X TTnJr 0Sik fi** ttJtfi i* \,ti'"ik0V VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE YEABX. KnUwi M Mc»Ml-claM utUr Juutri II, pott-offic« *rimk i, im. it'Cblui«. lil inula. wader U« As« of Coa*r«M CHICAGO, ILL., PON DLL JLK 30. JULIJA (JULY) 1917 STE v.— N UMBER 177. USl SE POLAGOMA USTAVLJAJO. I AMERIŠKA ARMADA V FRANCIJI, ^Tbod7 poslali 100.000 Ifdoiko časopisje bo mor-, .oralo Uhajati le v angl* ščini. ; VESTI IZ WASHINGTON. .on, 30. pul. — Vojni ^t je odredil, da čaaopia-, bo smelo več poročati o pri-anerilkih čet v Francijo, ortacija čet se bo vršila V slučaju nesreče na [bo javnost obveščena, je zelo nezadovoljna z časopisjem v Ameriki, ki »vsema berlinako ata-\1 odrom na vojno. Nekaj ae „ da bodo prisilili nemške da imejo izhajati aamo v _ jeziku. jna konferenca je odo-'anatno določbo o prepovedi i in predaednikovem odloku [piva in vina v živilski pred-, Miso sa pa zedinili glede na rja živežne regulacije. incfwka luka, 20. julija. — »Ijni kontigerrt ameriških «'et priplul v tukajšnjo lu-vojaštvo ac je izkrcalo. Ci-deiiionut raciji ni bilo, ker iče vedel ra prihod čet razen •j vladnili zastopniokv. Voja-i takoj napolnili vlake iu ae «ljali v ameriško taborišče, ^aahingtou' D. €., 29. julija.— ij »e je izvedelo, da se ame-cete prevažajo v Francijo [ parnik*ih, ki ao zavarovani tvrpedom in minaui, U> j<'Jggru*> republikanci ho pa za-« * t« odstavek črta v pred-I'pftllona j«- /daj pred kon-*T"'nil" '-litrom, in debate o Hjo biti zelo živahne, ker s«; 1 nasprotniki predlo-•kl jatitev od vojaške službe, v teku devetdesetih difi, od dneva, ko so zahtevali o-prostitev od vojaške službe, odpotovati i,z Združenih držav, ali se jih pa deportira, če ostanejo v Združenih državah po določenem času." Po tej rezoluciji so podvrženi naborom vsi avstrijski podaniki, ki imajo prvi papir. Avstrijski podaniki, ki ac nimajo prvega pa pirja, in če vzamejo prvi papir sedaj, so ravno tako podvrženi vojaškemu naboru. Kaj se zgodi z oninti avstrijski mi podaniki, ki niso vzeli prvega papirja, za>;ovune pove. Gotovo pa je, tudi zanje nekaj sklenejo, ko bodo vojaški nabori končani, ker bodo Američani zahtevali, da se nekaj sklene zanje, kur gotovo ne bo prijetno. Rekli bodo, da ni pravično, da Američani in tiati, ki so vzeli prvi papir, morajo na hojiftče, medtem ko drugi, ki niso državljani, ali niso vzeli prvega papirja, delajo v tovarnah, obdelujejo polja in vodijo trgovine. Kongres se bo vdal pritisku In bo sjirejeJ_ potrebne zakone._ __ . Srbski podaniki se morajo pod vreči vojaAko-nabornemu zakonu, č* zahtevajo oprostitev od voja *ke službe na podlagi pogodbe, morajo v devetdesetih dneh zapustiti Zd m žene države, če le«a ne store, jHi pa po devat4aaetih dneti deportirajo. 2.ft00 POLJSKI DELAVCEV PO TREBUJKJO V COLOR ADI Denver, Colo. — V državi < o lorado potrebujejo 2,WW) poljskiu delareev, da spravijo lito, ovočje Washington, D. C. ~ Zavaro - vanje vojakov je dobilo povaem drugo lice, ko je deputacija za -stopnikov zavarovalnic priporo -čala zakladnwkemu tajniku Me-Aidoo, da naj vojaki nc prispevajo k zavarovanju. Zastopniki priporočajo, da vlada zavaruje vsakega vojaka zu $1,000 iu zanj plača prispevke. (Po prvotnem načrtu bi se smel vsak vojak zavarovati od iM,(M)0 do $10,000 po lestvici *H za tisoč dolarjev, ki jo smatrajo aktuarji (zavarovalni tehniki) kot normalno lestvico v mirnem času. V-lada bi po tem načrtu plačala iz reden prispevek za vojni čas, ki hi se uravnaval po izgubah na bojišču. Zastopniki zavarovalnic pravijo, da bi se mnogo vojakov ne zavarovalo, četudi prispevki niso visoki. 'McAdoo se ni izrazil, če mu je predlog zastopnikov všeč. Pred-lofil bo predlog predsedniku WI1-sonu v nekaj dneh, da lahko kongres sklene potrebno postavo še v tem zasedanju. Načrt za zavarovanje je izde • lan in mogoče sc vrši še ena konferenca zastopnikov zavaroval nic, z&kladniškega tajnika in na rodnega obrambnega sveta. (V načrtu so trije predlogi. cateri prispeva vojaki in pomorščaki iz plačo in vlada s posebnim zneskom. Voja-kc in pomorščake zavarujejo pro ti pohabljen ju in za slučaj smrti in da imajo pohabljeni vojaki pravico na državne stroške se izučiti svojega poklica. Ce bo načrt sprejet, odpade se-danji penzijski sistem. Koliko bo stalo zavarovanje vojakov in pomorščakov še ni znano, ker ni bil napravljen še tozadevni prora -čun. STAVKA OOIBALIftCNIH CU i VAJEV. ITALIJA PRITISKA NA AMERIKO ZA VOJNO ZOPER AVSTRIJO. Rusija je zaprla meje. V Petrogradu je mir in položaj na fronti se obrača na bolje. Rusinje v boju z Nemci, medtem ko so možki pobegnili. ^ Tudi Nemke so na fronti, Rusi zmagujejo na rumunski fronti. fi Washington, D. C., julija,— Nekatere ententne sile (vsekakor (talija) pritiskajo že dalj časa na gneriško vtado, da Zdruiene dr-||ve napovedo Avntro • Ogrski ijno. Diplomati vtemeljujejo ojo agitacijo s tem, da je Av-ija najslaliejša zaveznica Nem-te In pritisk od strani Amerike povzročil, da Avstrija odpade, •lje pravijo, da ima Italija štiri tljoue mož za veliko ofenzivo iti Avstriji, toda manjka ji de-ja, železa in premoga. Ako p« bi zadostno pomoč iz Amerike, aj hoče Italija udariti v cen-um nemške linije, ki ae vleče od rHna do (Carigrada. Italija pa ne more pričakova-velike pomoči iz Amerike, do-er ni v vojni z Avstrijo. Zato se gotovi diplomati v Washington!! trudijo, da pridobijo Ameriko zn vojno proti Avstriji. Računajo tudi, (ta v lučaju velike italijanske ofenzive bi bila Nemčija pri-lAorana poslati večji del svoje ar-fade na italijansko bojišče, vsled isar bi oslabila zapndno nli izto-o fronto. Washington, D. C., 20. julija.— lijausko poslaništvo je prejelo ki, ki pravi, du o inlfrna parish Ton-fcrcncl glode na politično kakor ua utilitaristično vprašanje nn Malkanu kljub difereiuam, ki ao eksistirale med njimi. Dalja pravi depeša, da sta bili na konferenci zastopani tudi Srbija in Rumunija in obe ata ae strinjali i načrti, ki ao bili sprejeti na podlagi razprave o balkan-akem vprašanju. ZADNJE VESTI. Petrograd, 30. jul. — Na ruaki fronti kažejo znamenja na boljša. Panika v armadi izginja, čut ara-mu narašča in čete, ki ao doslej bežale is Oalioije, ae zakopavajo v jarke in pripravljajo na obrambo. Vojni urad javlja, da zo ruake čete Izpraznile linijo Oalarutka-Dentirovka v iztočni Oalioiji. Za-padno od Zaleščika ao Nemci okupirali Jaanojuvpolni in Toporov-ce. «TA UJELI RACO. fer^ k j - a—< . " i"'ifrHhl raco »kalA'.m ! J(, je v ma drž, „ nofo dnj|t(i pm »P V J* ' nam« je imvolHHlil rh P« domov, d t Chicago, 111. — Ogibališčni čuvaji in prem i kači so zastav'knli predano ob določeni uri. Kapitalistično časopisje je pričelo takoj namiga vat i. da so mogoče intere-si Nemčije za atavko, mejtem ko nima grajalne besede za železniške družbe, ki nočejo priznati svojim uslužliericem pravice do zapr te delavnice. Knpitalistič-no časo-pisje prikaze va situacijo kot da nočejo vodje stavke poslušati na svetov zveznih pogajalcev iu ds ao gluhi za vsako pametno -bese do, previdno pa molče, kaj so rekle železniške družbe. Vsled stavke so najbolj priza-dete tri železnice: Northwestern Ifoi rl i n got n in Chicago Milwaukee in Ht. Paul. Stavko je povzročil spor med dvema organizacijama: bratov-ščino železniških zaviračev in organiziranih železniških premika-čev. Prva organizacija zahteva, da se k nji pridružijo vsi /avira ,či, premikači in ogftalWnl čuvaji. "Je Mirovni ahod v Londonu ae končal a kravali. 'London, julija. — D'-lav sko-vojaški svet — angleška or. ganizascija, zasnovana po vzgledu organizacije v Rusiji -r- je včeraj sklical javni shod v Kmgalandu. Shod se je vršil v neki cerkvi iu ua dnevnem redu je bils ra/.pra-va O miru brez aneksij in odškodnin. Komaj je bil shod otvorjen, je šiloma pridrla v cerkev velika množica pod vodstvom lahko ranjenih vojakov in zahtevala, dn se diod razide. NastHl je splošen nemir in tapež. Napadalci no preobračali mize, metali stole in vr gli govornike a odra. Zboroval-ci so kmalu pobegnili iz cerkve, toda kravalov šc ni bilo konec. Iz gredniki so polomIH cerkveno o-pravo in razbili vsa okna z umetno poslikanimi Alpami. Ko je biln stvar končana, je neki kanadski vojak stopil na kor in govoril pa iriuličeu govor nakar jc množica zapela "Rule Itritannia " Drugi mirovni shod delavako-vojaAkega sveta v Newcastle je I ril tu«! i razbit na ta način. DRHAL JE LIN C ALA DVA ZAMORCA London, 30. jul. — Rumunako u-rndno poročilo pravi, da ao ruako-rumunake Čoto okupirale aovražne pozicije na 30 kilometrov široki fronti in prodrle 15 kilometrov daleč v Moldaviji. Berlin, 30. Jul. —Ooneralni štab javlja, da so ae Ruid umaknili še* gališko mejo pri Huzijatnu. Med Dnjestrom in Prutom ao ae hoteli uataviti, toda močan nemški napad jo zlomil njih odpor. KuAy v galiških Karpatih je v nomških rokah. Parit. 30. JllL -r UMA tS ^ raj dvakrat napadli, prvič ob aorl ln drugl$ ob treh popoldne, v okolišu Hurtebiae, toda v obeh aluča jih ao bili vrženi nazaj a velikimi izgubami. Amsterdam, 30 jul. — Dunjaka "Noue Frela Prease" javlja, da Ja isjavil avatrijakl podadmlral Ma kaimiljan NJegovan, da submarin« ke ne bodo nikdar prinaala zmage. Po njegovem mnenju ao velika bojne ladje, poaebno lahke krišar-ke, mnogo bolj važne. NJegovan Jo tudi dejal, da bi bila vojna r Italijo ša davno končana, če bi imela Avstrija večjo mornarico. t l"s'.t'i t""t t ft j."t**"''y"' 1 -- —'eag RUSIJA JE ZAPRLA MEJE. LAJTNANT USTRELJEN NA STRELJIftOU, E1 Paao, Ta*. — Lajtriant l. T 1 Patten je bil na mestu ubit, ko je in krompir v prihodnjih dveh ine prj |arfj zaznamoval strele in j« aeeih. Državna posredovalnica v Den-ver ju ne more ustreči žsljam far-oiarjev, ker zahtevajo, da |Kišlje delavce v »rkraje Washington, !x>fsn, (Jarfield, Delta, Montrose in Rio Orande. neki rek rut streljal s »trojno po Ako. VREME Chicago in okolica: V pnnde Ijek jasno in vro*c, v torek klad Plača je odri do M na dan pri, oejše Temperatura v rad.,iN vladajo o raso I laea je oo vt ao n v fr^i % stopinj Werai M »c sramoval IHn, |»r. ovočja p. le ^ F.rmar- umh je jja ji garantiraj« delavcem hrano. |ob treh popoldne. Montgomery, Ala. - Policij« je aretirala dva brata in zamorca 'Will in »lease Powell, ker sla gr*» žila nekemu Mop^dtnemu far • m Ar j u. Prepir je nastal ra'li far-rnarjevera konja. Takoj se je z|»rala drhal, ki je zamorca iztrgala policiji iu Ju o besila na Mižnje drevo. 'Krasna kuHutna iu civil.zato rična slika belopoltne rase us ju-gu, ki smatra mIm- za poklicano Takega dejanja 6e celo srednje Petrograd, 20. julija. —Z ozirom na izredne okolščinc je pro-vizorična vlada izdala naredbo, s katero zapira ruska meje vsem potnikom« ki nočejo priti v Itusl-jo ali oditi Iz Rusije. Meje ostanejo zaprte do Iff. a v gust n in v tem času ne dobi nihče potnega lista; edino osebe, ki imajo diplomati čne listin« iu diplomatski kurijl smejo čez mejo. Tn kornk vlade jc naperjen proti Nemčiji, dn ne bo mogla več prejemali informacij iz Rusije in pošiljati tnmknj avoje spi-joue, Dalje je vlndn uvedla str o-g<» cenzuro /.n časopise, V«*sti, ki se tičejo gibanja čet in bojnih la-dnij, so prepovednne. K renski j jc včeraj izjavil: "V Rusiji se je pojav 1 In pošant auar hije, katero jc treba zadaviti. Po guninrti sm 111 krepkih rok Je tre. ba, ako hočrmo ustaviti tmrtkanje nrm*<\« v Onlieiji. V Kusiji Je hi-dovolj dobrega materijala, aJI do zdaj smo dovolili, da ga je šlo ve. liko v nič,*' Uindon, 20 julija. — Zadnje v ml i iz 1'ctrojrrads, ki se pečajo s politično in militaristično situ a« ijo, govore, da je Petrograd z'r|»et miren kakor že ni Ml več mencev To dejstvo Je pripisova ti strogim odrr'ttiam Kerenskija' kateremu se je posrečil« razorožiti upornike. Nepristranski opaw» vol« i razmer pernčaje, da kata atrofa ua gala»ki fro.rti izvira ua ravnost i/ agitacije bolš«>vtkOV ^ekslremuik »oeialistov in auark.- (Dalje ua 4 str., 3. kol.) 'London* 20. juliju. - Kusi se še veduo umikajo v tlaliciji ln Mukovini, toda istočasno prodira* jo z K um unci vred v Moldaviji proti Ogrski. liu*ko-jrumuu»ke če te*se bližnjo okolišu gore Kalukul v juž. Knrpntih iu su pognali Av-stnuNemce iz Hodupln nn levem bregu reke Putue. Njihov bojni plen je velik; pri okupirnuju hribov južnozapatluo oil Here uiaijn so Kusi in Humunei vplenili eelo bnterijo nvstrijskih lopov in zajeli mnogo ujetnikov. Kakor poročajo nfudjeluo la Merlins, ao Nemci in Avatrijci v Onlicijl ikwpeli do planin ob Pru-tu na drugi strani Kolomeje, katero ao okupirali v petek, Muske čete su končno prijele nuditi srdit odpor. Isuidon, 20, juliju. Iz Petru-grada javljajo o Žalostni usodi dveh polkov češko-slovnškH. prostovoljcev, ki so se Imrili ua fronti pri Tnnuopolu. Umikajoči so Rusi so ostavill (Vuhe same ua bu-jišču iu zailuji, dobro vedoči, kuj jih čaka, ako padejo v roke Nemcem ali Avstrijcem, 1*0 se Isirlli kot levi dn zndujcgn tnuža. f'o«t> uiki so se sami uauirtili lu prostovoljci so skočili tam, kjer so ffmnftfce grannie p*idnte najbolj gosto. i'riHlnJa avstrijska slraŽn je ujela tri ("Vlie in jih tnkoj obe-sila ua bližnje drevo. V tistem trcuotku Je priskočila nn |»omof četa ostalih Cehov, premagala stražo In ujeln Irl Nemce. <*'ehi su prisilili Nemce, du so sneli'tri viseče t'che z drevesa, nakar so Jih obesili (tri Neuue) lin ravtio tisto vrv. Umikanje Itusov ml Dnjestra do Karpatov se nndaljuje In Nemci so prišli <|o Horodenke* ki se nahaja 26 milj od ^enmvk Muski poveljniki so uieudu skušali ustaviti svoje čete ua liniji, ki drži severoiztočuo od Tnrun-polu do Kiuipolungn, toda spričo demoralizlrnne fronte je mo» goče, da IhhIo ostsvili avstrijsko ozemlje in se postavili v hrsu nn ugodnejši liniji v Itemrabiji. Nn severni ruski fronti se vrši I juto topniško bojevanje. Musi se men da pripravljajo ua sveže napade, da odvrnejo pritisk na avoje ar-made v (lalieiji, Rusinja »o ae spopadla a Nemka mi — dokaz da ao loue tudi v — n omaki armadi. Kodanj, Dauitka, 20 Julija genske se bore proti ženskam ua ruski fronti. Tako javljajo iz Pa-t rog rad a. Žalijo sredo je ru.ki ženski bataljon ki se imenuje "bataljon smrti" naletel na oddelek žen.k, ki so se borile ob strani možkih v nemAkih zukč-pili. Nekaj teh amazonk je bilo ujetih itt iz njihovih ust je pri šla na dan prva vest, ds so tudi v nemški armadi renske, ki so ie prijavile |wostovoljno _________ Hitka, knleie so se vdele/ile Rusinje, je bila vroča t Id oddelka žensk, jih jc ostalo le i»Hde set DvajM't Jib jc obležalo oir 1 Vili, qaf.il so jih Ujeli Nemci iu ostale so ranjene Me.J ranjenimi je tudi |*ilkirvnlen Vera Muc k are Vll__ki jc bila Že piej d»ak. .t ranjena — in Marija Hkridlova. hč| bivšega mornariškega ministra. Ol»e sta v bolnišnici Vesti o ženskah v bitki llite. resauteu ifl skoro ne v »j« len pojav v sedanji vojni s« prepričale Petrograd, da ženska ravno tsko <(ot>re za boj kak«»r molki, da ie ve/- v tem slučaju mi se iz Dalje na S atr. I. kal prosvetaj GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE mM) ha | I .AHTNI NAHIxTvKN BKE N A HODNIK PO I )pČ>EN K J KiTnOTE Ceae oglmot po dogovor«. Rokopiol m mm mirnim. države (laven Chicago) la Canada M « >*•. $160 ia pol leta la 76e se tri aeoece; Chicago in iaeseautve $4.6« aa loto, |2.26 sa pol lota, fl.lt aa tri moooeo. Naročnina! Zodinjo NmUv aa too, kar lan otlh o "PROSVETA" fo. L*wd«U Av< "THE ENUCSHTENMENT" •i Iho 3It»«Ic Nail—I Bo—Ht Ml». looaod daily except StmApand Holidaja. Owm«d hp fU«U N.(U««1 Mil S.eUty. Chicago Sabocription: Unitod States (oxcopt Chicago) aad Canada M Pe» fsar; s*o ond f foreign coontrioo, $4.60 par yoar. Address "PROSVETA" XaiT S«. Low do I o Datum T ohlopanj« a. pr. (J«>ija 30-17) poUg oalogn In mi, do *•■ J« • Um 4mvm poUkla noroŽnin«. Ponovilo jo provotooso, •o vea no mUvi IUI. = 'V J i 'ii §T»ri =r Sila in protisila povsod in tudi v-Rusiji. Človeka boli srce, ko čita dnevne vesti zadnjih dni o "vladi z železom in krvjo" v novi Rusiji. Nehote stoji pred nami vprašanje: Ali se ponovi v Rusiji strašna drama iz, francoske revolucije, ko je stala na pariških ulicah krvava giljotina in pela smrtno pesem od zore do mraka? Iz tega vprašanja se pa takoj rodi drugo: Ali niso v Rusiji ljudje, ki si domišljajo, da žive v času francoske revolucije in ki ne vedo, da so razmere danes popolhoma drugačne kot so bile pred 120 leti? Na zadnje vprašanje odgovarjajo dogodki v Rusiji: da. Revolucija je dala Rusiji svobodščine, kakršnih še ni imel noben narod na svetu. Dobili so vse in še več, kar je bilo mogoče dobiti v danih razmerah. Najširša svoboda tiska in govora, odprava smrtne kazni in pregnanstva,* šesturni delavnik itd. so reči, ki bi jih ljudstvo težko dobilo v katerikoli drugi državi, ki bi bila še pred enim tednom najbolj tiranska pod solncem in vrhutega se v vojni. In vse to so Rusi dobili po kratki in najsijaj-nejši revoluciji, kar jih pozna zgodovina —r z malimi žrtvami. Ce so bile pridobitve revolucije tako velike že v začetku, je bilo po vsaki pravici pričakovati, da bodo sčasoma še večje. Pravimo sčasoma, kajti tudi revolucija ne dela čudežev. Zgodovina nas pa uči, da so bili v vsakem prevratu ljudje, ki so hoteli imeti v enem dnevu vse, o čimur so sanjali vse svoje življenje. Prenagla svoboda jim je zmešala pamet, in ker so smatrali, da imajo svobodo početi, kar hočejo, so počenjali največje neumnosti in zločine v imenu svobode. Na Francoskem so jakobinci hoteli vse prekucniti v treh dneh in dosegli so to, da je prva republika propadla in Francija je imela nadaljnih sto let zopet cesarja in kralja. In zdaj vidimo jakobince tudi v Rusiji. Ni jim dovolj, da imajo vse in šc več, za kar so se borili za časa carja, oni hočejo kar naenkrat vse brez ozira na to, da li je mogoče in da li so razmere zrele v pričujočem momentu za dosega vsega. Ruski bolščViki hočejo posnemati francoske komuniste in vsak ima svoj program, vsak svojo resolucijo in vsak zahteva v imenu svobode, da se njegova zahteva takoj vresniči. Ker je pa večina ruskega proletarijata pre pametna, da bi sc ozirala na vsakega kričala, so se ruski jakobinci polotili sile. Računali pa niso na protisilo. Carjeva sila je rodila protisilo — revolucijo. Nasilje prenapetih rebelev je rodilo protisilo od strani revolucije. In zgoditi se je moralo, da se je revolucionarna vlada po-služila sredstev bivšega carja: kozaške knute in bajoneta, zapora, smrtne kazni in zatiranja časopisov. Zares žalostno je to dejstvo in objokovanja vredno, ali tako so tirjali dragoceni cilji revolucije. Ce dvigneš pest, bodi pripravljen na pest. Ljudje, ki si tolmačijo svobodo na ta način, da smejo početi vse, kar se jim zasanja v njihovih topih glavah, do/.ive kmalu, da jih tepe tudi svoboda. Skratka taki ljudje zaslužijo, da žive vse svoje življenje v tiranstvu. Rusija je v tem trenotku v veliki krizi in vsak napreden človek želi, da jo preživi. Ruska revolucija ima dobre voditelje, toda prehod v dobro ali slabo ni odvisen od voditeljev. Glavna sila v Rusiji je ljudstvo in če večina ljudstva ohrani trezno zavest, tedaj Se bo Rusija izkopala iz krize, premagala bo zunanje in notranje sovražnike in uživala sadove revolucije. IV prvih dveh letih vojne, ko je bil Carigrad namenjen Rusiji in ko so zavezniki vse navprek govorili o aneksijah, je oficijelga Italija odprto trdila, da hoče imeti primorsko in dalmatinsko deželo prvič zato, ker so baje tam "ne-odreseni Italijani" in drugič zato, ker na vsak način hoče imeti tiste kraje; o "historičnem pravu" takrat še ni bilo govora. Italija je pač morala imeti gotove obljube od zaveznikov, kajti drugače bi sploh ne šla v vojno. Po ruski revoluciji je pa stvar dobila drugo lice. Rusi so se odrekli vsaki aneksiji, torej tudi Carigradu, kar je pognalo Miljukova v politično smrt. In Rusija je šla dalje. Zahtevala je od zaveznikov, da pregledajo svoje mirovne pakte, in če je v paktih kaj zapisanega o aneksijah, naj ta popravijo. Geslo nove Rusije je: Vsak narod naj sam odloča o svoji usodi! — Zavezniki so obljubili, da bodo pogledali v pogodbe in Italijo je pričelo skrbeti. Zahteva nove^ Rusije je predvsem zadela italijanske aneksiste, kajti če obvelja princip Rusije, da bodo narodi sami odločali, tedaj je gospoda v Rimu prepričana, da Slovenci in primorski ter dalmatinski Hrvatje ne bodo nikdar odločili, da se pustijo aneksirati od Italije. Takrat so pa iztaknili "historično pravo". Francozi zahtevajo Alzacijo in Loren, ker sta njihovi deželi in ker sta bili odtrgani od Francije. Italijani bi se radi postavili na francosko stališče: primorske dežele in Dalmacija je bila tudi nekoč del — rimskega cesarstva ! Torej je treba "dobiti nazaj" te dežele. Govoriti o aneksijah po "historičnem pravu" je največja absurdnost, kar si jih more človek misliti. Ako Italija zahteva po tem pravu Primorsko in Dalmacijo, potem mora zahtevati polovico Evrope in malone vso severno Afriko, kajti vse to je bilo v starem veku v mejah rimskega cesarstva; anektirati bi morala Francijo, Španijo in ves Balkan. Po historičnem pravu nima Anglija pravice do eksistence in Združene države morajo vrniti vso zemljo nazaj Indijancem. Po historičnem pravu nimajo Slovani ničesar iskati v Evropi, temveč se morajo vrniti v Azijo, kjer je bila njihova prvotna domovina. Po historičnem pravu bi Turčija lahko zahtevala nazaj vse ozemlje do Donave. Grška je tudi postala druga Italija, ako res zahteva Carigrad. Grki imajo ravno toliko pravic do Carigrada, kolikor jih imajo Rusi. Najboljši načrt ima Kerenskij* ki pravi, da se mora Carigrad z Dardanelami vred inter-nacionalizirati, to je da postane posest vseh narodov. To je najpametnejša zahteva. Kaj bodo storili zavezniki? Ali bodo sprejeli pametno zahtevo nove Rusije: nobenih aneksi j? Primorske dežele z Dalmacijo vred pripadajo z vsemi pravicami — na katere se je treba danes in vbodoče ozirati — jugoslovanski republiki in Rusiji! kakor tudi Amerika je v tem oziru na naši strani, prizadeti narodi naj pa odločijo. Če pa obvelja pogoj aneksij, ako ima zmagovalec pravico anektirati, kar hoče, kako bodo potem mogli zavezniki zabraniti Italiji, da ne seže po jugoslovanskih deželah? Proč z aneksijami! bolezni dobi vaak član bolnik od podružnice uniji« $5.50 na teden bolniške podpore in na teden pod i >ore v času štrajka. r Aseament lijo, da kje drugod ne inorejo *lu-žiti kruha. Ni čuda, da kapitalisti tako delajo a delavei, ker n naj bo tam, kje je". Bil je res lep začetek in ni čudno ds so skora.! vsa drnštva odpovedala sodelovanje, k^kor me ženske tako tudi ni ozki". Itd. Gospa! Zakaj se ne podpišete, čemu se skrivate? Ako človek govori resnico, se mu ni potreba po popolnoma nič skriviti. Toda, ker je vat dopis glede čitalničarjev ves iz trte izvit in popolnoma laž-njiv, se ne upate. S tem lažnji-viin dopisom ste javno imenovali "Čitalničarje" kot glavne povzro čitelje razdora za skupno akcijo Nttr. Doma. Skoro bi človek ne mogel verjeti, da so ti ljudje, ki se štejejo za pobožnjake, zmožni takih nesramttiiih laži. Vsak, ki je bil pri javni seji za Nar. Dom navzoč, mora priznati, da ta dopisnikarica čez .mero laže. Vprašam dopisnikarico: Kdo je sprožil idejo za Nar, Dom? Kdo se je najbolj trudil in deloval, da bi se tu ideja uresničila? Kdo je apeliral na zastopnike, da naj se ne pričkajo, ampak da naj se stvarno razpravlja? Kdo je bil tisti, ki jc bil pripravljen žrtvovati premoženje vredno približno $2000 lc pod skromnin; pogojem, da ohranijo "Čitalnico v Nar. Domu? Čitalničarji 1 Oni so tisti ki so se najbolj trudili in tudi sprožili idejo ter so povsod de lovali, da bi 89 stvar uresničila. Toda kljub temu vsemu trudu oc strani čitalničarjev so nekateri ka toliški možje izjavili, da so protii temu, da bi imeli čitalničarji kako pravico v "Domu" do čitalnice Kljub vsemu nasprotovanju na prani nam bi se bili mogoče še sporazumeli. Ali ko smo odobrili pri drugi skupni seji, da se pobi ra od vsakega člana po deset cen tov na mesec za "Dom", so pa društva odpovedala svoje sodclo vanje. To je bil vzrok ali povzro čitelj razdora, ne pa čitalničarji Prepričan sem, ko bi samo čital ničarji pobirali za* Nar. Dom po deset centov mesečno, da bi bila društva gotovo sodclovsls, seve da če bi ne bilo treba nič plače vati. Toda s tem ne mfsfim vseh društev, ksr pa dopisnikarica ne omeni. Razume sc samoobsebi, za kaj nc. Čitalnica ni nobena poli tična organizacija, še manj kleri kalna. Člani čitalnice so popol noma svobodni. Član je lahko so cijalist ali klerikalec; vsak ima prosto voljo, ali hoče iti k maši ali ne. Ako gre, je dobro, ako ne gre , pa tudi prav. Mi nikogar ne silimo in branimo pa tudi ne In ravno to najbolj togoti dopis niksrico. Dopisnikarica omenja, da je ne ki "ta rdeči" rekel, ds Bog nsj bo tsm, kjer je. Kolikor je meni znano, je omenjeni rojak T. jako dober katoličan, kateri še prav po-goat o zahaja k maši in tudi ni čital ničar, šc manj pa "ta rdeči". Toda oba z dopisnikarico sta enaka. Oba sta pokazala svojo omiko, on na acjl, ona pa v dopisu. Toli-ko pa z gotovostjo rečem, ko bilo na J5Iy toliko "ta rdečih", kot si jih dopisnikarica predstavlja, bi Narodni I)om že davno stal. Toliko v odgovor ns nesramni dopia, da ne kdo izmed rojakov napačno sodil o tukajšnjih čital-ničarjih. F. A. Vider, predsednik Slov. čitalnice. FARMARJI BEo^r^ EAJ0 ^ Washington, d c it odbora ubla km. V glavno meato S), Il • oditelji Januarskega 1S * da se ^uft* || i" orzaoi^i o&tavanii. Gl ni stan odbora ostane v Waahij tonu. Tajnikom je liil izvo^ Charles W. Holman iz Madii Wis. V eksekutivo so izvolj Charles H, Barrett iz U Citija, Ga., predsednik the Ki liiers' Educational and Coop tive Union of America; (liki Pinchot iz Mil ford, Pa., prtda nik the Pennsylvania Rural P gross Association; W. T. Ci iz Catawissa, a., tajnik the Nat nai Dairy Union; Charles Carty iz Madison, Wis., ravnal the National Agricultural 0» nization Society; J. W. Shoi iz York, Neb., tajnik the Natio Council of Fanners* (Kiopera! Associations. Prvo redno zborovanje orgs zacije sc vrši v Washington® seča januarja 1918. Slovenski vojaški i vinci. Ely, Minn. — V tukajšnji selbini so bili sledeči Slovenci žrebrani za armado strica 8a Job. Novak, Louis Ravnikar, ton Mrače, .Tos. Drajnii, .Mn veri, Peter Rkratski, Math fl Mike fttark, Lovrenc Kavčič, ton Pajk, Prank Jenka, J Mil kovic, Anton Čižmar, Fn Bcligaj, Math Gasparie, Johni tin, Anton Mate«. Joa. Ulj Fink, Frank Škule, John h Anton Poljancc, Joa. Mavaer.J fitrukcl, Jos. Gradišnik, 'l«hn vač, John Tckavec, Adolf Grl .Tos/ Meglič, Peter Robnik. Di jan Boh in jc, Math. Zgone, < Anžič, Jakob Skorja..«;. J* lan, Jos. Skala, John H. Louis Rebolj, Mike Čelešnik. Steve Bukov.na. FH Lozar, John m. Anton B_ Fred Skube, Frank KuharJ Vcrtin, Anton Uk»ve, M. Jos. K raso vee, Simon Man»lt zij Zaverl, JohnNovsk.l Jerše, Joa. Klaa. Frank Sk'rj John Stembal, Anton Bolkf Jematič, George B«"" Samson, Math War. J<* " „ik,Jakoy:te.l^^ Louis Glaven. Perdan, Frank Cvetkovič, Veneel fl Samo njo. Rezika: Meni se zdi, da ti ved-molder Vstop no po več deklie vodiš za noa. Pepe: Saj ni rea dušica. Prise- Zdravniake preiskave. V slučaju] gam ti, da sauio tebe. ton Malarič, Frank .John Burja. J Dijak. I Novak, Jenko. Frank Muhvj.Pf*l šnar, John M. Mu-i-. M»'> hrk, Jos. Šrrjak, Math A. Martin. Jzbjjj Jos. Gruden, Ludvik SS* J«"«'*" nje naselbin e bodo a^ran deči Slovenci na iko armado: A^figm n Litije. Joe Frank Jereb od I Stok iz Smart na P" ^ ^ Baehcr iz R^'1^ 0i ameriški državljan, državljani. _____ Ant'>« ziiiltriri Listal" Odgovor f** itarje m mu wr 1m •te nam P"'' »J^n ' di odre »c k terega ste doh.h r denar. Drugega ^ T avetovati. »f aa evropske« bojišču. r ,,„13 j.««*' .".M f«"- „ i ta bliske m -jttl* »« """ j spričo velike prc- ts N>'»rtV- O* „7. *r,eo * v«-fiu<'ev. „ . .-fcped ranjenih vojaeie je ^ caanikarakemu porooe-4«V(§ dan smo ponavljale l; N>»»ee. Nepozaben ^ asi nafad v Novospaskeni biia0 Hniorg^na, kjer je so-k izgubil pogum, ko je -z« irrik Posledica je bila, pobile mnogo Nemcev in j ..nn jih ujele. Med ujetnik. Jo tudi par žensk, od katenh izvedele, da so ženo tudi .v ^ni armadi. Imele nismo m-■iiinanjae bojazni za našo oae-Tar.iost in zakadile smo se v -ine vrste med smehom in jeai Prva neprijetnost ine je i ko sem zagledala , mrtva -li ali to je trajaJo samo tre-k Nase razočaranje je pri&lo le tedaj, ko so nas obsule kro-k sovražnih strojnih pušk in 0 so na*i moški tovariši eno-»ao taf)i»tili zakope in nas tili ume — peščico žensk — ito velrke premoči sovražni- pflrojtrfld, 29. julija. — Kino- uradno poročilo: Od Baltika morja do reke Ljulet je bi-topniško\ bojevanje. Na gali- 1 fronti, kjer je sovražnik v o-ii»i, ni zgodilo danea nič nega. V Karpatih je sovra-[ napadel naše čete v okolišu moča, iztočno od Kirlibabe, in potisnil nekoliko nazaj, ftamuribka fronta: V smeri ti Kedzivasarhely nadaljujejo ko-rumiinske čete s prodiranja umikajočim se sovražni-otn Višine pet vrst zapadno od onafitirke, Kočirulova, Drago-v? in južnozapadno od Hereš-t«ov naših rokah. V teh bojih rominae čete vplenile sovražne terije in ujele večje število ni. V okolišu gore K al akni so in romunske čete napredo-do reke Put ne in zasedle vas uple na levem bregu reke. — liki letalci so včeraj metali aibe na bolnišnico v Molodečni, rerozapadno od Dvinska in tili idravnika, postrežklnjo, du-vnika in nekega dečka. Berlin čez London, 20. julija. — ivi divizija je zasedla nadaljno mlje južnoiztočno od Tarno-a. Na obeh straneh Dnjestra umrkajo ruske čete 1n uničujejo "hoj d*te in železnice. Naši rmadui zbori ao prekoračili li-ij«» Jagclniea-Horodenka - No-Wor. — Severno krilo armade dvojvode Jožefa se bliža prut-im planinam onkraj Kolomeje. verno od Seletina, ob moldav-<*«ti in v Karpatih so naše in ■vatrijtike čete iztrgale. Rusom k«j hribov. Južno krilo te ar-•de, ki ne nahaja v dolini ob re-« Pntni na rumunski fronti,, se umaknilo na iztočno bobočje frovja Hereezker vsled ' ^vražnika. 0«naj čez Undon, 29. julija.— ,ki traja a milimi presledki že še-sti dan. E Italijanske fronte. Him, 29. julija. — Vojni urad javlja, da so bil včeraj topniški boji na Tirolskem, lnfsnterijski spopadi ao omenjeni na straže. Avstrijci so itšgali dve veliki tui-ni pod italijanskimi zakupi im Črnem Vrhu, toda škode ni bilo (f). Italijanski letaki eo zopet metali bonil* na železniško postajo v Sv. Luciji m ua vojaške zgradbe v Opčini. Vrgli so tudi tri tone bonvb na elekramo v Idriji. Zračni aapad na Paria. Pariz, 29. julija. — Nemški letalci so včeraj vrgli dve bombi na Pariz, toda francoski hranrhov-ci so jih odpodili preden ao mogli narediti večjo škodo. >1QBV»T1 t je sami v zvezi z "roparji" ker hočejo na ta način ohraniti nato xa naslov svojega brata Mike Cu premo- Wnjski generalni štab javlja: » MoldaViji ob reki StiHici se na-Ijuje bojevanje. Sovražnik se Mwtil vasi Soveja in Neretel. Tartarskega prelaza K'Hibalw je sovražnik začel T* il rt,,skp eete so se umakni ■ "" r,ko Kabgl. Naša ofenziva pomočjo nemških čet v Galiciji * "»daljuje uspešno. Avstriinke ! Me ko osvojile Ko- , P" boju z ruskimi stražami, krtkov in sta v rovkah Nemcev, r? 0,1 Trenihovle so se RUsi Jv»' »n izvršili vroč proti,,a-»]'J» J# na bil razbit pod o-"J* nasib topov. Japonska armada na ruaki fronti? Waacbington, D. C. 29. julija.— V tukajšnjih diplonnatičnih krogih prevladuje mnenje, da bo Japonska kmalu močan faktor na ruski fronti. Japonska ae je do zdaj rezervirala, toda njena armada je mobilizirana. V zadnjih par mesecih j*e spravila Japonski veliko armado in ogromno zalogo municije v Mandžurijo, kjer čaka priložnosti, da udari na iztočni fronti. Japonska je velika rezerve •na iztoku, kakor je Amerika nt zapadu. Ako se zgodi, da ruske armade vsled notranje nesloge in disorganizacije ne bodo kos Nemčiji pride vsa japonska sila na rusko bojišče. Razna iz Inozemstva. Anglija ima sedem miljonov mož pod orožjem. Pariz.— Davki Lloyd George je v sobotcupogostil urednike pariških listov z zajtrkom ln ob tej priliki je govoril z njimi o voj • ntem položaju. Georgo je dejal, da ima Anglija pod orožjem pet do šest mi • ljonov mož v teritorijalni armadi, 400,000 do pol miljona mož v mornarici in miljon mož iz kolonij. Anglija je dala svojim zu -vernikom dva miljona ton trgovskih ladij na razpolago in ladje • gradili program za prihodnje leto znaša štiri miljone ton, kar je polovico več kot je Anglija še cdaj zgradila v Aiirnem času enega leta. 7j ozirom na submariu-sko borbo je rekel George, da sc izgube na morju vedno manjšajo, čimur je veliko potnogla Amerika s svojim brodovjem. Dalje je povedal angleški pre micr, da je v vojnih industrija« Anglije vposlenih pet miljonov možkih in žensk; lahko bi vpoalili šc več žensk, toda temu se upirajo delavske unije, ki se boje ženske konkurence po vojni. George priznava, da so zsdnje vesti iz Rusije zelo slabe« toda Rusija je že pokazala, da ima brezmejna bojevna sredstva in v ostalem je Ruaija dežela nepriča kovanj. litra j k premolar jev na Angleškem, liotadon, 29. jul. — V West MonmoUthu so zaštrajkali premo garji in Stavka se širi po sosed njih okrožjih. 11,000 premogsr jev je na štrajku. več žita aase, kot jim ga pa do voli nemška vlada. KAD BI IZVEDEL Nova ofemiva na Balkanu. •Pariz. Tukaj krožijo informacije, da so zavetniki na svoji tukajšnji konferenci zudnjega tedna zaključili, da mora general Sarrail ua .balkanski fronti začeti z novo ofenzivo, ki ima na men doseči orijeutalako železnic«) in odrezati Turke in Bolgare od central,lili držav. Dalje je bilo sklenjeno, da ungleško-franco-sko-italijansko vojaštvo zapusti grško ozemlje, izvzemši otoka Krf, ki ga hočejo zavezuiki še obdržati za morsko bazo. Ekaplosija v Badnu; 120 mrtvih. Bazi, -Sviea. — V tovarni zn iz delovanje ročnih granat v Ksrin-tonu, Baden, sc je pripetila zadnja sredo eksplozija, ki je usmrtila 120 delavoev. Protinemiko gibanje na Poljskem. Kodanj, Danska. — Nemški ob lastniki so dali zagreti veliko število Poljakov v Varšavi, Lodzu in drugih kraji'h, dolžeči jih, da so v zvezi z generalom Pilsud • skim. Zadnji je bil organizator in poveljnik poljskih legij, toda kmalu po ruski revoluciji je bil a rotiran, ko je hotel zapustit: Poljsko s ponarejenim potnim' listom. Tcdnj so Nemci odkrili, da je na skrivnem propagiral zn poljsko republiko in navdušoval Poljake za simpatije do nove Rusije. T v Belgiji se muMjuje *"P"dne fronte> bilo ffeeral **Jg^Tariz javlja, da s, v pogorju »vrKHi nap*J '»OMerlin rav,lo tako javlja W ^neos\i na ^"•dljuj, silna kanonada ček. Pred tremi leti je 4dval v Ludlown, Colo., seda pa ne vem kje se nahaja. Cenjene čitatclje tega lista uljudno proaim, če je komu znan njegov naslov, da mi ga tlaku sni, aa kar aiu boiu zela hva leaen, ali pa naj ae mi sam prijavi. Moj naalov je: Frank CuČek, H. K D. No. 3. Box 60-A, Johnstown Pa. Jul. 30—31, iu Aug. 1.) Ekacar ai je slomil nogo. London, 29. julija. — "Kx-change Telegraph" ima brzojavko iz Petrograda, dn sc je Nikolaj Romanov, bivši ear, vozil na bi-ciklu v parku Carskega Srlu> kjer je zaprt. Pri vožnji je pa padel in si zlomil nogo. Zopet krušni isgredi v Dussol-dorfu. Amsterdam. — V četrtek »o se ponovili krušni izgredi v Dusel-dorfu na Nemškem. Ženske In mladina je napadla prodajali,ice in pobrala živež, kar ga je bilo dabki. Izgred nik i so ortnesll veliko množino alhokolične pijače \p poškodovali prodajalne. Vojnftki poveljnik v dotlčnem okrožju je sklical izrcslno vojno sodišče in pozval na pomoč vojaštvo, ker policija ni bila kos izgrednikom. Nemški kancelar pojasnjuje. Berlin čez Ismdon, 29. juliju.— Kancelar Miohaclis jo odpotoval na Dunaj na seataiirtt z avstrij-skim cesarjem. Kodunj, 29. julija. - Kun.c larjev odgovor v rajlistngu nn mirovno resolucijo večinskih strank je zelo poparil gotove kroge na Bavarskem in v Avstriji, kjer mi pričakovali, da bo pritisk klerikalne stranke za mir obrodil več sadu. Vsled tega je dr. MichaeUa sklenil, da obišče glavna mesta vseh federativnih držav v Nemčiji kakor tudi Dunaj ln jmjasni svoje stališče. Kilip Schcideman, vodja socialistične večine, je izjavil, dn bo socialistična stranka rada spre je la ministrska mesta v Michaeli-aovem kabinetu, ako se ustanovi koalicijske vlada na pmilagi mi revnega programa, ki je Izražen v znani resoluciji. V tem aiučaju bodo soeialisti (v frakciji večine) podpirali nemško vlado. Z ozirom na ofenzivo proti Rusiji je dejsl ttrfieitieuiann, da je potrebna toli ko časa, dokler je Rusija sovrsž nik; ne želi p», da bi pri Um Ir pela ruska revolucija. Sehiede mann pravi, da upa na skorajšeti mir z Rusijo, n* pa z ruskimi ls»l ševiki* kl so povzročili bratomor ni Imj. Po njogovem mnenju ho dogodki v U usi j i svarilo nemškim «ocisli*tom, da ne smejo delati za revolucijo m*d vojno. (ftcheidemann je še zmiraj sts* ri tepeef — Op. ured.) Izobražen Košut fttefan: Rečem vam, da je Ko. da je vpeljala posebne oroŽene jlnt bil zelo Izobražen mož. straže, ki stikajo za roparji. Z Mirko: Da, da! Znal je govo-l-drtlge strsni javljajo, da so kme-|ii tudi — madžarski. HEILW00D, PA. Prejeli smo /e več pisem od ro-jskov, ki delajo za PEHN MARY COAL COMPANY v Heilwood, Pa., o katerih pravijo, da so to skoro najboljši rudniki aa delo Še kjer so delali v ti deželi. Mestoge krasno, ims lepe cerkve ln nekaj boljših šol v Pennsyl-vsniji, dobra pitna voda, stanovanja z električno rasvetljavo iu vrtom. Delavci zaslužijo nad $100 na dva tedna. — M. Anderko je bil bolan tri dni, pa je še vseeno prejel $120.49 in Mike Brunso je prejel pa $165.09. Pišite na Peter Poloma ali Gen. Mgr. T. R. Johns v Heilwood, Pennsylvania, ali pa pridite osebno, na delo. Vzcmito P. R. It. aH N. Y. C. žolezuico . usmr Glavar nemških vohunov čen v Belgiji. Amsterdam. — Glavar nemške špijonaže v Belgiji je bil zavrat-no napaden in usmrčen zadnji teden v liormnfl«. belgijskem Lim-bnrA. Za napadaltem nI sledu In nemške oblasti v Belgiji im, raz-pissle nagrado 3000 mark ($750j tistemu, ki gs ujame. 12. julija so Nemci ustn»li!i v Liegu sedem Mgljeev, med ko • terimi je bil tudi duhoven Iz ller-stala v ftvici. ' Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK IM Psan Av., Pittsburgh, Pa. Ropanje hrtne v Nemčiji Amsterdam. Po prlvstnlh vesteh is Nemčije je postsl tam-kaj živežni položaj tako resen, ds se že dnevno ponsvljajo organizirani ropi na nemRke kmetije. Via wasUs i»uIIm)i rak, iisiim s ■"•»•ss. Padporna J idnoti Ukorp, IT. jaa tja 1SOT T ŠHL IlMaaU. GLAVNI 8TA.N, S00T-SS m. LAWN D ALB AVI., OHTOAOO, ILLINOIS, UPRAVNIOOBOBi Pvvdsadalkt Joka Vogrl«, boa SS0, U Hali«, IU. L Podpredsednik: J. llratkovl«, H. P. D. 4, bos SS, UlrarŠi Kaaa IL J'o.li.radaadslkl Joiof Kukelj, S40S Rwing a**., H«k UUsSfo, 111. Tajnik: Joka terdorbar, 1708 Ho. LawndaU Avo., fhl.-ogo. UU Blagajalk: A nt o« J. Terbovo«, P. O. Hoi 1, Olsws, IU. Zapisnikar: Joku Molek, 400H W. Slat Ht, Cbloago, III. MAOBOEN1 ODSBSl Jo|a Ambroiifl, 851 boi, Oaaonaburg, Pa. Paul Merger, Ml—l* Hk, La Salle, IU. t T. 8. Tauehar, 674 Ahaay Avl., Rocksprlag, „Wjro. POROTNI OOSRSl Aatoa Hrast, Sil—»SU Ave* New Duiatk, Mlaa, Jota Kad lie k, bos 498, Hiaithtoa, Pa. Radolf PIMsriek, 480 bos, Hridgevllle, Pa, | Jakob Miklavili, L. Moa 8, WUloek, Pa. M. Petrov lah, 14815 lisle Ave., Oolllawoo«, (X URRDN1N "PROSVRTH"! JoAa SavarUUu VRHOVNI BDRAVNZSi P. J. Kara, M. D., 0208 Ht. Clalr Ave* Clevelaad. Oble. VBB DKNAKNB ZADKVR IN STVARI, kl aa Mej« gl. sprsvaags odbora la 8. N. P. J, aaj ae poiUjajo aa aaalori JOHN VRRDRRRAR, 8057—00 Bo. Lawadale Ava, OSlaags, HL PRITOSRR OLHOR urneralnboa POSLOVANJA aa pešujaja aa aa •lovi ♦ JOftR AMRRoSlO, Boa SSL OisaaMisrg, Pa. RAINIVR PRBP1RLJIVR VBBB1NB, kl sta Jih raltU prra ta 4ntga Sa-ataaoa, aa poSUJalo aa aaalovi ANTON HRAST, BU — 05U A v«., New Dslslb. lflaa. VSI DOPISI, razprave, eiankl, aaaaaatla IM. aa "Prasvsie" aa poSUJa)e sa aaalov: tJRRDNlATVO •• PROBVBTB", 8067—50 Se. Lawadale A vs., Ofctosgo, lUlaols. VSH UPRAVNIŠKR BTVAR1, naročnina, oglasi, aa poiUjajo as aaalovi UPRAVNIATVO "PROBVBTB", 8057-58 Bo. LswaSsle im, Oklosgo, tU. V koraopodaacl a ujniatvom S. H. P. J, sfedalUvosa la apra valit vow "Proevate" as rsMIs Imen uradnikov, marvefl sapIMtS aaalov, ko Ja tn nsre dsn sko iellts, ds bo vaaka atvar hitro reisns. Sajs glavaaga apravasgs odbora as ttMJs vsaka prva avsAs la trsljl OstrtaB v meeeou. Sačetek ob aal url popoldne. MOŽJE ! Piiito ie danes xa vrednotit mi nuja« nils kako |sxlvojltl vaAe moči—i Ivi jen Je in moftko sisieolmost. I litri* |nmihW. Naslov Je:' Jovito Laboratory South Hill Branch, Plttaburch, Ca. KADITE TILLMAN OIOABE. Unlsko 1'dtliin IbjrkssOlfars. ...........)0s B. N. P. J. Cigars.......10o Tillman Cigar Oo. _ATTIIORA, MINN, PRIPOROČAM BB rojakom za obilen obisk vsem moje kavarne ln raita^raolje t Dobra postrežba a vsakovrstnimi jedili. Moje geslo je "Lačne nasititi". Pridite in gotovo boate zadovoljni s mojo postrežbo. Prepričajte so to je uajglavnojo. Martin lorn, 6034 Bt. Clalr Avs., Cleveland, Ohio. NAPBEDBK. Prosveta piše ss blagostsnje Ijudatva. Ako ae strinjal s njenimi idejami, podpiraj trgovoo, kl oglušnjo v Prosveti. V salogi (. main vso za vsakdanje potrebščine po zmerni oeni. ANTON E0BN1K Hsrminis, Ps. ,, ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 N, Li Silil St., Cklcap, kl je tsdalal načrt su gl. urad 8. N. P. J. is priporoča Fb. vencem ss Isdolovnnje stavbfnsklh načrtov. Tel. PrankUs SAOI THL. NA DOMU AUHTIN 85008 NORTH SIDE STATE BANK hock, srm/fcs. wyo. IMA KAPITALA IJN REZERVE |IOO,HO.OO Je izredno pripravljen In opremljen za poslovanj« s SLOVENCI, HKVAil, SLOVAKI in drugimi SLOVANI lit imMItmn * »•t«UHS Mask. Pla#a|saao 4 oSslotns oBrsstl aa ksaia vlags. aaoCNA. SOMZltSvativna IN NA1*SKUNA INSTITUCIJA. lawjaraaaaaaaaia^ iraj.ifafiiffjnfi Koliko hočete zaslužiti? Vi lahko rAilužite kolikor hočete v vsakem Allegheny River Mining Comp's precomorovu. Ni vod«, ni plina, ne kamna, dobra »treba. Cerkva, šole, 7 Mtbna stanovanj« v najem za 87- dobra pitna vod.. Pridite pripravljeni r.a delo v katerikoli naftlh premogorovov v Furnace Run, Pa., Seminole, Pa. Conifer, Pa, Cadoga, Pa., ChickasaW, Pa. ali pa tc oglaiite v uradu v KittanninK, Pa. iiiaiaiaiEiaii iiaiEiaweiafgiHigiHii^^ __10n nremoeariev za delo v IDAMAR COAL CO. premoaokopih Idamar, Indiana County, Pa.; Hosli- rvi^hhhv8s i" v a hiti« Indiana County. Pa.; Valicr. Jcffcrn-m ('..unty. I'm. linijski rudniki. V|jeni Za delo. Vezmite cheery Tree Dixonville železnico ^ ^^^^^ŽfiL.r. Ph.. ali pa pri Mr. Vernon F. Taylor, Idiana, I'. PinUTlTi : DP VELfMI* DEŽELIC« V službi kalifa. r*4*via«ki MMIM»MMMMMIM»»v ♦+SMMMSM' In prijela jf za njegove roke in jih močil* u solzami neprestano govoreča: — Oče inoj! Mati moja! Htrezinja je hotel nekaj reči, a ni imel več časa. V sobo plane »tsrks. Hila je bleda in prest rašena. — (Jospodar prihaja. St rezin ja in Fatima planeta pokoneu. — Ne tratimo čaaa. Fatima .je mora takoj vn uiti v svoje sobe. Pazi, da gospodar ne zapazi, da ai bila tu. A ti gospod, odidi, ako ti je glava dra-Ka. (e nas dobi in izve, da ai se Rogovarjal s Fatimo, tedaj je vae izgubljeno. — fte en poljub — Fatima objahe Strezinjo. — A sedaj z Bogom! Htrezinja in starka ostaneta ssms. — Ali je gospodar že v hiši! — Ne. Ali pred vratmi je že. — Kako naj pobegnem! Ali je le kak drug izhod ! — Nobeden. — Ali lahko skočim skozi okno! — Na oknih ko, kakor vidiš, mreže. — In če me dobi gospodar tu! — To ne Htne biti! — Kaj tedaj! — Izgubljeni smo! — fte ne, ker imam meč. — Pri Alahu, ti miališ! _ Ali je tvoj gospodar edina možka glava v hiši! ->- fte dva aluga ata. — Sta oborožena! — Od nog do glave. — Torej trije! — I)a, trije. — In jaz aem aam! — Ubijejo te. Beži! ( — Ali pa ae jim vseeno upretn. — Premagajo te. —Bog ini pomore. — A kaj ti koristi! Ako tudi vae tri ubiješ, ti ne oatane glava na vratu. Dobe te in tvojo Fatimo ubijejo. Htrezinji, kateremu je drhtel meč v rokah, o-mahne roka. — Kaj naj atorlni! Za hip naatane tišina. Naerikrat plane atar-k a in ae udari z roko po čelu. — Domislila sem ae. — Kaj. — Povcdem te v sprejemno sobo in rečem fcoapodarju, ds sem te pustils zoper njegovo voljo v hišo, ker prinašaš veati avetlega hadžiba. ki je tvoj rojak. Ti med tem izmiall, kar ti drago. (Ilavno je, da te ne najde tukaj. In takoj ga odvede v tiato aobo, kjer je bil Htrezinja prvič, ko ga je Arabce pogoatil. Nato odhiti k vratom. Arabec je že nestrpno trkal nanje In vpil: — Kaj je to! Ali sedite vsi na ušeaiht Vaa preplašena odpre starka in ga ponižno pozdravi: — Alkazime, ne ardite se tako, svetli moj in dobri gospodsr. Tuj gospod je v hiši. — Ali si spustila koga v 1 išo brez mojega uka/.a! Jezik ti iztrgam, atara mrcina — je vpil Arabec. — Počakaj, dobri moj gospodar, in ae ne ardi. Morala sem ga pustiti. On je glasnik samega avetlega hadžiba. Arabec akpči korak nazaj in videlo ae mu je, da se ga je polotil strah. — Za vraga ... ali je nam! — Povse aam. — Potem je dobro — se ojutiači Arabec — ali kako si vedela, da je glasnik hadžiba in ne kak goljuf. — Kj, moj gospodar. To je tisti mladi človek iz daljnih krajev, ki ai ga nedav.io pogostil. — Hrvat! — Da, Hrvat. — Hm. In on je glasnik hndžihov? Mogoče — ae nasmeje Arabec. — Ali Kaj želi od mene avet I i hadžib! In trdnih korakov, povsem miren je šel A-rahee v aobe. — A kje je tn Hrvat — re*e nato. — V sprejemni sobi. — Naj ga zlodej vzame! In mesto, da bi šel takoj v sprejemno aobo, je Iel v sobo, v kateri sta bila njegova hlapca. Pravkar sta jedla kruh s čebulo. A ko nts opazila avojega gospodarja sta vstala. Oborožita se ostro — vzklikne — iu gladit n, >ln «ta na moj prvi vzklik v sprejemni sobi. Ali nnj koga ubijemo! - Molči, jezik r.a zobe — se zadere Arabec — dokler ne izgovorim. Ako bo trebalo, vržeš ti, Meho, vrečo preko glave onemu gospodu, ki je t menoj, n ti Ihrahiin zvežes urno vrečo s konon-eem Kaj se potem zgodi, bodet* }.r slisnln. Razumeta T Razumeva! Oba sta izrekla le beaede mirno, knkor dn ie tak |x»ael za njiju nekaj povsem navadnega. Človek, o katerem ne govori je močan iu junaški. — Hrvat je. . . Ko uliftiila, da ne govori o Hrvatu, stn •.«■ škripala z zobmi. Bila nta lierbera, smrtna sovražnika hrvatskega imena In če je nam zlodej, znngamo an •- reče Ibrahim Z enim znmahom mu odjeknili glavo — doda Meho. Arnbee mahne s roko: 1'nnlerja moja, poznam vaju. Ali opozarjam vaju |to«ehno na to, da ga pottebujem fivegn Niti las mu ne nine pasti r. glave. .Ininčita mi sa to? —. Jamčiva. — Treba vama, da ata umna in vešča. — Hitra sva in vešča! — Panterja sts! — se zsreži veselo Arabec — nagradim vaju. On ne ame niti opaziti, da sts prills v sobo. — Ne skrbi! — reče Ibrshim in oči se mu zaiakrijo. Med tem je St rezin ja aedel v sprejemni sobi. Ko vatopi Arabec v aobo, veselo akoči k Htrezinji in vzklikn: — Kolika areča, da zopet vidim obraz dobrega, dragega avojega prijatelja. Katera areča te prinaša k meni! Slišim, da ai poslanik samega hadžiba. Strezinjo oblije lahna rdečica. Ni bil vajen lagati. Ali za aedaj ni bilo druge poinoči. •—Resnica je. Prihajam ravno k tebi od hadžiba. Stvar aicer ni tako nagla, ali ker moram po hadžiboveiu ukazu danea na pot . . . Arabec nastavi ušesa. — Na pot moral! — Da. V službeni zadevi . . . — Ali arnem vedeti v kaki zadevi f — Hm. Piamo nesem. . — Tako!! . . . Daleč f . . . — Zelo ai radoveden ... Ali tega ti ne mo-rem povedati, ker je službene tsjnpat. f — A tako. Oprosti, ds sem vprašal. Alah me čuvaj, da bi te dalje spraševal. Službene tajnosti ae morajo čuvati. Kedaj pa moraš na pot! — Takoj! — In ti ai vendar najprej poiskal mene — reče akoraj z ironičnim glaaom Arabec. — ReaniČ-no, to je prevelika čaat za mojo hišo in priča o posebni ljubezni do mene, ubogega človeka. A aedaj mi povej, kaj mi poroča hadžib! Slava bodi njegovemu imenu od izhoda do zahoda, od severa in juga. — Hadžib ti poroča, da je pripravljen usli-šati tvojo prošnjo, o kateri ai mi govoril. Jaz aem te priporočil in zato hoče vedeti tvojo željo. Strezinja je težko izgovoril to laž in tiho dejal: — Pomagaj mi blažena Devica, da se srečno rešim iz te lsži. Arabec je opazil na Strezinjinem obrazu, da g* vara, -r- Zelo sem ti hvaležen, dragi prijatelj, za tvojo ljubeznjivost. Sedaj vem, da so mi odprta vrata povsod. Kako bi te nagradil za to in poplačal to veliko in dobro delo. Strezinja je sedel kakor na žrjavici in pomislil : — Zs vraga, ali bo že kmalu prenehal s svojimi hvalami. — V mojem srcu si si pridobil veliko mesto, sin daljne dežele in tvoj prijatelj te bo ljubil, kakor oko v glavi. Ali glej, kako sem pozabljiv. Niti khiha ti nisem ponudil. Fatima naj prinese vnovič čašo dobrega vina. Ko je slišal Strezinja ime svoje oboževane Fatime, mu je zadrhtelo srce v prsih. Ničesar dražjega bl mu ne bilo, nego du bl jo le enkrat videl. Ali sedaj ae spomni hadžihovega ukaza, zato reče: ; — Dragi prijatelj! Vae, kar aem zate atoril, ni ravno mnogo, zato pusti hvalo. Bodi uverjen, da bom odslej še bolj govoril za te pred svetlim hadžibom. Ali aedaj nimam časa, da ostanem, ker moram oditi iz Kordove. Ali ko ae vrnem, bo moj prvi korak k tebi. Arabec ga prime za roko in vzdihne: — Ako torej ni mogoče, da te dalje tukaj za-držim in ker mi obljubuješ, da me nazaj grede obiščeš, mi vaaj dovoli, da ti nekaj podam na pot, kar ti bo vsekakor dobro došlo. — Kaj mi hočeš dati! — Takoj boš videl — reče Arabec ln udari ob kovino, ki je viaela od ateni. Takoj vatopi Ibrahim in za njim Meho. — Dečka! Ta goapod odpotuje iz Kordove. Tujec je, nepoznane ao mu ceste. Lažje mu bo, ako ga kdo apremlja. Zato mislim, naj ga eden iimed vaju spremlja. Strezinja ga prekine: — Bog varuj, da bi jemal aprematvo. To je povsem nemogoče. Ko je Arabec govoril se je približal Meho polagoma neopaženo Htrezinji za hrbet. Htresinjs ne misleč ničesar hudega, je uprav odgovarjal Arabcu, kar začuti, da se je neksj spu-atllo čez njegovo glavo in da ga je obdal mrak. — Kaj je to! — ' Več ni mogel reči, zakaj v tistem hipu je čutil, da pada. Čutil je, da ga nekam neao. — Jezus, Marija, kaj ae godi z menoj! Arabec je med tem za povedal avojim ljudem, kam naj nesejo Strezinjo. f ls nprejemne aobe ao šli po lsvem hodniku v klet. Arabec odpre železna, težka vrata in zapeli svetilko. V kleti so bile različne priprave za mučenje. Ali Arabec ae ni tukaj ustavil, nego ao šli dalje. Prišli ao v neki ozki, a odprt prostor ln lu zaukaže Arabec: — Vržlta ga na tla. Ko sta odložila vrečo s Ht rezin jo reče Ara bee : — Odvef.itn vrečo! A počasi in ga svežita nn rokah in nogsh. Preteklo je dokaj čnsa. predno nta Meho iu Ibrahim Izvršila ukaz, zakaj Streziuj- «e je nilo. vito branil. A končno je bil le premagan. — Tako, ogleduh. sevlaj nI v mojih roksh — zaškriplje Arabec z zobmi. — Kdo ai — vpraša s pridušenim krikom Mtresinja. — Kdo si, ki se upaš untavljati me na mojem potu iu me zvezati, mene. poslanca «ve«. legn hadžiba. Wadha el AmeHJat (Dalja sledL) Rusija je zaprla meje. (NsSnl jcvMiie • prvneUmnl) *tov). Najslabše so ae obnašale petrogrsdake čete, ki ao bile prepojene z upornim in pacifističnim jduliom. Te čete niao hotele ver je-li, da je kajzer njihov aovražnik, pač pa so bile prepričane, da je douiača buržoarija večji aovražnik od Nemčije. Vsled tega ao polki odrekli pokorščino v najbolj kritičnem momentu in odprw ii Nemcem dvajset milj široko ,fronto na liniji, ki je vezala ko-munikaeijake zakope z drugimi divizijami. Na ta način ao bile prisiljene uma'kniti se tudi oatale divizije, ker niso več imele zveze a poveljništvom niti varne poti za dobavo živeža in streliva. . 'Nemci, ki so bili po številu mnogo alabejši, ao naravno izkoristili priliko in naglo zabili dvajset milj široko zagozdo med dve ruski armadi in s tem povzročili splo&uo umikanje. Velika absurdnost je, če Nemci imenujejo tu Sapeh avojo zmago. Avstro-nem-ko orožje ni izsililo nobene zmage, pač pa upor ruskih Čet, ki ao V kritičnem momentu in na kritičnem mestu ostavile linijo in odkorakale proti iztoku. Kritičnega položaja pa niso iz ! koristili samo Nemci, temveč tu di njihovi zavezniki v Rusiji — pristaši bivšega carizma. Tupa tam se je začelo tajno gibanje za obnovitev prešnje monarhije, toda zarota se jim ni obnesla. Ke renskij je izjavil, da pod nobe nim pogojem ne bo vlada pustila niti najmanjšega znamenja agitacije za monarhijo v Rusiji. Ke-renaleij je tudi ukazal delavskim in vojaških delegatom v Kron-štatu, da morajo izročiti tri Voditelje, bolševike, če ne, da bo meato blokirano. PREMOGOVNIŠKI BARONI 81 VPIRAJO ZNIŽANJU CBN Sirom Amerike« KAJ 80 KAPITALISTIČNI LI 8TI ZAMOLČALI. Butte, Mont. — Sirom Ameri ke je bila poslana brzojivka, do je svet kovinarskih delavcev akle nil, da se vrnejo vsi kovinarski delavci dne 17. julija na delo. Poročali pa niso v avet, da je avet kovinarskih dela^ccv sklenil da morajo biti odpravljeni kom panijalri listki za delo v 48 urah, v nasprotnem slučaju pr zastav kajo električarji, kotlarji, stroj niki, strojevodje pri parnih stro -jih in aesalkah, kovači in vsi po-magači. PRIPOROČILO ZA GRADNJO SKLADIŠČ. Washington, D. 0. — Dr. h. Taylor, zvezni živilski izvedenec, pravi, da bo letos izredno velik pridelek krompirja. Taylor pravi: "Če ne bodo velika mesta kot Chicago zgradils svojih skladišč, pojde mnogo krompirja v nič. Skladišča bi morale zgraditi mestne občine." To je obenem tudi priporočilo delavskim gospodinjam, da se jeseni založe a krompirjem. 16 PETROLEJSKIH NABIRAL NIKOV JE ŠLO V ZRAK Philadelphia, Pa. — V podjetju Atlantic Refining kompanije je eksplodiralo šOstnajst petrolejskib nabiralnikov drug za drugim. E nega delavca pogrešajo, deset og njegascev in dela /cev je pa dobi lo težke opekline. Škode je $600,-000. Oblaati ao Uvedle preiakavo. V spolšnem aodijo, da je majhna Inknjica povzročila razatrelbo. PŠENICA DOBRO KAŽE V INDIJI. Waahington, D. 0. — Poročila is Indije naznanjsjo, da je pšenica posejana na 33,040,000 akrih eveta, medtem ko je bilo lani po aejane z njo le 30,143,000 akni v. Isctos pridejalo 10,160,000 ton pšenice, lani ao jo pridelali le SJMH.000 ton. Letoinji pridelek ae je pomnožil za 19 odatotkov. Chicago, 111. — Premogovniški baroni ae upirajo znižanju cen, daairavno ao jkn dokazali, da so cene za premog previsoke v primeri a produkcijskmi stroški. <*'e legislature ne pod vzame resnih korakov proti premogovniškim baronom, ali če ne najdejo drugega sredstva, da spravijo la-komne premogovniške barone na kolena, potem bodo letošnjo zimo trpeli siromaki, kakor še nikdar preje. Do sedaj imajo tri načrte, da privedejo premogovniške barone v lllinoisu k pameti. 1.) Da ae posvari javnost, naj ne kupuje sedsj premoga vsled augeatije, da ao cene zdaj najnižje in da bo kasneje primanjkovalo premoga. 2.) Da se takoj vstanovi oblast, ki preišče produkcijske troške v premogovni industriji, da ae tako dtfkaže, da so cene neznoane, ki jih zahtevajo premogovniški baroni. 3.) Da se apelira na governerje. Lowdena, da takoj akliče legisla turo k izrednemu zaaedanju, da aprejme zakon kot radikalno sredstvo proti premogovniškim baronom. Zakoni naj bodo tako urejeni, da država lahko zapleni rudnike ali da določa cene premogu. Moč naj se podeli komisiji za javne potrebe ali pa državnemu obrambnemu avetu. Farrington, predsednik illinoj-skega distrikta U. M. W. of A., je resigniral v državnem obram bnem svetu, ker ni mogel premogovniških operatorjev pripraviti do tega, da znižajo cene. Proti premogovniškim baronom ata vodila kritiko John Walker in Vic tor Olandcr; odbornika "Ameriške delavske federacije" in člana državnega obrambnega svets. • Zastopniki operatorjev so se iz rekli proti .vsakemu znižanju cen in so se skrivali za hrbet ru darjev. Nelcdo je bil ta"ko predr zen, da je dejal, da bodo rudarj za'htevali od 50 do 100 odstotkov povišanje mezde, če bodo ljudje še nadalje trobili v svet, da pre mogovnilki operatorji postajajo bogati. Kmalu je pTlht\ na avtomobil. ,la|oieo , _ Krogle so frčale od vseh ^ Schwartz roko n« vrJl dil. Ko je donel »» bojite d . * Policijo in ,j so zamorci zbežali. nn avtomobil SENATNI FINANČNI ODttd JE ZVIŠAL DAVE1 Waahington, D. C finančni odsek se je 670,000,000 ,,« ^ , »J «cer na ta način, ,la p^ * belj davek na dohodniae m Clam odseka pravijo, da*,— goče davčna predlog« zvii»m 1 #2,000,000,000, preden lj d zena senatu. F Po sedanjem načrtu misli,o M višati dohodninski davek, d« so ga šli iskat na polje. Našli ao ga ležati mrtvega za osipalnikom Preoral je sedem akrov in spolni la se mu je želja, da je umrl na polju pri delu. Zapustil je $100.000 premoženja. . MORSKA VOLKOVA VJETA New London, Conn. — Ribiška ladja "Orače" je pripeljala v luko dva morska volkova. Prvi je meril osem čevljev in je tehtal 300 funtov, drugi je bil 6 čevljev in 200 funtov težak. Ujeli so ju v mreže, ki ao jih imeli razpete pol milje zapadno od Fisher Islanda. JPEROTNINE BO LETOS DOSTI NA TROU. Appleton, Wis. —Državna zve za perotninarjev neznanja, da bo letoa najmanj za 3,000.000 funtov več perotnine iz Wieconaina prišlo na trg kot lani. Ko pride jcaen, bodo kokoši, race, goai in purani iz Wiaconaina pričeli prehajati na trg v srednjem zapadu. To ae bo odalej vedno ponavljalo. olivice uničujejo ječ PLEMENSKI BOJ OBNOVLJEN V CHESTERJU, PA. Chester. Pa.—David Schwartz, deputij, in neznan zamorec ara bila uwtreljena pri ponovnih ple-iisenaktti izgredih. Ranjeni ao tudi deputij! Roller, Charla, Col-Imgdale. Plemenski izgredi ao izbruhnili po enodnevnem miru* ko no minli-i, da je nastal popoln inir. Depntiji no bili eredi zamorske naselbine, ko ao opazili dva za mora* ki ata pila žganje. Depu-tija Roller in Terrvel ata hotela zamorcema veeti žganje. Zamorca ata se spoprijela z deputijema, Madison. Wis. — Poročila iz mnogih drlsv naznanjajo, da pri delek ječmena ne bo tako obilen. I ki ata kmalu ležala na tleh. Na to kot no naznanjala prva poročila, nta zamorca stekla v bližnji goz-V več krajih no se na ječmenu dič, odkoder nta pričela streljati, prikazale glivice, ki bodo nspra Ideptrtlji ao pa, pričeli ntreljati na 'vil« veliko škodo na pridelku. I nje. kralj ponarejalcev 01 sojen na DVE leti. Cincinnati, o. - Alfonz« Whitman, "kralj ponarejale«' bivši senator v Wiscoosioo in s ljonar je bil obsojen na dve |« ječe. Ko je dovršil Haallteam vs_ učilišče in je bil star 21 let, n| je oče dal $50,000. Ravnal ji p» metalo z njimi, Kmalu nato je o« umH in mu zapustil $1,:i00,00| Postal je buržoazni politikar. Ii voljen je bil za državnega seaal torja v Wisconsinu. Ko je kandi diral v kongres, je propadel. P» dal se je v vratolomne špekulael je in kmalu je bil "siA". V leti 1806 je zapustil Duluth in odk v New Yorku. Sel je po lestvi« nizdol, ki vodi v človeške nižin« Ponaredil je ček. Temu je sledi "kacenjamer". Odslužil je v Sing Singu. V le t.u 1914 je v Chiesgu izdajal uie vredne čeke. Potem so ga prijeli oblasti v Hot Kpringxu, ker je • Kleparil za i}52,000. Kasneje gt ji njegova sestra naznanila policij v Chicagu, da je prebrskal nje« sobe v hotelu. Zdaj je nekdanji senator in mii ljonar zopet preskrbljen za du leti na državne stroške. RUDNIŠKI BARON IMA DVA DOMA. Denver, Oolo. — Mrs. Vera Kyle obtožuje svojega soproga Tbs-inaa Kyleja, znanega rudniškega operatorja v I^eadvillu in Dea-ver/u in lastnika kinematograf fičnega gledališča, da je vodil dvojno življenje in potrosil rane go več denarja z "drugo ieno', kot doma. Vložila je tožbo za le-čitev in zahteva zase $.r>00 n« mesec in v celoti 150,000 za »roje tri otroke. To je eden izmed stoterih dokazov, zakaj se rudniški barosi tako težko odločijo zs poviiaajl mezde in za kakšne ljudi morij rudarji garati in tvegati w*J» življenje. delodajalci obtožbi«. Di vzdržujejo črki imenik. Canton, 0. - strokovno .ionizirani delavci obtožujejo P*-jetnike, da vzdržujejo '