bila prišla v vojvodavo hišo stara ženska, ki je hotela govoriti z gospodično Saugiško. Dvornik ji je odgovoril, da take gospodične ne pozna, in dokaj esorno pokazal vsiljivi starki vrata. Ali usoda je hotela, da je Bertille rz svoje sobe slišala ime »Sau-giška« - zakaj ženska je kričala na vse grlo, kakor da bi vedeia, kaj se mora zgoditi — in pomislila, da pozna to ime samo pet oseb: kralj, Jehan, PardaiTlan ter vojvoda Andillyjski Ln njegova soproga. Ker nd bilo izmed te petorice nikogar v dvorcu, se je RertilH nehote zbudila misel, da je poslal starko nekdo izmed njih. Kralj je l il gotovo prepričan, da je še vedno v svojem stanovanju v ulici Arbre,-Sec. On tedaj oči vidno ni bil poslal k njej; in če bi bil '.o storil, bi bil poslal koga izmed svojih častnikov ali plemičev. Vojvoda in vcvvodinja, ki sta bila prejšnji dan odpotovala v Andiilv, sr;i biki cakisto izvzeta. Starkin naročnik je mogel biti po tem takem samo Jehan, ali pa vitez, ki ga je poznala pod imenom grofa Margencyjskega. Seveda se ji je zdelo najbolj verjetno, da prihaja ženska po Je-hanovem naročilu. Takoj jo je obšel silen nemir. Starka je prav tedaj razgrajala v sosednji sobi: »Če mi ne daste govoriti z gospodično, se bo zgodila velika nesreča, in vi boste zanjo odgovorni!« Nato je z jokavim glasom dodala: »Poglejte me, dobri gospod. Povejte, česa se vam je bati od uboge ženice, ki stoji z eno nogo že v grobu?« Te besede so podvojile Bertillin nemir. Ni se mogla več obotavljati. Odprla je vrata svoje sobe in spustila starko k sebi. Dvornik je bil storil svojo dolžnost. V ostalo se ni upal vtikati. Končno je bilo tudi res, da taka sključena sirota ni mogla napraviti škode. Zato je brez posebne skrbi odšel po svojih opravkih. Starka se je naglo ozrla po Bertillini sobi. Bi'a je že čisto siva, debelušasta in majhna, in nosila je zakrpano, a snažno kmečko obleko. Njen obraz je bi'l dobrodušen in prijazen, in le vešče oko bi bilo zasledilo v njem nekaj prežečega. »Kdo vas je poslal, vrla žena?« je živahno vprašala Bertille. »Neki plemič, ki se mu je zgodila huda nesreča,« je odvrnila starka. »Njegovo življenje je v nevarnosti.« »Jehan Hrabri?« je vzkliknila Bertille vsa prestrašena in pre-bledela kakor zid. »Ne vem, da bi mu bilo tako ime,« je rekla starka maja je z glavo. »Rekel mi je, da je vitez de Par... Par... Pardaillan. Da, tako mu je ime.« »Gospod de Pardaillan vas je poslal?« se je začudila Bertille, ki ni pričakovala tega imena. »Saj ga niti ne poznam.« »O pač,« je zatrdila starka. »To je 'tisti plemič, ki vas je snoči privedel semkaj. Vsaj meni je tako povedal.« » ^ M 15 +J H >» S R! — 2 a & J! s! « rj 4 a i m > m ,,TBIBUNAM F. B. L. tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Karlovska c. 4« Znižane cene. Največja izbira. Ceniki Sranko. v CINK BAKER ELEKTRON MEDENINO FOTO - LITO IZVRŠUJE Prostovoljna dražba nepremičnih Dne 31. 7. 1932 od 8. zjutraj dalje se bo vršila na licu mesta sodna dražba gozdov, njiv in travnikov iz zapuščine pokojnega Antona VidemSka iz Doba, ležečih v k. o. Podrečje, Brezovica, deloma tudi Dob. Ta dražba se bo po potrebi nadaljevala dne 1. 8. dopoldne. Dne 2. 8. 1932 ob 9. dopoldne pa bo na sodišču na Brdu dražba gozda, spadajočega pod k. o. Krašnja. Dražbeni pogoji in potrebne informacije je dobiti pri g. Mihi Rihtarju, trgovcu v Dobu št. 97, in pri okrajnem sodišču Brdo. Okrajno sodišče na Brdu, dne 15. 7. 1932. 9273 LJUBLJANA :: SV. PETRA NASIP 23 Iščem posojilo Din 400.000 na vknjižbo in valutno garancijo. Obrestna mera po dogovoru. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod šifro »Kapital 400«. z mešanim blagom v letoviščarskem trgu z veliko okolico v Doljnem Posavju, dolgoletno renomirano oddam s 1. oktobrom v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Velika trgovina«. 9312 VSEHVRSTI)! NAJ CE NEJE PRI DOMAČI/' " VJVRDIO^ ^ £ AHTevAjti 8rsz;pi,acnc Jzdeloo. glasbilo in pab-eb3Čina ZAGREB HiMicerolž Violine___od Din 38.-naprej GHai>e.....- -17A- . Mandoline - m 125.- m 'AczTnbzzr>e » - 90. - m Harmonike •»S4-,- » rtcz&ajske gižapo, SC&azzicdsIoa 7xrpxxiardk&, Vsem, ki ste ga poznali, naznanjamo, da nam je umrl naš ljubljeni sin, oziroma brat, stric, svak, gospod Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dopoldne ob 11. uri na pokopališče v Hrovači. Ribnica, dne 22. julija 1932. 9360 Družini Križman—češarek '-KvV/-- ; r • 'v..... . . Podrobnejša pojasnila pri glavnih potovalnih pisarnah in pri uradnem zastopniku: ING. G. TONNIES, LJUBLJANA, Dvofakova ulica 3/II. Poštni predal 128. Vzorčni sejem od 28. avgusta do vključno 1. septembra. Sejem za tkanine (textilije) do 31. avgusta. Sejem za stavbarstvo, gospodinjstvo in promet od 28. avgusta do vključno 1. septembra Podpisani se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu »LJUDSKA SAMOPOMOČI« v Mariboru za takoj izplačano podporo po; smrti moje matere gospe KATAJfcjtf2-€E BERGINO in priporočam to neprecenljivo društvo, ki šteje danes že nad 34.000 članov, vsakomur najbolje. 9354 Ptnj, dne 23. julija 1932. Miroslav Berginc \ž. podporočnik Mlin v Bački ob Tisi išče v Sloveniji dobro vpeljanega zastopnika Ponudbe z navedbo referenc pod značko »Tri zvezde« na oglasni oddelek »Jutra«. 9318 mmm^im? V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, svak in nečak, gospod ravnatelj društva »Merkur« v pokoju v soboto, dne 23. t. m po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 25. julija 1932 ob V2S. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 17, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. julija 1932. Žalujoče rodbine: DELAf ORDA, KoHLER, CZECH. 9361 Elegantne albume za fotoamaterje in spominske knjige v raznih vezavah in velikostih izdeluje in razpošilja po nizkih cenah na debelo in drobno knjigoveznica A. JA-NEŽIČ. — Predno naročite, si oglejte vzorce tudi pri nas! Naročila se sprejemajo: A. JANEŽIČ, LJUBLJANA, FLORJAN SK A ULICA 14 Prednostni papir ki ga trgovci najbolj cenijo, so »Ju-trovi« oglasi. SSCaznatiiio preseliivet Carinski posrednik IVAN BREŠČAK se je preselil iz njegovih dosedanjih poslovnih prostorov na Miklošičevi cesti v Metelkovo ulico št. 5 v poslopje firme »Export« k. d. za mednarodne transporte, ter se priporoča še nadalje cenj. klientom. Izjavlja tudi, da izvršuje še nadalje revizijo deklaracij brezplačno. 9341 Spolno bolni! Zahtevajte tako] pojasnjujočo literaturo o sifilisu, boleznih sečne cevi in moški slabost) o temeljitem im trajnem ozdravljenju brez živega .srebra in salvarzana. brci nevarnih naknadnih bolezni in brez »vire v poklicu, novega sijajno preizkušenega, »trapa prostega tlravljenja. Mnogo navdušenih pri-znanj o korenutib uspehih, kjer so druge vTS-te jdravljeinja po dolgih letih odpovedale. Brošura t sodbami in pruznaJiji štev. idrav. avtoritet. 116 s tram. Cena 10 Din. Samo proti v naprej poslanemu denarju. Prosimo, da pišete v nemškem jenkn. Dr. med. Jordan Gh\ S:, Kassel 232 Nemčija 3817 Pozor? Kemično čiščenje in barvanje vseh vrst oblek, (izvršitev žalne obleke v 24 urah) nadalje zaves, preprog ter kožuhovine izvršuje po najnižjih cenah ANTON BO C, Ljubljana Šelenburgova nlica 4 (dvorišče) in Vič cesta IX., št. 9. 173 OPEVALA vsakovrstna stekla, brušena in nebrušena. Popravilo starih, pokvarjenih ogledal. Izdelava in cene solidne. 9255 Tvornica zrcal in brusilnica stekla A. VRHOVEC, Ljubljana, Za Gradom št. 9 (na koncu Streliške ulice) Krajčovičeva nova vnkovarska POMADA MILO In PUDER deduje zajiesJjiv© 'm oag-lo zoper sotačne 1b jetrne pege, ter vse ostale nečistosti kože in obraza, tako da dobe tudi starejše osebe lep in mladcoiiski izraz. — Čuvaj &e potvorb! — S pošto pošilja lekarna KRAJCOVIC, Vukovar Dijaški dom Močevje Sprejema kot gojence dijake državne realne gimnazije v Kočevju v popolno oskrbo. Šolskoletna oskrbnina 6000 Din. Lastna ekonomija. Igrišča. Lastni vrtovi in park. Izboren zrak. Radio. Telefon štev. 12. 9342 I Ri H io i ROBERT LOUIS STEVENSON ie eden največjih angleških romanopiscev, čigar obsežno delo tlgra&ijen ■N i Y1Q. H je pravkar izšlo v založbi TISKOVNE ZADRUGE. L: GOBL U kavarne v nebotičniku. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje kavarno v nebotičniku v najem ali pa mesto ravnatelja kavarne. Reflektantje s kvalifikacijo in primerno kavcijo naj pošljejo ponudbe do konca tega meseca in navedejo, ali želijo prevzeti kavarno v najem ali pa se potegujejo le za službo ravnatelja. Ljubljana, dne 15. julija 1932. 9300 Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani Sandale s podplatom za tople poletne dneve iz najboljšega krupona OTROŠKI vel. 9-1 Din "v z E N S K I vel. 2-5 Din M O ■v S K I vel. 6-11 Din Snažite svoje čevlje z našo kremo. 1 škatla Din 4.—, Vrsta 2944-00 Sandali ne žulijo niti nog niti žepa. V njih se vam bodo noge najbolje odpočile. Udobni so in lahki. Žlica in kljukica Din 4.—, moški z fleksibl usnjatim podplatom prej Din 99-, sedaj črni Din Vezaljke 1 par Din 1.- O prej Din 99-, sedaj rjavi Din Lufov vložek Din 5.—. Priporočamo vam, da nosite poleti lufove vložke. Udobneje vam bo, noge se vam ne bodo potile. Za malo denarja boste dobro in solidno obuti. Udobni in okusni polčevlji iz črnega ali rjavega boksa. Neobhodno so potrebni za vsakdanjo nošnjo. 2—26—Ju Obiščite našo prodajalno, poizkusite to udobno obutev in jo kupite samo tedaj, ko se prepričate, da je več vredna kot pa stane. ofere £21 cenene nogavice: Moške Din 5«—» otroške Din 7«—i ženske Din 19.— Pri nas dobite Henrike ■ ©rile uničite takoj in za vedno, ako uporabljate že preizkušeno in za danes najboljše sredstvo ki vsebuje specijelne glivice (fermente) in učinkuje samo v vodi raztopljen. Dobi se povsod. Plombiran paket z navodilom stane Din 10.—. Depo: Trifolium — droge-rija — Beograd (Slavi ja). Za Slovenijo: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5. 235 Trajno kodrsnje z najmodernejšim aparatom na samo-hlajenje. »Damski salon« v prehodu palače »Viktorije«, Aleksandrova cesta št. 4. 9293 V. F. PEČAR z avtomobili in konji ter žaganje drva na motorno žago. Telefon 2890. 265-a trgovske vaisiske T • "v male starao> a vrtom V četrtek, dne 28. julija 1932 ob 9. uri dopoldne se bo vršila v prostorih gostilne umrlega Antona Videmška v Dobu, hiš. št. 71, prostovoljna dražba trgovske stanovanjske hiše št. 97 z dobro, večletno vpeljano trgovino z mežanim blagom na najbolj prometni točki ob glavni državni cesti, ter pritlične dvostanovanjske hiše z vrtom, hiš. št. 32, obe kat. obč. Dob pri Domžalah. Izklicna cena znaša za prvo imenovano 150.000 Din, vadij, odnosno kavcija 15.000 Din, za drugo izklicna cena 20.000 Din, vadij 2.000 Din. Dražbeni pogoji z vsemi pojasnili so na vpogled pred dražbo v prostoru Videmškove gostilne. Dob, dne 20. julija 1932. 9330 Anica vd. Videmšek, por. Šimnic. MWnWWEBHBaBEMBKEaSHSHBgBBBBBH8BB8aBIBHBMBi Za odplačilo kamenega dolga nudimo privatnemu kapitalu sigurno oteestujočo naložbo z istim, to je meničnim in hipotekarnim kritjem, proti uvidevnim obrestim. Dopisi p°d »Domača industrija« na oglasni oddelek »Jutra«. 9312 ARH. VIBIC JOSIP, Ljubljana VII (ŠIŠKA), Celovška cesta št. 80 EHNIčNA PISARNA Načrti, proračuni, skice za vse vrste zgradb in notranjo opremo, preskrba parcel-stavbišč, nadzorstvo zgradb in parcelacije zemljišč i. t. d. 258 »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles In otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških -n >grač-nih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene Ceniki franko. OSiif, POZOR! S|K$lno slabost odstranite > apo-rabo neškodljivega sredstva sa »krepitev »La Eros«. Deluje v vsaki 81»ve£ki iot>i i presenetljivim uspehom. Vzdržuje seksualno mod do globoke starosti. Na tisoče priznanj. — Cena 60 Dia. motnejša 100 Din. Havelkova ordinačni laboratof Pošt. sebranha 6. 17, CSR. Praha - Nusle, Božetechova uL tO/A. J. 5445. »3 ZLOŽLJIVA patentna kad za kopanje s povzetjem Din 900.— Preprodajalcem popust! Zahtevajte opis! Karlo Deutsch, Stara Kanjiža, tovarna ogledal, kovinskega in pločevinastega blaga. 154 Kdor ni Citai tega romana in ljubi napete m fantastično štivo, naj ga takoj naroči pri upravi »Jutra« za Din 30.—, vezan Din 40.—. Tisoči ljudi imajo neprestano v mislih bodočnost. Radi bi vedeli bodočnost svojega naroda, svoje države, predvsem pa bodočnost svojo in svojih otrok. Kako tajinstvena je in kaj vse skriva v sebi? Zato ne čakajmo, da to pride nad nas, marveč si sami uravnajmo prihodnjost svojo in svojih otrok. Vsakdo naj pozna svojo bodočnost, da se lahko proti nji bojuje in je pripravljen nanjo. Vse bo bolje! Dajte slovo žalosti, ne bodite črnogledi — vse bo bolje! Ne povešajte glave, ne jadikujte! Upajte in verujte, da bo vse bolje! Gotovo napočijo zopet krasni časi in mirni dnevi. Zopet bo vse sončno in zopet boste radostni prepevali! Ta izprememba nastopi kmalu, morda prej nego si mislite. Seveda pa morate poznati svojo bodočnost. Pri tem pa vam lahko pomaga edino slavnoznani Profesor Helen, astrolog, ki vam izdela horoskop popolnoma brezplačno. Da, brezplačno! S tem se namreč hoče starček-učenjak oddolžiti svetu za svoje dolgo življenje. Ta izkušeni in modri profesor-astrolog čita nebesna znamenja ob času vašega rojstva tako, kakor čitate vi črke v knjigi. Z zvezdami je zgradil vse svoje življenje in vam pravi: »Samo zvezde vam lahko povedo, da-li se bo izpolnila velika sanja vašega življenja, kaj vas čaka v ljubezni ali v zakonu, kako bo z vašim uspehom v poslu in poklicu, kaj se bo zgodilo z našimi dragimi itd....« Ako želite, da bi vam prof. Helen izdelal horoskop popolnoma brezplačno, pošljite na naslov: astrološki laboratorij K. Havelka, Praga, Vinogradi, Slezska 116 Jm. Poštni predal 28. CSR, svoje ime, naslov, poklic, dan, mesec, leto in kraj rojstva in priložite 10 Din za stroške. Podrobna študija, ki jo bo prof. Helen skrbno izvedel za vas, je gotovo vredna, da mu tudi vi ponudite roko v pomoč. Horoskop, ki vam ga bo sestavil prof. Helen, postane vaš vsakdanji življenjski svetovalec. Ne odlašajte, pišite takoj v svojo lastno korist, ker ne veste, kaj vam bodočnost pripravlja v kratkem. Usoda je najbrž tudi vam določila srečo, radost in blagostanje, ali morda samo prevaro?? 182 Ležalne stole 106. po povzMju 190 t*n Spalne fotelje patent, dav&ne, otomane, garniture, m^droce, poatedj-oe mreže, železne zložljive postelje ic tapetniške is-deJke nodi najoenej« Rudolf Radovan tapetaik Mestni trg štev. 13 Stenice m golazen pokončava s eyaniko-vim plinom najsigur-neje Obl. konc. zavod za pokončavanje mrčesa Ljubljana, Dunajska cesta la-IV. Entel raznovrsten, ažur, takoj pri Matek & Mikeš. Ljubljana, poleg hotela štrukelj 7630 Najnoveia slufinska pa-tetna železna zelo praktična složljiva postelja s tapeciranim madracom — praktična za vsaka hižu, hotele, za potujuče oso-be in nočne službe. Stane Din 390.—. Razpošiljam postom in železni-com po povzetju.* Engleski složivi patent stolci. Stoji Din 148' spaljni. patent fotelj stane om t30(f Li*4«»luhl pr»Utič»B T» letini« • in »«denie. Stane Din 130. po tem imam čist čohaoo perje kg Din 48—, čist belo gosje kg Din 130—, čisti puh kg Din 250—, modroci punjeni z volaom Din 750.—, žične mreie u postelje Din 150.—, oto-mani Din 650.—» U BROZOV1Č, ZAGREB IUCA 82. Največjo zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita po globoko znižanih cenah priporoča FELIKS T O MAN kamnoseška industrija LJUBLJANA MBM^^ cesta mmmsm odstraniš najsigurneje s priznano dobro HELIOS KREMO Cena za lonček po povzetju Din 20.—, za dva Din 32.—. Plačano v naprej 1 lonček Din -17.—, dva Din 29.—. Magdalenska lekarna, Maribor. 9287 Sreča zahteva bolj bele zobe! Zobje, grdi, rameaikasti, pokvarjeni ne doprinašajo ničesar k lepoti, zdravju in sreči. Mikrobi v ustih 90 vzrok tega stanja. K«4y-nos naglo ugonobi te mikrobe. Uporabljajte Kolvnoe tri dni po 1 cm na suhi SSetki za zobe zju-troj in rvečer. Poglejte potem svoje zobe! — Za tri nijanse s« bolj beli. Antiseptična pena ugo-naMja mikrobe, nevtralizira kislino in vrača ®obeim njibovo prirodno belkM, ne da bi jim škodovala. Antiseptična KREKA ® A ZOBK KOLVNO S Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni deJ je odgovoren Alojz Novak. Va v LJubljani.