Mojca Purg, Silva Hajšek Ura pouka v šolski knjižnici s knjižničarko Mrcino Key words: school library, cross-curri- cular cooperation, lessons, librarian, book creation, analysis of book/poem, reading folder, reading sheet Izvleček Pri pouku slovenščine smo po obravnavi dela Knjižničarka Mrcina avtorja Eoina Colfra odšli na obisk tudi v šolsko knjižnico. Učenci so bili ob obravnavi dela seznanjeni tudi z bralnim listom za prozo, na katerem je treba zapisati osnovne podatke o prebrani knjigi ter delo analizirati po vsebinski, oblikovni in jezikovni plati. Izpolnjene bralne liste učenci vložijo v bralno mapo ter so jim v pomoč pri pripovedovanju bralne značke kot tudi pri urjenju veščine govornega nastopan- ja. Pri uri pouka v šolski knjižnici je knjižničar učencem predstavil tudi posto- pek nastanka knjige ter pot, kako sploh pride knjiga od avtorja na police šolske knjižnice in v roke bralca. Učenci so se nato v izdelavi lastne knjige preizkusili tudi sami, pri čemer so morali upoštevati oblikovne lastnosti, ki jih ima vsaka knjiga. Ključne besede: šolska knjižnica, medpred- metno sodelovanje, pouk, knjižničar, nastanek knjige, analiza knjige/pesmi, bral- na mapa, bralni list Abstract During a Slovenian Language lesson, we visited the school library after discussing the book The Legend of Spud Murphy by Eoin Colfer. During the discussion of the book, the pupils were acquainted with the prose reading sheet, on which they have to write down the basic information about the book they have read and analyse it from the aspect of content, form and language. The pupils insert the filled-out reading lists into their reading folders, which help them to tell stories under the reading badge project, and practise the skill of oral presentations. During the lesson in the school library, the librarian pre- sented to the pupils the process of creating a book and how the book passes from the author to the shelf of the school library and eventually to the reader. Afterwards, the pupils tried their hand at making their own book, for which they had to bear in mind the formal properties of books. STROKA in PRAKSA l esson in the school library with s pud Murphy Laura Belak UDK 027.8 68 69 Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 68-74 UVOD Vsako šolsko leto učiteljice skupaj s knjižničar- jem načrtujemo ure pouka v knjižnici. Za novo šolsko leto smo spremenili vsebine ur pouka, saj smo izhajali iz besedil v novih berilih, tako da smo vsebine (književnost) malo posodobili. Še vedno je pouk vezan na cilje, ki so zapi- sani v učnem načrtu slovenščine in kurikulu knjižnično informacijsko znanje. Tako smo v tem letu pri uri slovenščine v okviru učne teme »Jaz, moja družina, družba« izvedli učno enoto Eoin Colfer: Knjižničarka Mrcina. Za obravnavo dela smo uporabili odlomek v beri- lu in knjigo Knjižničarka Mrcina. POTeK UčNe URe V RAZReDU V uvodnem delu sem se z učenci želela pogo- voriti o poznavanju knjig. Postavila sem pre- prosto vprašanje: »Kakšne knjige rad bereš?« Učenci so mi povedali in opisali zelo različne stvari (tanke ali debele knjige, stripe, detektiv- ke itd.), predstavili svoja mnenja in tako se je razvil pogovor. Nato sem na i-tabli prikazala spodnjo sliko in navodilo »Besede v levem stolpcu poveži z besedami v desnem v logične dvojice. Rešitve utemelji.« ilustracija detektivka par slikanica zaklad ljubezenska zgodba rima pustolovska zgodba prstni odtis pesem Po uvodu smo prešli na glavni del, v katerem sem vodila učni pogovor o odnosu učencev do knjižnice. Vnaprej sem si pripravila naslednja vprašanja, pri katerih so učenci sodelovali: a) Ali hodiš v šolsko knjižnico? b) Kako pogosto jo obiskuješ? c) Kakšne knjige si rad sposojaš? d) Katere dejavnosti v knjižnici so ti še všeč? e) Kako bi sprejel, če bi bil za neko svoje rav- nanje kaznovan tako, da bi moral nekaj ur preživeti v knjižnici? f) Ali obiskuješ tudi kako drugo knjižnico? Katero? Po odgovorih in daljšem pogovoru sem napo- vedala branje odlomka Knjižničarke Mrcine avtorja Eoina Colferja. Pogovorili smo se o avtorju, ilustratorju, podatkih, ki so zapisani v knjigi, ki so neke vrste osebna izkaznica knjige (kasneje je v knjižnici natančnejšo razlago po- dal knjižničar). Podatke o knjigi (avtor, naslov, založba, letnica) so zapisali v zvezek. Zbrano so poslušali prvo poglavje in nato izražali svoje vtise. V razmislek sem jim izpo- stavila misel iz knjige: »Vili ne razume, kaj hoče mama povedati s povedjo: »Veš, Vili, včasih je pač tako, da lahko jahaš samo v domišljiji.« Nato sem jih vprašala, kako so razumeli zapisani stavek. Zatem so odprli berilo na 54 strani in glasno brali odlomek. Ko so zaključili z glasnim branjem, je prišel na vrsto razmislek, o čem pripoveduje/go- vori odlomek oziroma knjiga. Glavne podatke so zapisali v zvezek. Nato so s table prepisali navodilo za domačo nalogo: »Napiši nekaj nasvetov, kakšen naj bo knjižničar, da bodo otroci radi hodili v knjižnico.« Ob tem sem jim napovedala, da bo naslednja ura slovenščine potekala v šolski knjižnici. SODel OVANje S šOlSKIM KNjIžNI č ARjeM S knjižničarjem sva pred začetkom šolskega leta uskladila časovni okvir ter cilje, ki ustre- zajo pouku glede na učni načrt slovenščine ter kurikula knjižnično informacijsko znanje (dalje KIZ). Cilji in vsebine KIZ so v drugem VIO (pri nas v 4. razredu) povezani s postopkom nastanka knjige ter potjo knjige, od tega, kako se uresniči ideja o vsebini, do same izdaje, nati- sa knjige ter distribucije (knjigarna, knjižnica), kako knjiga pride od avtorja do končnega uporabnika (bralca). Ob tem učenci spoznajo tudi poklice, ki so povezani s knjigami. Knjižničar je učence pozdravil in za uvodno motivacijo predstavil eno svojih najljubših knjig ter junakinjo knjižničarko Mrcino. Po- kazal je knjigo, platnice ter nekaj ilustracij, o katerih je želel spregovoriti. Posebej je izpo- stavil ilustracije ter vprašal, ali so komu znane (isti ilustrator je ustvarjal groznega Gašperja, Tiransko teto in druge). Učenci so knjigo že poznali, saj so jo obravnavali v okviru pouka slovenščine. Knjižničarju so obrazložili, da se 70 STROKA IN PRAKSA laura Belak: Ura pouka v šolski knjižnici s knjižničarko Mrcino je knjižničarka Mrcina obnašala zelo nerazum- no s tem, ko je s krompirjevko kaznovala uporabnike ob premikanju po knjižnici ter jim omejila gibanje med policami. Povedali so, da njeno obnašanje ni bilo primerno, niti si sami ne bi želeli takšne knjižničarke. Knjižničar je nato pokazal knjižni blok (sešite in zlepljenje liste) ter platnice, ki ga obdajajo, nato je omenil še CIP-zapis in razložil, kaj to pomeni (nekakšna osebna izkaznica knjige, kjer na enem mestu najdemo pomembne po- datke o knjigi). Hkrati je opozoril na različne poklice, ki sodelujejo pri nastanku knjige (avtor, ilustrator, založnik, tiskar, knjigarnar, knjižničar itd.). Da so učenci laže in bolj reali- stično doživeli avtorstvo, so po navodilih sami izdelali knjigo. Ob knjižničarjevem prikazova- nju in prepogibanju lista v podobo knjige so se sami lotili izdelave preproste knjige. Uporabili so pripomočke (list papirja, škarje, svinčnike, barvice) in zgibali svojo knjigo. Ob tem so postali neke vrste tiskarji, nato avtorji (pisatel- ji, pesniki, ilustratorji), odvisno od vsebine, ki so jo namenili knjigi. Ko je bila knjiga izdelana, so se lotili še knjižničarke Mrcine, ki je bila narejena v obliki vogalne knjižne kazalke. Knjižničar je za naslednje dni pripravil razsta- vo iz izdelkov, ki so nastali pri pouku. Slika 1: Na zgornjih dveh fotografijah so učenci med izdelavo svojih knjig. Na srednji levi fotografiji so knjižne kazalke – knjižničarke Mrcine. Na spodnji pa je razstava izdelanih knjig. (Foto Gregor Škrlj) 71 Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 68-74 bRAlNA MAPA S sodelavkami, ki poučujejo v preostalih oddel- kih četrtega razreda, smo v tem šolskem letu na novo vpeljale tudi bralne liste, s katerimi bodo učenci pridobili sistematične veščine, saj bo treba bralni list izpolniti po vsaki prebrani knjigi, naučeni pesmi ter ga vložiti v bralno mapo. Učencem bo bralni list služil kot pri- pomoček pri pripovedovanju prebranega za bralno značko ter pri govornih nastopih. Bral- ni listi se nekoliko razlikujejo glede na to, ali je prebrano delo proza ali poezija. Na podlagi tega smo skupaj oblikovale dva tipa bralnih listov (enega za prozo in drugega za poezijo). Bralni list za prozo je sestavljen iz preglednice osnovnih podatkov o knjigi ter nekaj vpra- šanj o prebrani zgodbi. Preglednico osnovnih podatkov sestavljajo naslov prebrane knjige in naslov izvirnika, če ga izbrano delo ima, ter ime prevajalca v slovenščino. Poleg tega vsebuje tudi podatke o tem, kdo je delo ilustri- ral, katera založba ga je izdala, kraj in letnico izdaje ter število strani, ki jih ima izbrano delo. Zapisanim osnovnim podatkom o knjigi sledi krajša, strnjena obnova prebrane zgodbe in lastno vrednotenje oziroma razmišljanje o sami knjigi kot tudi zgodbi. Ob koncu bralcem podamo še svoje priporočilo in lastno oceno. Bralni list za poezijo pa vsebuje podatke o naslovu in avtorstvu izbrane pesniške zbirke kot tudi naslovu izbrane pesmi iz le-te. Kot pri prozi je treba tudi pri poeziji zapisati, o čem govori izbrana pesem ter koliko kitic in verzov ima. V pesmi je treba poiskati tudi rime in jih izpisati. Utemeljiti in zapisati pa je treba tudi verz, ki je bralcu v pesmi najbolj všeč. Bralni list se sklene z vrednotenjem in lastno oceno izbrane pesniške zbirke. Osnovni namen uporabe in vpeljave bralnih listov je, da se učenci urijo v veščini iskanja osnovnih podatkov o knjigi ter seznanijo s tem, kje v knjigi najdemo te podatke (kar se dobro povezuje z delom in poukom v knjižni- ci). Učenci se prav tako urijo v analiziranju zgodbe, pesmi po vsebini, obliki in jeziku. Poleg tega lahko učenec prek bralnih listov spremlja svoj lasten napredek v sposobnostih zapisovanja, analiziranja kot tudi izražanja. SKleP Prispevek predstavlja dobro sodelovanje s šol- skim knjižničarjem, saj vsako leto pred začet- kom novega šolskega leta skupaj načrtujemo pouk v knjižnici. Pri načrtovanju tokratnega šolskega leta smo načrtovali malo drugačen pouk (prvič po dolgih letih smo zamenjali in posodobili tudi učbenike v učbeniškem skladu in tako v berilih dobili odlomke sodobnejših del). Predstavila sem uro pouka slovenščine, v ka- teri sem učence izzvala z vprašanjem »Kakšne knjige rad bereš?« in se z njimi pogovorila o poznavanju knjig. Z dodatnimi vprašanji sem se navezala na knjižnico, obiskovanje knjižnic in dejavnosti, povezane s knjižnico ter bra- njem. Nato smo obravnavali knjigo Knjižni- čarka Mrcina, zapisovali podatke o delu (avtor, naslov, založba, letnica) in se pogovorili o glavni junakinji v knjigi. Pomemben del pouka je tudi glasno branje odlomka ter motivacija za branje celotnega besedila (knjiga je bila v ožjem izboru za domače branje, vendar po tehtnem razmisleku, saj je ni možno več kupiti, knjižnice pa nimajo dovolj izvodov, ni bila iz- brana za domače branje). Predstavila sem tudi pouk v knjižnici, kjer je knjižničar bolj stro- kovno razložil, kje se nahajajo podatki o knjigi ter kdo vse sodeluje pri nastanku knjige kot vsebinskega kot fizičnega izdelka, in je učence naučil izdelati lastno knjigo ob prepoznavanju vlog oz. poklicev, na povključenih v izdelavo. Za dodatno motivacijo so po njegovih navo- dilih in predlogah učenci sami izdelali tudi knjižno kazalko v podobi knjižničarke Mrcine. Sodelovanje in medpredmetno povezovanje s šolskim knjižničarjem je bilo kot vedno izvedeno uspešno, saj je knjižničar učencem slikovito in zanimivo predstavil knjigo kot lepljen oziroma sešit blok listov, ki ga obdajajo platnice. Seznanil jih z vsebino ter poklici, ki so povezani z nastankom knjige od začetka do prihoda na knjižno polico. Poleg tega jih je še dodatno navdušil z dejansko izdelavo knjige. Predstavila sem tudi letošnjo novost – bral- ne mape in bralne liste –, saj s sodelavkami po nekaj mesecih ugotavljamo, da učenci že pridobivajo sistematične veščine, kajti po vsaki prebrani knjigi, pesniški zbirki izpolnijo bralni 72 STROKA IN PRAKSA laura Belak: Ura pouka v šolski knjižnici s knjižničarko Mrcino list ter ga vložijo v bralno mapo. Izkazalo se je, da jim izpolnjeni bralni list služi kot dober pripomoček pri pripovedovanju za bralno značko. Colfer, E. (2005). Knjižničarka Mrcina. Ljubljana: Mladinska knjiga. Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola. (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 30. 9. 2016 s spletne strani: http://www.zrss.si/ pdf/080711123601_l-k-knjiznicno_informacij- sko_znanje_os-sprejeto.pdf. Radovednih pet. Berilo 4: berilo za slovenščino v 4. razredu osnovne šole (2016). 1. izd., 1. ponatis. Ljubljana: Rokus Klett. Slovar slovenskega knjižnega jezika: SSKJ 2 (2014). 2., dopolnjena in deloma prenovljena izd. Ljub- ljana: Cankarjeva založba. Škrlj, G. (2014). Kako nastane knjiga – pouk v četr- tem razredu o nastanku in zgradbi knjige. Šolska knjižnica, letn. 24, št. 1, str. 43–49. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 30. 9. 2016 s spletne strani: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/ mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovlje- ni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf. Viri Laura Belak, univ. dipl. prof. razrednega pouka, zaposlena kot učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Prule v Ljubljani Naslov: Osnovna šola Prule, Prule 13, 1000 Ljubljana E-naslov: belaklaura@gmail.com 73 Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 68-74 PRIl Og A: bralni list za prozo 74 STROKA IN PRAKSA laura Belak: Ura pouka v šolski knjižnici s knjižničarko Mrcino