Ptuj, 3. novembra 1967 Št. 44 Leto XX Izvod 0,50 N din, 50 S din Granate na Humphreya štiri grcKifite so eltsplodirde med sprejemom, losledica do- sedanje politike stabilizacije dinarja in gospodarstva. Vprašanje, kateremu je bilo posvečeno največ pozornosti, je zaposlovanje. Ugotovitev, da obstaja v industriji še vedno 57 odst. ročnega dela ter da se nadaljuje racionailizacija pro- ^vodnje, kaže, da se bo sproš- čanje delovne sile še nadaljeva- lo. Ob tem nastaja vprašanje zaposlovanja te sile, saj se no- bena dejavnost ne bo razvijala tako pospešeno, da bi lahko za- dovoljila potrebe po delovnih mestih. Delegati so bili tudi mnenja, da bi z kratkoroonimi ukrepi lahko v veliki meri re- šili ta problem, če bi poostrili (Konec na 3. strani) Reorganizacija ZK v občini Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica, 27. okto- bra. Danes je bila konferenca ZK Slovenska Bistrica,_ ki je obravnavala reorganizacijo ZK v občini. Zaradi obširnega de- la z reorganizacijo je dal ob- činski komite že pred mese- cem dni v razpravo osnovnim organizacijam ZK materiale, ki obravnavajo reorganizacijo ter kandidatno listo. Spre- membe, ki so jih dale te raz- prave, so bile obravnavane in ' določene stvari tudi poprav- ljene. Da bi dosegla ZK enotnost idejno-politične akcije ter p(> trebno gibčnost in učinkovi- tost, je potrebno, da se komu- nisti ustrezno reorganizirajo v kraju, kjer prebivajo, in tam, kjer delajo, predvsem pa se mora zagotoviti možnost za širše delovanje vsem komuni- stom ne glede na okvire nji- hove matične organizacije. Or- ganizacijo ZK predstavljajo v občini samostojne in specifič- ne oblike na ravni občine kot tudi ustrezne oblike in metode organiziranosti v organizacijah ZK v delovnih organizacijah in krajevnih organizacijah ZK. Predložene oblike so: 1. občin- ska konferenca ZK, 2. občinski komite ZK, 3. komisije občin- ske konference ZK, 4. organi- zacije ZK v delovnih organiza- cijah in 5. krajevne organiza- cije ZK. V okviru občinske organiza- cije ZK bodo volili in bo de- lovala občinska konferenca ZK, ki šteje 50 članov in je najvišji vodstveni organ ZK v občini. Kot izvršilni organ ob- činske konference je občinski komite, ki bo štel 13 članov. Občinska konferenca izvoli vsaki dve leti komisije, ki so podobne komisijam pri CK ZKS, s katerimi tudi nejKisre- dno sodelujejo. Stopnja razvoja samouprav- ljanja, ekonomski položaj, per- spektive podjetja, velikost pod- jetja, število zaposlenih itd., vse to so bili pogoji, ko je ob- činski komite premišljeval, v katerih podjetjih bi naj formi- rali organizacije ZK. Zaradi te- ga v mnogih podjetjih, ki so do sedaj imela svoje organiza- cije ZK, teh od sedaj ne bo več. Tako bodo ostale od prejš- njih 18 organizacij sedaj samo štiri, in sicer v Impolu, Ste- klarni, Gozdnem gospodarstvu in na Kmetijskem kombinatu KZ Slovenska Bistrica. Krajevne organizacije ZK bodo v krajih oziroma v mest- nih predelih, kjer živi večje število komunistov in kjer krajevna skupnost oziroma del mesta predstavlja zaokroženo celoto. Tako bodo krajevne or- ganizacije zajemale eno ali več krajevnih skupnosti, odvisno predvsem od tega, koliko ko- munistov živi na območju po- samezne krajevne skupnosti. Od do sedaj osmih vaških te- renskih osnovnih organizacij jih bo sedaj pet, in sicer v Slo- venski Bistrici, Zgornji Bistri- ci, Oplotnici, Poljčanah in v Pragerskem. Organizacijo v ožjem smislu predstavljajo člani, ki živijo in delajo v teh krajih, organizacijo v širšem smislu pa predstavljajo tudi ti- sti, ki so zaposleni zunaj tega kraja. V okviru občinske konferen- ce bodo delovali tudi aktivi ZK. Kot metode dela se lahko ustanavljajo stalni ali občasni aktivi ZK. Občinska organizacija ZK je enotna celota komunistov na območju občine v organizacij- skem, idejno-političnem in ak- cijskem pogledu. Po značaju in delovanju pa je drugačna kot seštevek krajevnih organizacij ZK v delovnih podjetjih. V svo- jih oblikah in organih povezu- je in direktno zaposluje veliko število komunistov s svojega območja neodvisno od njihovih matičnih organizacij. Ko je dosedanji sekretar ori- sal bodoče delo, je konferenca soglasno razrešila stari komite. Nato so bile volitve. Vsi ma- teriali za konferenco in reor- ganizacijo ZK so bili soglasno sprejeti, kar dokazuje, da se člani z njimi strinjajo. Za po- litičnega sekretarja je bil po- novno izvoljen Alojz Kores, ki je dobil vse glasove, v občin- ski komite pa so bili izvoljeni: Tone Berdnik, Albin Čei'noša, inž,_ Marjan Frazin, Franc Ko- vačič, inž. Jože Kavkler, Slav- ko Kleindienst, Jože Kovač, Jelka Plošinjak, Kvirin Petrač, Jože Strehar, Božo Strnad in Avgust Vidmar. -b I. seja občinske konference ZKS Ljutomer ODGOVORNOST KOMUNISTOV Konference sta se udeležila član predsedstva CK Z KJ Miha Marinko in članCK ZKS Franc Simonič v pripravah na reorganizaci- jo Zveze komunistov smo po- udarjali, da v današnjih pogo- jih, ko se razvija demokratični družbeni mehanizem, se vse bolj kaže, potreba, da je Zveza komunistov idejno politična si- la, sposobna politično reagirati na probleme, ki se pojavljajo, mobilizirati in usmerjati mno- žice pri oblikovanju politike. Bolj kot kdajkoli prej se ob tem pojavlja problem uveljavljanja vsakega posameznika oziroma vsakega posameznega komuni- sta, prizadetega za oblikovanje zavesti ljudi, ne pa samo izvr- ševalca politike, utesnjenega v organizacijske šablone. To so bila ena izmed glavnih vprašanj, s katerimi so vodstva ZK v občinah poudarjala v raz- pravah p članstvom nujnost re- organizacije ZK, da v novih or- ganizacijskih okvirih, ki omo- gočajo aktivnost in idejnopoli- tično borbo slehernega komuni- sta, ki zahtevajo od njega od- govornost za vsa družbena do- gajanja v občini in izven nje. Številna vprašanja so zahtevala jasne in odločne opredelitve ko- munistov, ki so zahtevala učin- kovito reševanje. Zaradi starih organizacijskih form, ki so dovo- ljevale v večini primerov pre- našanje politike forumov ZK, ki mnogokrat ni imela najkon- kretnejšega stika s prakso, so ostala mnoga vprašanja odprta ter povzročala, da so določeni problemi tleli v vrstah komuni- stov. Stari klasični način obrav- navanja sprejema mladih in de- lavcev v ZK, je marsikateremu mladincu in delavcu zaprl p>ot v naše najnaprednejše vrste, saj so posamezne organizacije za- htevale od teh kandidatov po- polno osebnost — že izgrajene- ga komunista; večkrat se komu- nisti niso znali takoj opredeliti in še prej oceniti, kaj je na- predno in kaj nazadnjaško, kaj pomeni perspektivo na določe- nem ix)dročju. Navedel sem le nekaj vpra- šanj, ki so se pojavljala ves čas razprav in priprav za ustano- vitev nove elastične, bolj živ- ljenjske organizacijske struktu- re ZK, ki bo omogočala in za- htevala od slehernega komuni- sta, da postane aktivni tvorec politike ZK. Nove organizacijske forme in njihove funkcije so nam že do- bro znane. Konferenca, kot naj- višji organ ZK v občini, je do- bila funkcijo stalnega delovne- ga organa, v katero je v ljuto- merski občini vključeno 50 ko- munistov; razpravlja o najpo- membnejših vprašanjih gospo- darskega in družbenega razvoja občine itd., sklepe in vsa druga priporočila pa izvaja njen izvrš- ni organ — komite itd. Konfe- renca je potrdila poslovnik ob- činske konference, izvolila nov komite, komisije ter predsedni- ke teh komisij. To so v glavnem organizacijska vprašanja, ki so bila že premet številnih razprav in ki so na prvem »sklicu« lju- tomerskih komunistov članov občinske konference dobila do- končno podobo. Iz dosedanjih 22 osnovnih organizacij je kon- ferenca že po izoblikovanih sta- liščih potrdila predlog komiteja, da se bodo komunisti v ljuto- merski občini organizirali v na- slednjih organizacijah ZK: organizacija ZK Ljutomer I; organizacija ZK Ljutomer II; organizacija ZK Križevci; orga- nizacija ZK Stročja vas; orga- nizacija ZK Veržej; organizacija ZK Bučkovci; organizacija ZK Tehnostroj (proizvodni princip); organizacija ZK V2K Ljutomer (proizvodni princip). Vendar, kakor je bilo že po- udarjeno v razpravah o reorga- nizaciji ZK in še posebno na občinski konferenci, pri tem ne gre za to, da bi zgolj s spre- membami v organizacijski strukturi ZK in s povezovanjem komunistov iz teritorialnega piačaja na proizvodni princip in obratno, reševali neučinkovi- tost in neustreznost oblik in me- tod enega ali drugega principa organiziranosti članstva. Orga- nizacijska rešitev, ki ne odpira vrat aktivnejšemu delovanju komunistov na širši politični platformi njegovih interesov, je samo ozka organizacijska reši- tev, namenjena samo organiza- (Konec na 8. strani) KRIZA VOJAŠKE&A REŽIMA V GRČIJI MINISTRE SO ODSTAVILI? Po dvodnevnem vročičnem posvetovanju so našli polovično rešitev za krizo, ki je nastala z ostavko štirih ministrov grške vojaške vlade. Imenovali so nove ministre za pravosodje, delo in prosveto, prazni pa so ostali še položaji ministrov za javna de- la in industrijo ter pomembni položaj pomočnika ministra pri predsedniku vlade. Novi ministri vdjajo za do- bre strokovnjake, vdane voja- škemu režimu. Novi pravosod- ni minister in dosedanji mini- ster za prosveto Konstantm Ka- labokias je eden tesnih sode- lavcev premiera Koliasa. Po pocročiLih časopisne agen- cije Reuter pričakujejo, da bo- do izpraznjene mimistrske polo- žaje zasedli najpozneje danes. Premier Kolias je v nenehnem stiku s kraljem Konstantinom in tudi častniki so razpravljali o nastali krizL V obveščenih atenskih krogih so se včeraj razšiTile govorice, da štirje gr- ški mimistri, ki »o jih zdaj za- menjali z novimi, niso dali ostavke, ampak so jih razrešili. Menijo, da sta med njimi naj- manj dva, ki sta zvedela za svogo ostavko šele po radiu. Občinska konferenca SZDL Ormož Aktualni problemi v občini Reforma zapušča v občini Ormož enake posledice, kot so značilne za vso Slovenijo in Jugoslavijo: začasna stagnacija v proizvodnji, povečanje števi- la nezaposlenih, zaprtost go- spodarstva v okvire, kot so bi- li pred reformo, zmanjšana akumulativnost in relativen pa- dec življenjskega standarda, je poudarjeno v zadnji oktobrski informaciji občinske konferen- ce SZDL Ormož.. O nekaterih od teh proble- mov so razpravljali na sejah 10 SZDL in na zadnjih sejah občinske skupščine Ormož. Zaposlovanje Najbolj težaven problem je nezaposlenost, kar je razumlji- vo, če upoštevamo, da je delo osnovni pogoj za človekov ob- stoj. V odnosu na lanski sep- tember se je število nezapo- slenih povečalo za 65 odst. Ta porast je povzročil, da je o njem že razpravljal izvršni od- bor SZDL in skupščina občine Ormož; v prihodnjih dneh pa nameravajo na občinski konfe- renci SZDL imeti širšo razpra- vo s predstavniki gospodarstva in drugih služb. Pri vprašanju zaposlovanja obstajajo različna stališča: za- poslovanje neodvisno od soci- alnih problemov, zaposlovanje z reševanjem socialnih proble- mov in zaposlovanje, kjer naj bi to dvoje kombinirali. Zago- vorniki teh stališč imajo po svoje prav, ker so tudi uradna stališča o tem deljena. V ve- čini delovnih organizacij se je število zaposlenih zmanjšalo, ob enaki ali zmanjšani produk- tivnosti pa so relativno porasli osebni dohodki. Razumljivo je, da se zaradi tega zmanjšu- je rentabilnost proizvodnje. Trenutno ni pričakovati izbolj- šanja. Za sanacijo trenutnega stanja bi npr. KK »Jeruzalem- Ormož« rabil 550,000.000 S din. Pomanjkanje teh sredstev gro- zi še k zmanjšanemu obsegu proizvodnje in s tem števila zaposlenih. Ta sosnodarska or- ganizacija kakor druge, ki <šo v podobnih težavah, dobro go- spodari. Reforma in gospodarske organizacije Obstaja mnenje, naj bi ob obstoječih proizvajalnih sred- stvih in ob konjunkturnem po- ložaju nekaterih podjetij ali vrstah dejavnosti, ne oziraje se na pogoje v preteklosti, ocenili podjetja z napreprostejšim kri- terijem: »kdor uspeva, naj ostane, kdor ne uspeva, naj propade«. To vprašanje posta- ja v Ormožu toliko bolj pere- če, ker imajo edino industrij- sko podjetje z zastarelim stroj- nim parkom in edino kmetij- sko organizacijo, ki je po svo- jem položaju slabo akumula- tivna. Tak preprosti kriterij bi lahko povzročil problem celot- ne občine. Tak kriterij pa je lahko uporabljiv pri podjetjih, ki so imela enake startne os- nove. Na občinskem forumu SZDL so pred kratkim tudi obravna- vali problem zasebne obrti, kjer so poudarili, da bodo lahko z obrtjo v pogledu pro- izvodnje in zaposlovanja mno- go rešili, vendar se ne morejo strinjati oziroma jih moti ten- denca republiških in zveznih forumov, ki poudarjajo, da bi se naj povečal obseg obrtne dejavnosti v zasebni lasti. Na občinski konferenci SZDL Or- mož menijo, da obstaja boja- zen po izkoriščanju v tej vrsti dejavnosti, ker ni pogojev (vsaj povsod ne) za učinkovito samoupravljanje v obrti. Osebni dohodki na ormo- škem področju, kar je pokaza- la zadnja polletna analiza, so še vedno globoko pod repub- liškim povprečjem. Od dohod- ka bi morali določiti oziroma limitirati višino sredstev, ki jih lahko porabijo za osebne dohodke. Zlasti se lahko opazi, da se osebni dohodki neodgo- vorno dvigajo v ustanovah, kjer imajo priliv dohodka na podlagi zakonskih predpisov (socialno zavarovanje, elektro gospodarstvo, dimnikarji, zbor niče itd.), delijo pa ta dohodek sami in brez prave omejitve Ni primerov da hi nekdo ob izvajan"' refor- (Konec na 3. strani) Strnn 7 TEDNIK — pefek, "5. novembra 196? Stran 2 Osebno delo z zasebnimi sredstvi za proizvedn|o in storitve Zasebni sektor kmetijstva danes in jutri Osebno delo z zasebnimi sredstvi za proizvodnjo je pri nas najbolj razširjeno v knaetij- stvu m ima v primerjavi z za- sebnim sektorjem v obrti in gostinstvu znaitno večji družbe- ni in gospodarski pomen. Od kmetijske dejavnosti živi danes 40 ^/o našega prebivalstva, 93 ®/o vseh za delo sposobnih prebi- valcev vasi pa je zaposlenih na la£itndh posestvih.. Vse do pred kratkim ni bilo težko zapustiti vasi in se zaF>o- sliti nekje v podjetju. Tisti, ki je imel nekaj šol, je zlaihika uispel. Z malo napora si je pri- dobil nekakšno lwaliflkacijo in je bil varen na svojem delov- nem mestu. Po tej poti so od- šli mnogi, vendar jih večina ni podrla za seboj vseh mostov in bi se danes lahko nekateri vr- mli Vaška mladina pa je, ko je končala šole, množično odhaja- la v mesta.. V zadnjih letih je to doseglo najfviišjo točko, v bodoče pa se ne bo mogoče zaposliti brez ustrezne strokovne izobrazbe. Zaradi tega bo precej tistih, ki so nameravali zapuistiti pode- želje, odstopilo od tega name- na, tem prej, ker danes cene kmetijskih proizvodov omogo- čajo boljše dohodke kaikor prej. To ptriča, poleg drugega, tudi vse večje število traktor- jev in drugih kmetijskih stro- jev v zasebni lastnini. Toda to pa tuidi izziva pri posameznikih strah, da se bodo obnovili v za- sebnem sektorju kmetijstva ka- pitalislični odnosi. Takšne mi- sli, čeprav so lahko dobrohotne, ne izhajajo iz dejstev, ki gov^ore nekaj drugega. Nepotrebem strah Po statisitičnih podatkih imajo danes 2^isebniki okrog 12.200 traktorjev. Ob začetku letošnje- ga leta je bilo v diržavi skupno okrog 51.000 traktorjev. Na kmetovalca, ki je nabavil traktor, smo gledali z rezervo vse dotlej, dokler ni bilo urad- no izraženo stališče, da ni nič slabega, če imajo kmetovalci stroje na motoimi pogon. Se da- nes je moigoče slišati pripombe, da ne bi smeli tega dopustiti, ker da to ogroža sociaiHsitične družbene odnose, kar pa zbuja negotovost pri kmetovalcih, ki imajo te in druge kmetijske stroje. Vendar je strah neopra- vičen. V naSem razglabljanju lahko zanemarimo vprašanje, ali je ce- neje za kmetovalca imeti dvoje vprežnih konj ali traktor. Toda, ali je mogoče postati kapitalist z enim traktorjem in priključnim orodjem, če posestvo ne more imeti več kot deset ha, medtem ko obsega povprečna kmetija 4.5 ha. obdelovalnega zemljišča pa celo 3,5 ha? Manj kot 5 ha ima 70 odst. kmečkih družin od skup- nega števila 2,600.000 kmečkih družin. S traktorjem in drugimi stroji je mogoče le doseči večjo kme- tijsko proizvodnjo, to pa je tudi r>otrebno. Kmetijslta zadruga na iro- viii temeljili So primeri, da so hoteli kme- tovalci osnovati svojo zadrugo. Takšne iniciative so Izhajalo nezadovoljstva s kmetijskimi za- drugami. od katerih mnoge niso mogle ulo-eniti vsega, da bi bila proizvodnja večja in boljša. Z£u-adi tega bo potrebno orga- nizirati zadruge na novih teme- ljih. Ce bo zadruga angažirala poleg svojih sredstev tudi sred- stva kooperantov, če bo skupaj z njimi nosila riziko proizvodnje in prodaje, bo postala zanimiva za kmetovalce. Vsak kmetovalec, ki se bo prepričal, da bo v ko- operaciji dosegel višje dohodke, kar naj bi vsebovalo večji pride- lek, se ne bo izogibal sodelova- nja z zadrugo, posebej še ob po- gojih, ko bo dejansko lahko so- deloval pri odločanju v zadruž- nih poslih in pri delitvi skupne- ga dohodka. SB Problemi nadaljnfega raz^o^a kmetijstva na ormošicem območju Pred konferenco ZK t ormoikl obeini, ki bo 8. novembra letos. Je bil Izdan obsežen material za 1. toč' ko dnevnega reda občinske konfe- rence. Kakor smo 2e porofiall, bodo na ormoški občinski konferenci ZK obravnavali predvsem aktualne pro- bleme razvoja kmetijstva v občini. Gradivo Je bilo že potrjeno na zad- nji seji občinskega komiteja ZKS Ormož. Da bi bila razprava na kon- ferenci čim uspešnejša in da bi dala odgovor na pereča Idejna In poli- tična vprašanja, ki se pojavljajo na ormoškem območju v zvezi z refor- mo v kmetijstvu, ter s tem prispe- vala k usposobitvi komunistov za akcijo pri hitrejšem reševanju ak- tualnih problemov kmetijstva. Je gradivo že poslano članom občinske konference. Kaj predstavlja kmetijstvo na ormoškem območju v ormoški občini Je kmetijstvo najpomembnejša gospodarska pano- ga, saj Je z 68 Vt udeleženo v ustvar- jenem narodnem doliodku. Čeprav ta veja gospodarstva vsa leta sem do izvajanja gospodarske reforme ni imela zadovoljive materialne osnove za normalni razvoj. Je ven- darle dosegla sorazmerno visoko stopnjo rasti. Ze od leta 1963 Je na ormoškem ob- močju ena kmetijska organizacija, ki ima že dokaj specializirano druž- beno proizvodnjo vlnogradniško- sadjarske in živinorejske smeri, zraven teh pa vse močneje razvija proizvodne oblike proizvodnih od- nosov z zasebnimi proizvajalci. Intenzivnejši razvoj kmetijstva Intenzivnejši razvoj kmetijstva na področju družbenega sektorja se je v ormoški občini začel šele leta 1959. Takrat je bila sprejeta za ta sektor tudi popolnejša organizacijska obli- ka, začelo se je načrtnejše gospodar- jenje. Sledila je večja obnova sa- dovnjakov, gradnja hlevov, vinske kleti, skladišč in nakup zemlje po dolgoročnem perspektivnem načrtu. Za vse te namene je bilo vloženih 3 milijarde starih dinarjev, in to pretežno Iz kreditov, ie s 15 *!* so bila udeležena lastna sredstva. Ta vlaganja se tudi že odražajo v ved- no večji količinski proizvodnji vina, ki znaša povprečno letno 180 vago- nov, sadja 800 ton, 700 ton mesa itd. Spremenjeni pogoji gospodarjenja pa so tako kot drugod tudi v ormo- ški občini vrgli na površje marsi- kateri problem, ki ga morajo sedaj sami reševati, ali pa s pomočjo šir- še družbene skupnosti. Politika investicijske izgradnje v občini Je bila predvsem posvečena, kljub temu da je bila prepozno za- četa in prepočasna, kmetijstvu. Po reformi pa je skoraj povsem zamr- la. Tako so ostale določene kapaci- tete nedograjene in zato tudi maksi- malno neizkoriščene. Zaradi tega pa še potem tudi ne dajejo tistega, kar so obetale. Problemi v družbenem sektorfu kmetijstva Dejstvo je namreč, da lahko le od sodobne kmetijske proizvodnje pri- čakujemo večje efekte, katerih del se lahko nato vlaga v razširjeno re- produkcijo — modernizacijo. To pa potem omogoča tudi v kmetijstvu zlasti v intenzivni proizvodnji, za poslovanje tistih ljudi, ki jih nova tehnologija v obstoječih kapacite tah Izpodriva tako v družbenem ko' v zasebnem sektorju. Poleg tega so v Ormožu računal dalj časa s tovarno sladkorja, ki bi tudi zaposlila precej ljudi, ki jih moderna proizvodnja v kmetijstvu sprošča. To se je vrsto let sani< načrtovalo. Zaradi tega *e poten, niso lotiti kakih podrobnih dejav nosti, ki bi vplivale na hitreJS« spremembo strukture prebivalstva v občini in na zvišanje narodnega dohodka. Namreč obnova vinoera dov, ki bazira na sodobnih koncep tih, je zlasti omogočila dvetretjln sko zmanjšanje potrebnih delovnit ur na enoto površine irihtevo • tej smeri pa postavlja tržišče Živinorejska proizvodnja le biln zastavljena na dolgotrajnejših kon ceptih oziroma na podlagi dolgorof nega programa odkupa zemljišč ter delno na stranske proizvode tovarn« sladkorja. Za živinorejo na ormo škem območju je Izredni oroblem zamočvirjenost travnatega sveta, k' ga je po površini zelo veliko /.a usposobitev teh zemljišč, za inten zivno proizvodnjo s pomočjo hirtro melioracij pa so potrebna izredna finančna sredstva. Odkup zemile na je zadnje leto tudi pri crnioškert področju močno stagninl. Oa pa pitanje govedi ni rentabilno, ni raz log samo v navedenih dejstvih, oaf pa tudi delno v tržnih razmerah k še niso povsem urejpne. Izgradnja proizvodne vinske kipti je temeljila na potr»»bah lastne pro- izvodnje. Do sedaj je obnovljenih nad 400 ha vinogradov, od katerih je v rodnosti le 230 ha, čez 170 ha pa je starih do treh let. Obnovit* je Se potrebno okrog 170 ha. Sadov njakov je obnovljenih le okrne 100 ha, obnoviti pa Je treba še okroc 300 ha, za kar so bila v glavne m zemljišča kupljena In sedaj pred stavljajo določeni problem, ker za poljedelstvo niso primerna Dejstvo da se je kmetijstvo oziroma njesovo materialno stanje po reformi izbo!i Salo, toda pri tem moramo upošte vati posamezne panoge In rajone ter njih stopnjo izgrajenosti To je le del problemov, ki se se- daj javljajo pri nadaljnjem razvo- ju družbenega sektorja kmetijstva Zato je potrebno aktivirati vse last- ne in družbene možnosti, da bodo čimprej realizirane postavljene na- loge. Nazaj v ekstenzivno proizvod- njo ni poti. Tržišče je danes tisto ki vse bolj usmerja proizvodnjo Osnovni cilji proizvodnje pa so in- tenzivnost in cenenost ter vključe- vanje v mednarodno delitev dela To pa z nizko produktivnostjo nima nič skupnega. Zato se mora mladim in strokovnim kadrom omogočiti vključitev v proizvodnjo. Moderna kmetijska proizvodnja namreč ba- zira na nivoju kvalificiranega ka- dra, še večjo zahtevo pa postavlja v tej zvezi naš samoupravni sistem Zahtevam proizvodnje more torel ustrezati kvalifikacijska struktura, ne pa obratno. Strokovnost in kva- liteta dela imata brez dvoma odlo- čilen vpliv v intenzivnem In ekono- mičnem gospodarjenju, kar pa za- gotavlja nadaljnji še hitrejši pro- gres v gospodarstvu. Delitev dohod- ka po tehnološko zaključenih eno tah pa bo po svoje tudi nrlsnevala k aktiviranju delovne skupnosti in organov upravljanja v smeri izbolj. Sanja ekonomskega stanja in nagra- jevanja po vloženem delti. Vse to so bistveni dejavniki, ki lahko spodbudno ali zaviralno vplivajo na proizvodnjo. To Je le del obsežnejšega gradiva za občinske konference. Posebno obširno je obravnavan zasebni kme- tijski sektor, saj ta poseduje v ob- čini 81 •/• kmetijskih površin. Gradivo za občinsko konferenca je skrbno In zahtevno pripravljeno Ze iz tega lahko sklepamo, da ho občinska konferenca imela izreden delovni značaj in da bo konferenca v pravem pomenu besede. -p Urediti je treba delitveno razmerje med občino, republiko In zvezo Občini Ptuj primanjkuje sredstev za normalno delo. Reali- zacija v devetmesečju je bila zadovoljiva. Za šolstvo še vedno premalo sredstev. Pred kratkim je bila seja sveta za družbeno planiranje ih finance skupščine občine Ptuj. Na seji so seznanili _ člane sveta z delovnim področjem in programom dela za leto 1967. Obravnavali so poročilo o realizaciji dohodkov proraču- na po stanju 30. 9. 1967. Dolo- čili so smernice za sestavo predloga rebalansa proračuna. Govor je bil tudi o prometu z nepremičninami in prevzemu poroštev za investicijske kre- dite. Odobrili so tudi izjemne odpise prispevkov od kmetij- stva. Ugotavljali so, da je realiza- cija v občini zadovoljiva, na- sproti planu za celo leto je do- sežena v devetih mesecih z 71,7 odst. V primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu pa je bila dosežena s 104,4 odst.; presežena je bila torej za 4,4 odst. Malo slabša realizacija je pri poravnalnih dohodkih, pred- vsem pri prispevkih iz vseh pa- nog, ugodneje je pri davkih. To je predvsem posledica po- rasta prometnega davka na al- koholne pijače v trgovini in ostalega maloprodajnega pro- metnega davka. Pričakujejo, da bo v tej skupini realizirano nekaj več, kot je bilo planirano. Bolj kritično je stanje pri taksah. Zaostaja dohodek od sodnih taks. Realizacija v de- vetmesečju znaša le 53,9 odst. od planirane. Ko so primerjali porast do- hodkov med občino, republiko in zvezo so ugotovili, da je ve- liko nesorazmerje, saj znaša indeks za občino (1966-67) le 104,5, za republiko 106,2 za zve- zo pa 133,4. Pri sestavi rebalansa je svet ugotovil, da je treba ugotovi- ti z rebalansom predvsem sredstva za plačilo anuitet in ostalih obveznosti. Na prihod- nji seji sveta bo treba urediti podrobno analizo delitvenega razmerja med občino, republi- ko in zvezo. Odmerjena sred- stva ne zadoščajo več za finan- ciranje nalog, ki jih mora ob- čina opravljati po ustavi in za- konih. Po osnutku rebalansa bo izo- braževalna skupnost prav tako razpolagala z nekaj več sred- stvi, kot je to predvideno v prvotnem proračunu. Vendar tudi ta sredstva ne bodo zado- stovala. V šolstvu so vedno večje zahteve, ki nastajajo po upoštevanju novega predmetni- ka. Dopolnilna sredstva repub- liške izobraževalne skupnosti bodo nujno potrebna, ker bo sicer financiranje v mesecu de- cembru sploh onemogočeno. Svet je razpravljal o izjem- nih odpisih prispevkov od kme- tijstva. V osmih primerih za- radi socialnih problemov ni bi- lo moč izvesti prisilne izter- jave. Svet je bil seznanjen z inicia- tivo za asfaltiranje ceste Kidri- čevo—Majšperk, ki so jo iz- nesle krajevne skupnosti Lov- renc, Ptujska gora, Majšperk in Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, in sicer v dolžini 5 km. Svet je pozdravil to ini- ciativo. Nastaja problem finan- ciranja. Predračun znaša 173 milijonov S din. Republiški ce- stni sklad bi naj zagotovil 50 milijonov S din, razlika pa bi bila iz lokalnih virov. Z.R. Impolova valfarna v gpadnp Tovarna aluminijskih polizdelkov Impol i? Slovenske Bistrice že dve leti gradi nov, velik in sodoben objekt, valjamo, ki bo opremljen z najsodobnejšimi dosežki v valjarski tehniki aluminija. Vrednost objekta, ki ga gradijo, dosega znesek 9,5 milijarde starih dinarjev. Mnogo truda je bilo potrebnega, da je podjetje našlo banke, ki so bile pripravljene kreditirati to veliko novogradnjo. Gradbena dela izvaja gradbeno podjetje Gradiš že od meseca oktobra 1965. V podjetju so z delom tega podjetja zadovoljni, saj izvršuje vsa dela solidno in v postavljenih rokih. Deloma pa je gradbena dela prevzelo gradbeno podjetje Granit iz Slovenske Bistrice, zaratii ugodnejših pogojev na licitacijL Posebna pozornost je posvečena gradnji temeljev v valjarni. Zaradi drugega merskega sistema, ki ga imajo v ZDA, od koder bo nabavljeno precej opreme, so morala ta dela potekati pod izrednim nadzor- stvom strokovnjakov iz »Rade Končarja-«, »Projekta-« iz Maribora in -Investicijskega biroja*. Tako po- tekajo vsa dela v postavljenih rokih, zamujajo edino dobavitelji Iz ZDA z dostavo dokumentacije. Do sedaj so končani temelji za obe hladni valjarni, kajti z njihovo gradnjo so morali počakati toliko časa, dokler niso prišli stroji, ker dobavitelji niso prej dostavili tehnične dokumentacije. Dela v topli valjarni pa so v polnem teku. Da si lahko predstavljamo, kako obsežna dela izvršujejo v novi valjarni, nam povedo podatki, da Je bilo do sedaj vgrajenega samo v temelje hladnih valjam več kot 400 ton be- tonskega železa in več kot 2.000 ton betona. Z nadaljnjo gradnjo tople valjarne pa bodo vgradili še 200 ton betonskega železa in 3.000 ton betona. Aktualni problemi (Nadaljevanje s 1. strani) • me negiral potrebo po samo- upravljanju, vendar soglašamo s tem, je poudarjeno v infor- maciji, kar je poudarjeno v te- zah CK ZKJ, da naj se nepo- srednim proizvajalcem prepu- sti toliko samoupravnih obvez- nosti, kolikor so jih objektivno sposobni opraviti. Financiranje šolstva Informacija med drugim obravnava tudi vprašanje te- meljne izobraževalne skupnosti ter nekatere še nerešene prob- leme na področju vzgoje in izo- braževanja. V prihodnjem letu bo občinska konferenca SZDL Ormož razpravljala o razvoju šolstva v ormoški občini, zla- sti o razvoju samoupravljanja na tem področju. Na občinski konferenci upajo, da bo ta razprava pozitivno prispevala k razvoju samoupravnih odno- sov v šolstvu. Nenadna vest o smrti Franca Svenška, vzornega gospodarja iz Gorce je vse, predvsem pa pre- bivalce krajevne skupnosti Pod- lehnik globoko presunila, saj je bil pokojnik znana in priljublje- na osebnost. Tako ga na njegovi zadnji poti ni spremljala samo ogromna množica domačinov, ampak tudi mnogo ljudi iz od- daljenih krajev, kar nadalje po- trjuje ugotovitev, da je imel zelo širok krog prijateljev. V podleh- niku tako velikega pogreba ne pomnijo. Pred grobom je več go- vornikov govorilo o pokojnikovi notranji podobi in njegovem de- lu, pela sta dva pevska zbora in igrala je domača, mnogo obeta- joča godba na pihala. V nekaj stavkih bi zelo težko opisali Svenškovo 87 let dolgo pot, kajti skozi vse njegovo živ- ljenje se vleče nit, ki je pokojnik kljub bremenom, ki mu jih je nalagalo življenje, nikoli ni iz- pustil iz rok. Ta nit se imenuje delo, ki človeka ojekleni in ople- meniti njegov značaj. Vsi govor- niki so naglasili, da je pokojnik že od mladih nog trdo delala, pa tudi pozneje, ko je člane svoje družine že postavil na lastne no- ge. ni nikoli miroval. S svojim dolgim, delovnim življenjem je bil vzor vsem vaščanom in je s tem pokazal, kakšno mora biti plodno življenje, ki nobenemu ne prizana.^a. vendar je ob nepretr- ganem delu vseeno lepo. Kot trgovec in zastopnik zava- rovalnice ie mnosokrat prekriža- ril vse Haloze, jih tako spoznal in .5e boli liubil. Videl je prepro- stega človeka, ki težko živi na halofkih pričih in si prideluje v nntu .svoiefTa obraza svoj kruh. tn trnUenie je globoko ob- jn v.«;akemu .'skušal olaišatl živlienie in ga olepšati. Njemu je bila naivi.?ja .?ola življenje in vKakomii je pomagal, ker .je ho- da bi imeli vsi lepše in lažje ga je imel on. ip hilo pokninikovo življe- nj« ono c-pmo veliko delo, tudi cmT-t^ Hrv^^aV-al v mini. Omahnil crp'^!' r^pin ko+. nanreden in Poknini Vrr^nc o.-^^j-ov „ resnici ki je umrlo stoje«. -e. Agrotransport po devetih mesecih poslovanja Tudi za sklade ie ostalo Prvih devet mesecev so dobro gospodarili. Narasli so materialni strošld vsled podražitve goriva in maziva. Njihova delovišča so iz- ven občine tudi v Bosni, Istri,... Zasebni avtoprevozniki so v bolj- šem položaju. Ovira jih slaba ce- stna povezava s sosednjimi obči- nami. Ce bo dovolj investicij v gradnje, bo tudi zanje dovolj de- la. Po besedah direktorja VLADI- MIRA SKORJANCA, so Izkori- stili vse možnosti, da so dosegli zadovoljive poslovne uspehe. V primerjavi z istim obdobjem lani je realizacija v letošnjem le- tu za 27*/» večja, po plačani za 18 •/., Terjatve do kupcev so še ve- dno v normalnih mejah. Zelo problematičen je za podjetje po- rast stroškov proizvodnje. Pred- vsem so se povečali materialni stroški. Močno se je povečala amortizacija. Pri porabljenem materialu so se povečali stroški vsled podražitve goriva, maziva in rezervnih delov,.. Stroški investicijskega vzdrže- vanja so se povečali zaradi pove- čane izrabljenosti strojnega par- ka. To so glavni elementi, ki so dvignili stroške za 30«/o. Dohodek, ki ga deli gospodar- ska organizacija, je samo za en odstotek nižji kot lani. Pri de- litvi so dali 65«/» za osebne do- hodke, ostalo pa za sklade. Delovne sile niso odpuščali. Število zaposlenih je celo na- raslo za 6 Vo. Na večje odpuste ne mislijo, čeprav je veliko delov- nih mest, ki bi jih lahko uki- nili čez zimo vsled zastoja v proizvodnji. Povprečne osebne dohodke so povečali le za en odstotek. Le za toliko je bilo mogoče. Samo- upravni organi se dobro zaveda- jo, da bi z večlim poviševanjem osebnih dohodkov »odžagali sami sebi vejo.« Skladi so v isti viši- ni kot lani. — Število zasebnih avtoprevoz- nikov narašča. V kakšnem polo- žaju ste napram njim.? Dejansko se opaža, da nismo v enakem položaju. Privatniki so v lažjem položaju. Nihče nima prave evidence nad njihovim, de- lom zato jih ni moč realno ob- davčevati. Privatniki nimajo dru- gih dajatev, ki bremenijo podje- tje. Zato so lahko tudi cenejši. Postaviti bi jih bilo treba v ena- kopraven položaj. — Kje opravljate storitve? Delamo na področ]u cele Jugo- slavije. Vključeni smo v gradnjo cest v Bosni, Istri in Slavoniji. Delo prevzamemo povsod, kjei ga najdemo. Z našimi stroji za zemeljska dela (buldožerji, nakla- dalci, kamioni,...) smo prevzeli dela z večjimi podjetji. V Ljutomeru delamo 100 ha te- ras. V Ritoznoju pri Bistrici smo dokončali 30 ha teras. V Konjicah smo delali več mesecev pri obno- vi vinogradov in sadovnjakov pet- indvajsetim kooperantom. Ti so dali obnoviti svoje sadovnjake in vinograde s pomočjo zadruge. (Konec na 4. strani) Letos kupljeni nakladalec pri preizkušnji Strnn 7 TEDNIK — pefek, "5. novembra 196? Stran 3 Za se učinkovitejše samoupravljanje (Nadaljevanje s 1. strani) deflo družbenih in-špekcijskih jlužb nad zaposilenimi v obrti. pO(paldani3ki obrti in honcra/r- pem delu, saj jih Je mnogo, ki sc prijiarvljeni kot nezaposleni, za- poslenih v teh dejavnofiitdh (§uš- jiia/rsitvo ipd.). Na podrotjoi samrnaupraVljaTija v družbenih sluibah so se dele- ^iti zavzeli za formirainije ta- lcih organizacijisikih oblik, ki bi reševale problem finainciramja šel v okviru družbenih dogo- vorov. Zavzeli so se tudi za predlog o izravnalnih sikupno- atih, ki naj bi odločale o sred- stvih za fiinancirainje š>alisit'/a, tia ta način, da bi vse občine dobile enaika sredstva' ma uičan- oa. Sočasno pa je potrebno po- svetiti več skrbi samoizobra- Ževamju mladih ljudi in proiz- vaij'ailcev v oositavlja vpraiša- nije integracije in racionallizaci- je, predvsem pa razvoj samo- upravi j ani.ia in uvaijiainje gosipo- dairsike reforme. Ugotovljeno je, da se reforma tod še ni pričela. Vendar pa racionalizacija ne fimie iti na račtm oziroma v šk.o- dio zavaaxvaincev. V spremenjenem položaju ob- čine prevzema skupščina ^i-se bolj funikcijo najvišjega druž- beniega sajmouipraivnega organa, ki naj bi usklajevali delo samo- upravnih organiov o delovnih or- ganizacijiah. V zvezi g tem pa se ugotavlja, da samoupravni or- gaini organizacij premailo sprem- ljaje družbene in ekanamske Ckdniose znotraj komune, zlasti v odnosih med delovnimi orga- niizaciijiami in občino. Za sada- aji položaj občine in delovnih orgamizacij je bistvena njihova spremenjena miaterialna osmo- va, siaj se je močno povečala vloga delJovnih orgainizacii v gkladu s povečanjem deleža v diTUŽbenom proizvodu. Pri tem bi miorali rešiti nevzdržno de- liit\'-eno razmerje med občiirao in republiko. Dotirainje oziiroma dodaitna pomoč cbčioam bi ob skladnejiši delitvi doh.odika t>o- stalio izjiema. Poleg sikupščine naj bi se soočali s problemi od- nosov med republilkio in obči- lo tudi samoupravni orgaini v delicvnih organizacijah, saj vse- 'Ica-kor ni vseeno, kaiko bo ob- fiina tretiraHa doCiočene proble- me. Ob hitrejšem osamiosvaja- nju delovnih organizacij, bi maral positaiti njihov odnos do probleme v in potreb občine bi- stveno drugačen, gaj bi se or- ganizacije moralle ^titi odgo- vorne za napredek celotne ob- line. Postati bi morala bolj očitnia amgažLraniOst samouprav- nih orgainiov delovnih organiza- cij, pri sprejemainiiu raznih po- membnih odločitev za skladen razvoj vseh paimog gospodairstva in družbenih služb, saj usikla- j<=valina vloga skumščine ne bo prišla do veljave brez eniotne ' podioore vseh delovnih organi- zacij. Družbeinioipoliitičn'e crgamiza- clje morajo na najraizlTČne.iše načine v nadalimjo borbo za pravilno dojiemamjie današnjih družbenih procesov. Ra-zviti rnorajo ob podiniori vseh ostalih finitolijev. borbo za osebno od- ^vornosit, sai v dama.^ni^em bo- ju 7.a čimvečjc učiimkovitost po- staja vsa/kdo odprnrrvrcin ma svo- jem delovnem mestu. Vloga človeka vse bolj nara- šča v povezavi z raizvojem sa- niouioravljanja in modrTni/aci- je. Zato se je tireba bodriti za splo'Sno in strokovne čimbolj fazgledaneffa in usoosio^blienega človeka proizvajalca. Nmjno je izboiijšati kadrovsko sifrukrturo v delovnih orgsinizacijah in Omogočiti n)?!d3iTjniie izobraževa- nje s.pc'Sobnim ljudem. V zvezi s tem je pcrtrebno preučiti Uf^treznoist sedanjega sistema ^o^lstva in poiskati bmliše obli- ke ter zagotoviti mladini čim- boiljše možnosti za pridobivanje Znania in s t roko vnos* i. Zago- tioviti se morajo vsf^m šolam ena- ke materialne možmoigti v okvi- i^i republike, siaj je šolstvo Prav got-ovo nacininadna skrb. Ugotoviieno je tudi bilo. da Se v delovnih organizacij ah rio- sveča večja skrb tehničnim sredstvom la^it pa človeku-pro- izvajalicu. Ta skrb bi se mora- la odraziti v borbi za večjo in cenejšo piroizvodnjo, ter s tem za dvig srt;andarda in reševanje nezaposlenosti. Nezaiposlen člo- vek ni samo breme družbe, tem- več predvsem delavec, ki ne more prispevati k realizaciji re- forme in proizvajanju. Konferenca je liakazaiLa mno- go problemov ter mnogo mož- nosti za njihovo rešitev. Poka- zala se je kot pomemben faik- tor v borbi za nadiaJjjtnji razvoj refiorme tn samoupravljanja, saj so se ob sodelovanju vseh organizacij in družbenih silužb razvile ostre debate in izkrisita- lizirali zaključki. Njihova ure- sničiteiv pa je v Ijaideh, v sa- naaupravlja/vcih. K. J. S konference samoupravljavcev v Ptuju S seje sveta za gospodarstvo ot>6ine (Huj Kai bo pokazala analiza o socialnem stanju brezposelnili? Svet je na svoji zadnji seji sklenil, da se naj izdela analiza o socialnem stanju brezposelnih. Administrativno šolo bi naj uki- nilL Združiti je treba sredstva družbenega standarda. Velik od- stotek mladine, ki išče prvo zaposlitev, bi moral biti zdravstveno zavarovan. Ob devetmesečnem obračunu se realizacija podjetij v industriji giblje v okviru postavljenih planov. Na zadnji seji je svet za go- spodarstvo OS Ptuj razpravljal o zaposlovanju. Obravnavali so predvsem mladino, ki končuje osemletko in se želi vključiti v uk in nadaljnje šolam je. Na dne- vnem redu je bila tudi integra- cija bančništva in zavarovanja (o novih načinih zavarovanja in formirnju zavarovalnih za- vodov). Pregledali so tudii devet- ntiesečni obračun v industriji. Največ p>ozomosti je svet za gospodarstvo posvetil zaposlo- vanju. Iskali so možnosti zapo- slitve v vseh gospodarskih or- ganizacijah, v kmetijstvu, indu- striji, obrti in drugje Zavzeli so se tudi za rešitev vprašanja financiranja šol, po- sebno kmetijske šole v Turni- šču in vajenske šole. Želijo, da bi se kar največ mladine lahko vključilo v uk. Svet je predla- gal sfkupščini, naj se kmetijski šoli v Turnišču dodeli zemlja, da se bodo lahko učenci tudi praiktično izpopolnjevali. E>elavska imiverza in zavod za zaposlovanje naj priporočata in uvajata mladino v to šolo. Tr- žna proizvodnja zahteva tudi od individualnega kmeta mnogo znanja in sposobnosti. V vajensko šolo naj se vpiše več mladine. Svet je razpravljal tudi o ad- ministrativni šoli. Ze dalj časa so prisotne ocene, da nt potre- bna in da se zaman trošijo ve- čja sredstva. Njenih diplonaan- tov v občini ni mogoče zaposli- ti. Ponujajo se na delovna me- sta čistilk, služkinj in podobno. Denar, ki se troši zanjo, se naj koristno uporabi. Tako se je svet za gospodarstvo popolnoma strinjal s predlogom sveta za šolstvo, da se administrativna šola uikine. CJospodarske organizacije for- mirajo za potrebe družbenega standarda okoli 800 miljonov S din sredstev. Razpravljali so tu- di o teh sredstvih in ugotovili, da so razdrobljena. Združena bi dala večje možnosti za zapo- slovanje. Svet za gospodarstvo je spre- jel več priporočil. Sredstva, ki so jih gospodarske organizacije namenile za izobraževanje, se naj uporabijo izključno v te na- mene: izpopolnjevanje kadrov v kolektivu, vzgoja vajencev. ... Ugotavlja se namreč, da se ta sredstva v veliki meri upora- bljajo za druge sitvari. Priporo- čajo, naj delovne organizacije to vzamejo resno. Število brezp>oselnih v ptujski občini še vedno narašča. Ali do- volj skrbimo za njihovo social- no in zdravstveno varstvo? Vsekakor bi morali imeti bolj- šo zaščito vsaj tisti, ki so že de- lali. Čakanje nekaterih na de- lovno mesto je vse daljše. Nji- hov eksistenčni minimum je vse kritičnejši. Predvsem je hudo za tiste, ki so brezposelni brez svoje krivde. Preseneča pKKlatek, da velik odstotek števila mladih, ki išče- jo prvo zaposlitev, nima pravi- ce do zdravstvenega varstva. Zagotoviti bi jim morali vsaj to, če jim ni mogoče zagotoviti de- narnega nadomestila. Ni tudi znano, koliko družin- skih članov vzdržujejo brezpo- selni. Glede na vse te ugotovitve se je svet zedinil v predlogu, da je treba izdelati analizo social- nega stanja nezaposlenih. Svet je sprejel priporočilo, naj bi skupščina razpravljala o stanju v obrti, predvsem o davč- ni politiki v obrti in o obdav- čevanju. Ena izmed ugotovitev te seje sveta je, da je v terci- arnih dejavnostih največ mož- nosti za zaposlovanje. Ob pregledu devetmesečnega obračuna industrije je svet ugo- tovil, da se giblje realizacija in- dustrijskih podjetij v okviru postavljenih planov. Močno je porasel izvoz, najbolj v tovarni glinice in aluminija v Kidriče- vem. ZR Stališče Zdravstvenega doma Ptuj glede integracife zdravstvene službe na ormoškem in ptuiskem območiu v zadnji številki »Tednika« ob- javljen širši sestavek z opisom žolčne razprave na zasedanju de- lovne skupnosti Obratne ambulan- te TAP v Ptuju 19. 10. 1967 je ze- lo pris^adel, vznemiril in presene- til delavce Zdravstvenega doma Ptuj. Enostranska ocena odnosov med nami in Obratno ambulanto TAP med pripravami na integra- cijo, kakor smo brali v časopisu, meče senco na naša iskrena priza- devanja, da sporazumno reorgani- ziramo zdravstveno službo. Spričo odsotnosti našega pred- stavnika so na omenjenem zboru menda vsi diskutanti kar pavšalno in »počez-« udarili po ZD Ptuj, ker ni poslal svojega predstavnika, ne- odpustljivo zamerili naši komisiji, ki sestavlja osnutek bodoče notra- nje organizacije in samouprave, ker ni na svojo I. sejo povabila delegate iz Obratne ambulante TAP, in ta osnutek tudi zelo kri- tično ocenili. Zakaj takšna nestrpnost, komu naj služi ta nesporazum? Preudar- nim, koristnim sklepom, ki iih in- tegracija terja, gotovo ne! Ker so očitki na račun odsotnosti našega predstavnika na zboru neutemelje- ni, glede osnutka našega bodočega dela pa pretirani, bo prav. da tudi mi, čeprav preko glave obloženi z delom in skrbmi za učinkovito zdravstveno varstvo občanov ob vedno manjšiii, za naše potrebe dodeljeniln sredstvih, pojasnimo svoje stališče o predstoječi inte- graciji v zdravstvu. Zakon o organizaciji zdravstvene službe v SRS je od 1. 1. 1968 one- mogočil samo.stojno delo tistim zdravstvenim zavodom, ki deluje- jo na področju z manj kot 40.000 prebivalci, in jih napoiil k združe- vanju z drugimi ZD. ki jih ta cen- zus ne prizadene, ali pa k medse- bojni združitvi, če je možno, da jih več skupai doseže zahtevano področje. Zakon je prizadel tudi vse tovarniške obratne ambulante, ker jih vključuje v mreža osnov- ne zdravstvene sluJ^be. Zdravstve- ni domovi Ormož," Kidričevo. Maj- šperk in Obratna ambulanta TAP zgubijo zaradi tega določila status samostojnih delovnih organizacij od 1. 1. 1968 dalje. Zdravstveni dom Ptuj pa že s sedanjim delov- nim področjem izpolnjuje zakoniti pogoj za nadaljnje samostojno de- lo. Zavedajoč se posebne važnosti zdravstvene službe za našo širšo družbo in upravičenih zahtev po njeni reorganizaciji, je naša delov- na skupnost kmalu po objavi na- vedenega zakona povabila delovne skupnosti prizadetih zdravstvenih zavodov k bodočemu skupnemu delu in jim ponudila pripojitev k našemu zavodu kot najustreznejšo obliko integracije. Zakaj zagovarjamo pripojitev? 1. Vse naštete delovne skupnosti, razen obr. amb. TAP so se v dobi »decentralizacije« odcepile od na- šega zavoda; 2. Na ZD Ptuj je do nedavnega posloval zdravstveni center Ptuj in za celotno ormoško in ptujsko področje reševal vsa zahtevnejša strokovna vprašanja: vodil ga je sedanji direktor ZD Ptuj; 3. Za uspešno reorganizacijo v zdravstvu na našem območju naj- bolj zainteresirani in odgovorni medobčinski zdravstveni center Maribor je s posebnim naročilom predpisal pripojitev: 4. Delavce prizadetih delovnih skupnosti sprejemamo kot popol- noma enakopravne sodelavce, jim v okviru njihovih delovnih enot zagotavljamo maksimum samo- upravnih pravic, lastno pobudo akcije in lastni obračun dohodka; 5. Pripojitev je neprimerno ce- nejša in enostavnejša oblika inte- gracije: 6 Zdravstveni dom Ptui ie s se- Irsnjpr, ^•ori^tvorr, vr^^to let n^zai žel viane uspehe svojega dela. V najboli pasivnih in zdravstve- nega varstva najbolj potrebnih krajih je ustanovil splošne In zob- ne ambulante, s svojimi dispan- zerji in vsemi drugimi oddelki je vidno prispeval k zboljšanju zdravstvenega stanja občanov. O vsem tem priča vrsta priznanj. Razumljivo je, da nastajajo tudi težave med integracijskim proce- som, to tem bolj, ker do integra- cije ne prihaja izrecno po volji prizadetih, temveč po sili zakona. Medtem ko smo s številčno moč- nimi delovnimi skupnostmi ZD Ormož, Kidričevo in Majšperk do- segli že visoko stopnjo sodelova- nja in soglasja o bodočem skup- nem delu, pa s 5-članskim kolek- tivom redno zaposlenih in dvema honorarno zaposlenima delavcema pri obr. amb. TAP žal še ni prišlo do takega soglasja. Na prej omenjenem zboru so nam delavci TAP očitali, da smo mi krivi za takšno stanje. Toda del krivde leži tudi na njihovi strani! Res je pomotoma izostalo vabilo predstavniku obr. amb. TAP na I. sejo razširjene pravne komisije. Na dan seje smo sicer hoteli še popraviti zamujeno, pa smo zve- deli, da honorarni direktor ambu- lante dopoldan, tj. v času seje, de- la na svojem rednem delovnem mestu v Mariboru. Predstavniki obr. amb. TAP pa so vendarle so- delovali potem na II., III. in IV. seji te komisije. Na njihovo željo smo popravili v osnutku položaj obratne ambulante TAP, tako da bo ta samostojna delovna enota imela enake samoupravne pravice, kakor ostale. Ze od vsega začetka pa smo za to ambulanto predvi- deli, da bo v bodoče predstavljala center za medicino dela, razširila naj bi svoje delovno področje na vse zainteresirane delovne organi- zacije in imela naj bi tudi svoj posvetovalni organ, sestavljen pre- težno iz predstavnikov TAP Ptuj. ■ Na ime direktorja našega zavo- da izrecno naslovljeno vabilo na prej omenjeni zbor je prispelo k nam dan pred zborom in povab- ljenca ni našlo, ker je bil na seji MOZC Maribor. Na dan zbora pa je moral po svoji poslanski dolž- nosti v Ljubljano. Bilo bi seveda pravilno, da se na zbor tudi tako izrecno povabi še kakega pred- stavnika organov upravljanja, to- da takega vabila ni bilo, šele tik pred zborom je bila telefoničnc omenjena možnost zamenjave. Ta- krat je bilo seveda prepozno. Nastali hrup, ki ga opisuje no- vinar z zbora na rovaš našega di- rektorja, je torej neutemeljen. Ne zlonamerno omalovaževanje delavcev pri obr. amb. TAP, ka- kor ga je z uspehom prikazoval na zboru navzočim direktor obr. amb. TAP, pač pa nepredvideno na- ključje je, tako smemo trditi, bo- trovalo nastalemu nesporazumu. In še nekaj o kritiziranem osnut- ku. Na dlani je, da osnutek še ni dokončen predlog za spremembo statuta zavoda. Novi statut ZD Ptuj bo upošteval le tista določila iz osnutka, ki so jih že sprejeli in dopolnili člani razširjene pravne komisije ob sodelovanju predstav- nikov iz obr. amb. TAP in ki jih bo nazadnje potrdil novi svet za- voda. Osnutek pa je vendarle za- četni korak k integraciji. Lokal- ne politične organizacije so ga sprejele brez posebnih pripomb, medobčinski zdravstveni center pa ga je celo pohvalno ocenil. Vsak posameznik iz naše, kakor tudi iz vseh ostalih delovnih skup- nosti, bo v roku 1 meseca svobod- no odločal o našem predlogu in- tegracije na razpisanih referendu- mih. Prav zaradi tega je odveč su- miti o iskrenosti naših namenov. Pri obravnavanju samoupravnih pravic pa kaj radi pozabljamo na pravi smisel zakona o organizaciji zdravstvene službe. Zakon terja od vseh nas ob občutno manjših sredstvih boljšo organizacijo dela, višji strokovni nivo. kvalitetnejše storitve, enotne normative in tes- nejšo povezavo. Zato je prav, da se čimprej sporazumemo in raje usmerimo vsa naša prizadevanja v «krb za zdravstveno varstvo obča- nov, kot pa na neumestne osebne obračune. Predsednik sveta Dr. Slavo Vučinič Predsednik upravnega odbora Janko Korpar PROSLAVA OKTOBRSKE REVOLUCIJE V ORMOŽU Centralna proslava 50. obletnice Oktobrske revolucije v ormoški J^bčini bo v soboto. 4. novembra. 'O občinske konference SZDL Or- ■"f^ož. je že pred kratkim razpisal Natečaj za naiholjše naloge na te- »Oktobrska revolucija-, ki so pisali višji razredi osnovnih Naloge so že prispele. V teh ^neh pa se je sešla ocenjevalna ^omisija. ki jo sestavljajo Edvard ^ajek. Milena Tomaže in Stane panič ter ocenila naloge. Nagrade, jih bodo podelili na dan prosla- vi bodo znašale od ^ do 5 tisoč ?^arih dinarjev Sk^nno bo nagra- jenih 5 najboljših deL TAP-po deve* mesečnem poslovanfu V devetmesečnem poslovanju so v tovarni avtoopreme prigo spodarili izgubo. Narasle so zaloge gotovih neprodanih izdelkov Stroški proizvodnje so se močno povečali. Težave niso občasne Kriza v avtomobilski industriji se pozna tudi v TAP. Podjetji kreditira TAM, CZ in FAP. V Tovarni avtoopreme v Ptu- ju so pregledali rezultate dvet- mesečnega dela. Analiza perio- dičnega obračuna je pokaz^a značilnosti gospodarjenja tega podjetja: nenehno naraščanje stroškov poslovanja in nenehno padanje akumulaitivnosti; v zvezi s tem pa upadanje renta- bilnosti. Proizvodnja v TAP-u je šla v tej smeri že dve leti. Stanje se je močno poslabšalo p>osebno v zadnjih treh mesecih, ko je podjetje poslovalo z izgutx). Nekoliko manjša izguba se je pokazala že v lanskem letu. Ta- krat 90 jo še lahko popravili. Letos pa je stvar bolj zaskr- bljujoča, saj ne gre več za ob- časne težave, ki bi ]ih z lahko- to odpravliali. Opažajo upada- nje rentabiLnosti. V podjetju že iščejo možnosti, da bi odpra vili slabo stanje. V primerjavi z lanskim leton so sicer zmanjšali sti"oške po- slovanja povsod, kjer so mogli Niso pa jih mogli pri nabavi re- produkcijskega materiala. Tu j< glavni vzrok za zmanjšanj* rentabilnosti. Povečali so tud produktivnost deia, saj so mec prvimi v občini glede višin< proizvodnje. Vendar niso mo- gli vplivati na naraščajoče stro- ške proizvodnje. Tudi TAP kot specializirana tovarna za avtomobilske del« doživlja VS3 težave kot ostal« industrija. Kriza, ki je zajele avtomobilska industrijo, je eden izmed razlogov za krizo pri njih. Stroški poslovanja so na- rasli. cene Izdelkov pa so osta- le na višini izpred dveh let. Stroški vedno bolj preraščajo dohodke. Finalisti (avtomobil- ske tovarne) hočejo del težav prenesti na kooperante. V pod- jetju zato razmišljajo, da bi po- večali asortiiman izdelkov, ki bi jim sami določali ceno in ki bi jih trg potreboval. Z obratnimi sredstvi, ki jih podj-^tju že itak primanjkuje za normalno proizvodnjo, krediti- rajo kup)ce. Nastal je velik pro- blem dolžnikov: Crvene zasta- ve, Tovarne avtomobilov Mari- bor in FAP. Pri teh največjih kupcih so morali pristati na slabe pogoje plačevanja. TAM jim izdelke plačuje po treh mesecih, namesto po enem, Crvena zastava pa jim dolguje nad '00 milijonov S din že pet mesecev. Taiko morajo z lastni- mi sredstvi krediitizirati CZ, za katero delajo z izgubo. Plačati pa jim je dolžna že po dvajse- tih dneh. TAM jtai je dolžan še veliko več. V podjetju že raz- mišljajo, ali bi morda bilo bo- lje prodajati izdelke trgovski mreži. V podjetju ne vidijo možno- sti, da bi se stroški proizvodnje zmanjšali, saj nenehno narašča cena reprodukcijiSkega materi- ala. Kritično gledajo na trgovino, ki v celoti ne posluje dobro. Podjetje mora samo za pol ali celo za celo leito naprej naba- viti potreben material, name- sto, da bi ga lahko v krajših presledkih v trgovini. Specialni problem TAP-a je nedokončana rekonsitrukcija. (Nadaijevamje na 8. strani) Delavski svet TAP-a zavrnil odpust 85 dalaveev Na seji delavskega sveta in upravnega odbora ptujske Tovar- ne avtoopreme v prejšnjem ted- nu je bila razprava o rezultatih desetmesečnega poslovanja m o odpustu 85 delavcev. Uvodoma je direktor dipl. ing. Štefan Požlep prikazal stanje v podjetju, ki je končalo tretje tri- mesečje z izgubo. Ko je razložil situacijo, je dejal, da je glede na vsestransko preučitev, ki jo je napravil vodilni kader podjetja, edini izhod v odpustu 85 zapo- slenih. Nadaljeval je, da se temu ni mogoče izogniti. Probleme go- spodarske organizacije je treba reševati z ekonomskega stališča. V predreformnem obdobju smo prepletali ekonomiko in socialo, posledica pa je bila neopravičeno zaposlovanje in ekstenzivno izko- riščtnje delovne sile, zaposlova- nje režijske delovne sile in po- dobno. Ce je treba preiti v po- djetju na ekonomsko poslovanje, je treba odpustiti odvečno delov- no silo. Pristojne organizacije naj poskrbijo zanjo. Vsekakor pa za- hteva takšna pomoč za nezaposle- ne večje ustrezne prispevke. Po prikazu slabega stanja po- djetja in predlogu, da se odpusti 85 delavcev, se je razvila burna razprava, ki se je končala pozno popoldne. Mnogo udeležencev raz- prave je govorilo proti predlogu za odpust. Zatrjevali so, da gra- dimo socializem v državi za vse, ne pa samo za zaposlene. Izjav- ljali so, da so proti odpuščanju, čeprav vedo, da bodo odslej manj zaslužili, da pa bodo tudi vnaprej imeli vsi delo. Zahtevali so, da se preučijo še druge možnosti za re- šitev nastale situacije. Govorili pa so tudi o različnih nepravilnostih v poslovanju in vodenju podje- tja, zunanje vzroke, ki vplivajo na slabo stanje podjetja. Ugotav- ljali so, da je proizvodnja pove- čala storilnost in da delavci niso krivi za slabo stanje. Osebne do- hodke so izplačevali v podjetju na doseženo proiz^^odnjo in ne na to, ali je bila prodana ali ne. Padale so pripombe, zakaj v po- djetju proizvodnja blaga, ki je trg ne potrebuje. Delavski svet je že sklepal, da je treba zmanj- šati zaloge, te pa se, kot ugotav- ljajo, še povečujejo. Odgovor na to je bil, da ni mogoče več pro- dati, kot kupci zahtevajo. V raz- pra^n so še ugotovili, da bi pro- izvodnja izven programa zahte- vala, določene naložbe, za te pa ni sredstev. Nadaljnja ugotovitev je bila, da bi morali modernizirati proizvodnjo, če bi hoteli biti kon- kurenčni. V razpravi je predstavnik or- ganizacije ZK v podjetju podprl predlog glede odpusta delovne si- le. Zahteval je zagotovilo vodil- nih uslužbencev, predvsem stro- kovne službe, da bo po odpustu v podjetju konec težav. Z odpustom se je strinjal tudi predstavnik sindikata. V nadaljevanju razprave so skušali najti odgovor na vpra- šanje, koga odpustiti. Vtis je bil, da gre izključno za delavce in da na redukcijo administracije ni nikdo mislil. Posebno mesto v razpravi so posvetili vprašanju, ali gre druž- bena reforma v koraku z gospo- darsko. Kritizirali so stanje glede podjetja Crvena zastava, ki dol- guje podjetju že šest mesecev nad 100 milijonov S din. Trdili so, da kJjub tem.u. ds ni sposobna poslovati kot se spodobi, tam naj- brž ne razpravljajo o potreb, po odpuščanju delavcev. Tako mo- rajo kooperanti trpeti posledice. Nastaja vprašanje, ali je v du- hu delavske solidarnosti, da bi z denarjem, ki bi ga prihranili z odpustom delavcev. preostalim povečali osebne dohodke. Glasovanje je pokazalo, da se je za odpust 85 delavcev v T.^P odločilo le 5 glasov, pet jih je bi- lo proti, pet pa se jih je vzdržalo glasovanja. Dileme delovne skupnosti TAP torej niso ravno lahke. Načele reforme ie ekonomičnost v prslo- vanju in o tem ni kai -azprcv- (Konec na 4. strani) Stran 4 T E D \ f K — j>eiek, \ novembra 1%? Stran 4 Spomenik na mestu, kjer je bila Reševa domačija ZDRAVSTVENI DOM V SLOVENSKI BISTRICI GLASOVAL ZA PRIKUU- ČITEV K ZDRAVSTVENE- MU DOMU V MARIBORU Burne diskusije In razpravljanja med zdravstvenimi delavci v Slo- venski Bistrici so v glavnem kon- čane vsaj za nekaj časa Preteklo sredo so namreč na sestanku delov- ne skupnosti zdravstvenega doma ob prisotnosti predstavnikov druž- benih služb in predstavnikov občin- ske uprave glasovali za priključitev k zdravstvenemu domu v Mariboru. Sestanku sta tudi prisostvovala dr. Adolf Drolc In dr. Srečko Koren. Zdravstveni delavci so glasovali za priključitev, medtem ko so se de- lavci v upravnih službah doma gla- sovanja vzdržali. Na sestanku je bilo poudarjeno, da bo zdravstvena služba v novi obliki, ki bo začela uradno poslo- vati s 1. januarjem 1968, pridobila na kvaliteti. Razen tega pa se bo s tem tudi pocenila, kajti v bodoče ne bo potrebno hoditi vsem bolni- kom na specialne preglede v Mari- bor, ker bodo imele te službe tudi na terenu svoje dneve poslovanja. Posebej so na sestanku obravnavali o bodočih upravnih službah novega zdravstvenega doma. Tu je bilo po- udarjeno stališče, da bo vsekakor prišlo do zmanjšanja števila zapo- slenih v upravnih službah. Vendar bo to izvedeno po popolnoma ena- kopravnem razpisu za vse sedaj za- poslene v teh službah iz vseh do- mov, ki so se priključili zdravstve- nemu domu v Mariboru. Do zmanj- šanja števila zaposlenih v zdravstve- nih službah pa verjetno ne bo pri- šlo, ker že sedaj presega število ob- čanov povprečje na enega zdravni- ka. Sedaj pričakujejo v Slovenski Bi- strici, da bodo čimprej izdelane sheme bodočega dela, da bodo lahko pristopili k popolni reorganizaciji zdravstvene službe, kot je predvi- dena z zakonom. -b Tudi za sklade je ostalo (Nadaljevanje z 2. strani) Gradimo tudi pohorske gozdne ce- ste. — Omenjali ste, da gradite ce- ste daleč od naše občine. Kdaj bo imelo vaše podjetje delo bliž- je? Ceste v naši občini so zelo sla- be. Spodnji deli kamionov so kmalu uničeni. Stroški popravila in rezervnih delov vedno bolj naraščajo. Organiziramo prijatelj- sko sodelovanje s so.sednjimi ob- činami, prometna povezava z nji- mi pa je vedno slabša. Borlski most je zapft, prek Krapine in Ormoža je zelo slabo vzdrževa- na cesti, prek Mure pa ne more- mo vsled premale nosilnosti tam- kajšnjih mostov. Opaža se potre- ba po ureditvi prometa tudi na mestnih ulicah. Na nekaterih kri- žiščih bi bili potrebni semaforji in prometni jeziki. — Kako gledate na možnosti nadaljnjega poslovanja? Ce bo dovoli investicijskih na- ložb za različne gradnje, bomo imeli tudi mi dovolj dela. Naj- bolj bomo veseli gradenj novih cest. V načrtu je cesta proti Trstu in Gorici. Pri gradnji te ceste bi našlo dovolj dela med drugimi tudi naše podjetje. Z. R. Usnjarski kombinai KONUS obrat Ljutomer Dobro gospodarjenje Ekonomsko-finančni pogoji, v katerih so delovne organizacije poslovale v devetih mesecih te- ga leta, se razlikujejo od pogo- jev poslovanja v preteklem ob- dobju. Ukrepi gospodarske refor- me se vedno bolj uveljavljajo, to pa ima za posledico veliko selek- cijo podjetij. Nekatera med nji- mi nadaljujejo s hitrim tempom izvoja, medtem ko druga na,z- dujejo ali pa imajo manjšo proizvodnjo. Vse večje delovanje zakonov tržišča je eden od osnovnih fak- torjev, ki dopušča gospodarskim organizacijam, da se z lastnimi silami borijo in znajdejo na tr- žišču. Cene na tržišču bodo dik- tirale cene proizvajalcu, ta pa jih bo moral sprejeti, če bo ho- tel na tržišče. To je nekaj osnovnih ugotovi- tev »letošnje« reforme, ki je po- Z ljutomerskega obrata KONUS »MONTER« V POLJČANAH USPEŠEN Da dobro gospodarijo v ko- vinskem podjetju »Monter« v Poljčanah, sem slišal že večkrat. Toda, da bi dobil popolno sliko dela v podjetju, sem še obrnil na direktorja Jožeta Blažiča, ki mi je rad odgovoril na nekaj vprašanj: Kako ste gospodarili prvih devet mesecev? Letni plan smo v letošnjem letu že dosegli. Sedaj si želimo samo, da bo do konca leta od- stotek presega planirane proiz- vodnje čim večji. Planirana letošnja realizacija je bila 330 milijonov starih dinarjev. Do sedaj pa smo že realizirali 393 milijonov starih dinarjev letoš- nje proizvodnje. Kakšen je povprečen mesečni prejemek? Povprečen mesečni dohodek se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta p>ovečal za 9 od- stotkov v primerjavi z lanskim letom in znaša 107.000 starih di- narjev. Da smo prišli do tako visokih prejemkov, je več raz- logov. Cas po reformi nas je prisilil, da smo ukinili vsa od- večna delovna mesta, število režijskih ur smo skrajšali, uki- nili pa smo celo nekatere služ- be. Tako imamo sedaj zaposle- nih 72 ljudi in na enega zapo- slenega v upravi pridejo štirje zaposleni v proizvodnji. Kaj so vaši glavni izdelki in kako planirate proizvodnjo za prihodnje leto? Glavni izdelki našega podje- tja so železne konstrukcije vseh vrst, stavbni elementi v alumi- nijski in železni izvedbi in pa kioski po naročilih. Izdelujemo izključno za domače tržišče, ki se pa zato razteza po vsej Ju- goslaviji. V prihodnjem letu želimo našo proizvodnjo še po- večati. 2e sedaj imamo izdela- nih ponudb za skoraj milijardo starih dinarjev, vendar je od ponudbe do pogodbe še dolga pot, česar se dobro zavedamo. -b 50-letnica oktoberske revolucije v Slov. Bistrici Sirom naše domovine so se za- čele proslave v spomin na zgodo- vinske dogodke pred 50 leti v ta- kratni carski Rusiji. Takrat so Le- nin in njegovi boljševiki 2nnagali v boju za nov svet. Ustvarili so zamisel Marxa in Engelsa, zmagal je socializem. V spomin na te velike dogodke st> tudi v Sloven- slu Bistrici začeli z vrsto proslav. SVEČANA SEJA V KULTURNEM DOMU Sobota, 28. oktobra. Danes je bi- la v kulturnem domu svečana se- ja vseh družbenopolitičnih organi- zacij v občini. Udeležili so se je tudi predstavniki podjetij in dru- gi vabljeni gostje. Sejo je pričel predsednik OK SZDL Jože Dušej in predal besedo predsedniku ob- činske skupščine Mirku Kolenku, ki je v kratkem govoru orisal raz- voj in potek ter pomen oktobrske revolucije, ki ga je imela v svetu in pri nas. Po svečani seji je bil kratek program, ki ga je dopolnil mešani pevski zbor KUD iz Polj- čan. Ob koncu so bile razdeljene na- grade pionirjem in pionirkam za najboljši spis o Leninu in pome- nu oktobrske revolucije, s katerim so mladi dali svoj delež k proslavi 50-letnice oktobrske revolucije. V kulturnem domu je bila od- prta tudi razstava fotografij, ki prikazuje razvoj in potek oktobr- ske revolucije. Razstava je zelp lepo urejena in bo potovala v vse kraje v občini. Tako se bodo lah- ko povsod seznanili z dokumen- tarnim gradivom, ki ga prikazu- jejo slike. Pred dnevi pa je vse kraje v občini obiskal potujoči ki- no, da so se lahko učenci šol se- znanili s tematiko svojih nalog o velikem oktobru. nekod že odstro diferencirala sla- ba in dobra podjetja. Uspehi polletnega poslo- vanfa Pred kratkim sem obiskal Us- njarski kombinat KONUS — obrat Ljutomer, ki je tako v pol- letju kot v tretjem tromesečju pokazal odlične rezultate, saj struktura celotnega dohodka v ljutomerskem obratu v znatni meri odstopa od strukture do- hodka v ostalih delovnih orga- nizacijah ljutomerske občine. Ne- toprodukt in dohodek sta v pri- merjavi z istim obdobjem lanske- ga leta imela večji porast od po- rabljenih sredstev. Zaradi tega je produktivnost porastla za 38<^/o; osebni dohodki, ki sedaj znašajo povprečno 810 N din, so se gibali v skladu s p>ovečano produktiv- nostjo. Istočasno so se osnovna sredstva povečala za 89,7 ®/o, kar pa pomeni, da se industrijske po- litike ni zanemarilo. Teh nekaj rezultatov nam govori, da so re- zultati gospodarjenja v KONU- SU — obrat Ljutomer, več kot ugodni. Kako to? v ljutomerskem obratu sem se razgovarjal s obratovodjem Aloj- zom Pozdercem, predsednikom obratnega delavskega sveta, in vodjo pralnih oddelkov Mirkom Fišerjem ter predsednikom sindi- kalne podružnice Milanom Zni- daričem. Da je KONUS konkurenčen na svetovnem tržišču, nam lahko pove samo podatek, da 85 ^/o iz- delkov iz ljutomerskega obrata izvažajo v ZDA, v države SG.^ in v druge zapadne države. V devetih mesecih tega leta. je članski kolektiv . prigospodari^ 77 milijonov čistega dohodka. Raz- (Konec na 6. strani) Delavski svet TAf^-a zavrnil odpust 85 delav- cev (Nadaljevanje s 3. strani) Ijati. Prav tako pa ni mogoče pre- slišati pripomb o »socializmu za zaposlene«, o delavski solidarno- sti ter o drugih vprašanjih, ki smo jih slišali na tej seji, ter o drugih, ki o njih tokrat ni bilo govora. Pred organi upravljanja TAP torej niso ravno lahke na- loge. ZR Spomenik v Smartnem Bil je lep jesenski dan, ko smo se vzpenjal po obronku Pohorja proti Šmartnemu. Vse- povsod oikoli nas mogočni po- horski gozdovi v zlato rumeni barvi. Nekje pred nami so od- mevali streli. Postajali so vse močnejši, čim bliže smo bili Šmartnemu na Pohorju. Se zadnji ovinek in pred našiSi pogledom se je razprostirala majhna va- sica, toda velika za ta del Po- horja. Pred nami se je v lepem sončnem jutru belilo veliko šol- sko poslopje, pred njiim pa je bila že zbrana precejšnja mno- žica Ijuidi. Nekaj korakov pred šolo je bil zavit sipomenik, pri- ča dogajanj pred več kot dva- indvajsetimi leti v teh krajih. Ob spomeniku sta dve plošči, na njih pa čitamo imena talcev in padlih v borbi. Toda trinajst borcev, ki so našli tod svoj zadnji mir, je neimenovanih. Njihovih imen nebo nikdozve- Padli so, ker so se borili za stvar, za katero so vedeli, da bo prinesla našemu narodu svobo- do. Odkod so bili, kakšna so njihova imena, ali še imajo kje svojce? Ne vemo, vemo samo to, da so žrtvovali svoja življe- nja za pravično stvar, za našo stvar. To je več kot dovolj, da se je zbrala precejšnja množica ljudi ob spomeniku, da bi jim izkazala poslednjo čast. Spomenik, ki ga je odkril predsednik občinske skupščine Miro Kolenko. so postavili čla- ni krajevne organizacije Zveze borcev. Precej je pomag^a tudi krajevna skupnost v Smart- nem, občinska skupščina ter ob- činsika organizacija ZB. Po od- kritju spomenika smo gledali program, ki ga je pripravila osnovna šola s Smartnega, so- delovali pa so tudi godbeniki iz Slovenske Bistrice. Ob programu smo gledali za- grenjene obraze, ki so se s;po- minjali strašnih dni iz NOB, obraze partizanskih mamic, že zgrbljenih v dve gube in vseh ostalih, ki so ob besedah starih pohorskih partizanov doživljali strašne dogo bo- do v kratkem ponovno sklicali. SJran ^ T I' D \ ] K prfrk. "5 no>piiihrn St ran "> SOLA DANES Teme za prvo občinsko problemsko konfer&nco SIDL v Slovenski Bistrici Današnje šolstvo je v precej kritičnem stanju. Pogosti, če ne že redni pojavi so, da pro- svetni delavci posvečajo pre- malo pozornosti učencem v iz- ven šolskih dejavnostih. Vzrok temu je slabo stimuliranje pro- svetnih delavcev. Materialno stanje, ki ne gre z dnevnega reda nobenega sestanka, na ka- terem se razpravlja o šolstvu, predvsem izven večjih centrov, bo potrebno urediti, da ne bo vzrok slabega učnega uspeha. Posledica tega je tudi slabo sa- moupravljanje na šoli. Pro- svetni delavci ne vidijo v bolj- ši samoupravi izhod iz slabega materialnega stanja. Dobro sa- moupravljanje da lahko samo trenutno večji uspeh v kvalite- ti pouka. Ugotavljanje kvalite- te pouka bi naj bilo merilo za boljše stimuliranje prosvetnih dekivcev. Da pa ne more biti samo kvaliteta predavanj edi- no merilo uspeha, je vzrok opremljenost šol, saj imamo pri nas šole, ki se po' svoji opremljenosti razlikujejo med seboj, da jih v nekaterih pri- merili ni mogoče- primerjati. Šole ponekod izvajajo popolno- ma urejen kabinetni pouk, drugod pa ni dovolj prostora za vse učence v starih učilni- cah. Kako si lahko potem pred- stavljamo enakopravnost pri nas, kot govori o njej zakon, če je na primer poraba v ljub- ljanskih šolah na učenca 200.000 starih dinarjev, v obči- nah, kot so Ptuj, Slovenska Bi- strica, Ormož in druge, pa zna- ša ta poraba od 60.000 do 70.000 starih dinarjev letno. Kako se lahko meri dijak iz teh šol z dijakom iz ljubljan- skih na višjih šolah? Gotovo je, da bo njegov uspeh slabši, če pa je enak ali celo boljši, pa je to glavna zasluga učite-; Ijev, ki so s svojim delom na- domestili, česar ni imel prilož- nosti pridobiti dijak, recimo, s kabinetnim poukom. S tem ne želimo reči, naj bi vzeli dija- kom to, kar so pridobili na bolje urejenih šolah, nasprot- no, te šoie je potrebno še na- prej izpopolnjevati, seveda pa moramo istočasno polagati še več pažnje in sredstev, da se ostale šoie čimprej izenačijo z njimi. Le tako bo zagotovljena enakopravnost učencev kot tu- di prosvetnih kadrov. Tako se ne bo več dogajalo, da bi se na učiteljišča vpisovali dijaki, ki niso bili sprejeti na drugih šolah in jim je t)ilo učiteljišče edina možnost za nadaljnje izobraževanje. Šola, družba in gospodar- stvo z razvojem proizvodnih sil in proizvodnih odnosov se je oblikovala tudi ideja o organi- ziranem izobraževanju. Te po- trebe pa so težile k organizi- ranemu šolstvu, v katerem bi naj sodelovali vsi ljudje. Že Marx, Engels in Lenin so ja- sno nakazali pomen in potrebe šole ter jo postavili na tisto mesto v družbi, ki ji gre po njenem pomenu, to ^e pravi, da je šola in njen namen izo- braževanje integralni del živ- ljenja in razvoja celotne druž- be. To se pravi, brez šolstva in izobraževanja ni mogoče raz- vijati drugih odnosov, seveda pa se bodo v šolstvu obdržale vse ostale razvojne in družbe- ne komponente. V dosedanjem razvoju je na- ša šola dosegla velike uspehe, n je kot del družbe občutljiva na vsa dogajanja v njej. Iz te- ga sledi, da so se tudi v našem šolstvu pojavile mnoge nepra- vilnosti, ki so rezultat hitrega razvoja naše družbe. Te nepra- 1'ilnosli se v reformnem ob- iobju hitreje in vidneje odra- žajo v šolskem sistemu. Os- lovna šola in izobraževanje imata v razvoju naše družbe večkrat enakopraven položaj le v načelih, priporočilih in zako- nih, premalo pa v stvarnem življenju. V praksi in življenju je šola in izobraževanje preveč ločeno, povzdignjeno iz celot- nega družbenega razvoja, po drugi strani pa tako podrejeno. Z nadrejenostjo in podreje- nostjo pa jemljemo šoli pravo mesto in njeno vlogo. Iz vidi- ka izgubljamo družbo kot ce- loto, v kateri enakopravno so- delujejo vse institucije pri nje- nem razvoju. Medsebojni od- nosi, izobraževanje, gospodar- stvo, kultura, vprašujemo pa, kaj je komu namen in kdo je komu podrejen? Ti pojavi lah- ko postanejo politično negativ- ni, saj lahko rušijo politični koncept in enotnost razvoja in odnosov ter medsebojne odvis- nosti. To se pravi, da je razvoj odvisen od gospodarskih do- sežkov in prizadevanj ter obratno, da sta uspešnost in na- predek gospodarstva nujno od- visna od izobraževanja in kva- litete šole. Dolžnost našega samouprav- nega sistema je, da vodi enot- nost vseh družbenih institucij ter omogoči tak medsebojni odnos, ki bo omogočal koordi- niran razvoj naše družbe. To- rej odnosi med družbenimi ter gospodarskimi institucijami morajo biti taki, da bodo omogočili uveljavitev našega človeka v materialnem, kultur- nem in političnem smislu. Samoupravljanfe na šofi Samoupravljanje v družbe- nih službah in tudi v šolstvu se razvija počasneje kot v go- spodarskih organizacijah. Po- gosto se celo govori o zastoju ali celo o nazadovanju samo- uprave na šolah. Vendar med šolniki ni odpora proti sam(> upravljanju, pač pa proti ovi; ram, ki preprečujejo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov v šolstvu. Neurejen materialni položaj šolstva, ki je kljub kc> ličinski in razvojni rasti vedri- lo na robu ekonomske moči naše države, duši ustvarjalno moč delovnih skupnosti šol in njihovega samoupravljanja. Za- torej bo le vrednotenje meril intelektualnega dela strokov- nih ustanov in znanstvenega dela ter nagrajevanje po do- prinosu in kakovosti opravlje- nega dela pripeljalo samo- upravljanje na šolah do takš- nih kvalitet, ki bi jih morala glede na svoje mesto v družbi šola imeti. Kajti le tako bomo lahko vrnili učitelja šoli, kate- ri bi naj pripadal z vsem svo- jim delom in srcem. Ostale teme, ki jih bo obrav- navala prva problemska konfe- renca SZDL na svoji seji 11. no- vembra so: materialna proble- matika šolstva v komuni, pro- blematika financiranja srednje- ga šolstva, izobraževanje od- raslih, mladinska organizacija na šoli, otroško varstvo, mla- doletno prestopništvo itd. -b '^raksa dela mojstra v kmetijski šoli na Turnišču se bo kmalu pričel pouk tudi za mlade krnetovalcc. Lani je prvi letnik od 24 vpisanih uspešno končalo 20 obiskovalcev. Pouk bo trajal pet zimskih mesecev. Letos je zadovoljiv vpis. Po končanem šolskem letu bodo šolo zapustili že prvi učenci z nazivom kmetovalec. V šolo se vpisu- jejo tudi kandidati iz oddaljenih krajev. Zaželeno je, da bi jih bilo več iz ptujske občine. Kmetijska šola v Turnišču se nahaja v izrazito agrarnem predelu in na pomembni pro- metni točki. Ta okolnost omo- goča šoli, da prihaja vanjo več- je število učencev iz bližnje in daljne okolice. Ker je šola domsko urejena, se nahajajo v njej tudi učenci iz Zagorja, Koroške in Primorske. Več kot ena tretjina učencev je iz dru- gih občin. Lokacija šole je primerna. Okolica z grajskim parkom, vrtom in ribnikom ustvarja za učenje še posebno vzdušje. Že- leli bi le, da se ta okolica še polepša. Prostori v gradu ne bi mogli služiti drugemu kot šolskemu in domskemu name- nu. Seveda pa vzdrževanje 360 let starega gradu precej stane. Šola je že vložila precej sred- stev za njegovo obnovo. V pri- hodnjem "letu bo treba priskr- beti sredstva za obnovo. Nobena kmetijska šola v Slo- veniji, pa tudi osnovna ne, ni brez lastnega šolskega poslop- ja. Samo šola Turnišče »gostu- je« v gradu, ki pripada Kme- tijskemu kombinatu. Zakaj se grad Turnišče ne more prene- sti na šolo, ki ga že 14 let upo- rablja in vzdržuje. Šola je že zaprosila Kmetijski kombinat za turniško graščino in o tem obvestila tudi občino. Prosili so tudi, naj kombinat odstopi soli vrt, park in ribnik v njeni neposredni okolici. Dosegli ni- so ničesar, čeprav ima kombi- nat dovolj skrbi s proizvodnjo in ne more tako dobro oskrbo- rati gradu in okolice, kot bi lahko zanj skrbela kmetijska sola. Od lanskega leta naj bi šola lelala kot poklicna kmetijska 5ola. Strokovno naj bi izobra- dla in usposobila kmečko mla- iino tudi za sodobno kmeto- ,'anje na kmetijah. Potrebno 3a bo razmisliti še o uvedbi gospodinjstva za dekleta v cmetijskih šolah. Poskrbeti bo reba tudi za izobraževanje od- aslih ter organizirati tečaje za raktoriste, buldožeriste, kom- )ainiste in podobno. S specializacijo kmetijske proizvodnje v zadnjem času je )raksa pomanjkljiva. Učenci se ahko udejstvujejo le z ročnim lelom in samo pri nekaterih poljedelskih kulturah. še hujši je problem živino- ejske prakse. Na Turnišču ni 'eč goveje živine in konj. V armo prašičev in farmo pi- čancev pa učence ne pustijo. Ui naj šola vzgaja živinorejce e ob knjigah? Problem je tre- )a rešiti. Če si farme lahko »gledujejo razne delegacije »rez večjega zanimanja, bi bi- 0 bolj koristno, da si jo ogle- iajo bodoči živinorejci. Nekje norajo videti moderni način ivinorejske proizvodnje. Brez prakse vzgojen človek, ki nima možnosti niti videti sodobne proizvodnje, bo slab kmetova- lec. Verjetno bo še naprej za- vračal vse napredno v razvoju živinorejske proizvodnje. Na- men šole pa je, in tudi interes gospodarstva, da usposobi do- bre kmetovalce, šola jim tega ne more zagotoviti brez zemlje in živine. Pouk na šoli bi mo- ral biti povezan z nenehno prakso. V Turnišču so prisilje- ni prekiniti pouk, da lahko gre- do učenci na prakso drugam. Trajna rešitev bi bila v usta- novitvi šolskega posestva. KK Ptuj bi lahko dal v najem ne- kaj zemlje šoli, saj je ima, kot izgleda, že preveč. Nobena od kmetijskih šol v Sloveniji ni imela toliko težav pri financiranju kot šola v Tur- nišču. Ostale šole so financirali medobčinski skladi, šolo v Tur- nišču pa le sklad ene občine. Kljub temu je šola izobraževa- la letno po 100 učencev. šola vsako leto spodbuja mladino za vpis. Pri tem pa kmetijske delovne organizacije stojijo ob strani, kot da se jih kmetijska šola ne tiče. Kmetij- ske organizacije v drugih kra- jih štipendirajo učence za tam- kajšnje šole. Kmetijske zadru- ge celo same zberejo kandida- te, jim plačajo štipendije in jih pošljejo v šolo. Šolam plaču- jejo traktorske ure pri stroj- nih vajah. Zavedajo se, da se jim bodo te naložbe dobro vračale v povečani proizvodnji pa čeprav na zasebni kmetiji. V ptujski občini kmetijske or- ganizacije ne pošiljajo učencev v šole in niti en učenec šole v Turnišču ne prejema štipendi- je. Kmetijska šola ni sama sebi namen. Zadnji čas je, da se za nadaljnji in uspešni razvoj kmetijske šole odločneje za- vzamejo tudi svet za kmetij- stvo, skupščina občine, izobra- ževalna skupnost, zlasti pa kmetijske delovne organizacije. Z.R, Razmišljanja o oliki Prav Imajo tisti, ki trdijo, da smo danes ljudje pretežno iztrga- ni iz svoje notranjosti in močno zaposleni z množico zunanjih dnevnih skrbi, dolžnosti, odgo- vornosti, načrtov in opravil. Ali je potem čudno, če zaradi tega večkrat pozabljamo na svoje last- no človeško jedro, na svojo no- tranjost ter na človeško vrednost tistih, ki imamo z njimi dnevno opraviti? Ali je tedaj čudno, če smo v svojih številnih odnosih do sočloveka, soljudi, tolikokrat ne- verjetno pusti, prazni in člove- ško odsotni? Živimo v povsem resničnih In dosti pisanih življenjskih skup- nostih. kot so to npr. družina, razni delovni kolektivi, politične organizacije itd., toda v vsem tem Še ni nobenega zadostnega jamstva, da smo si med seboj zares topli In pristni. — Koliko- krat smo prav v teh skupnostih drug drugemu neznansko odtu- jeni in nas družijo le zunanje vezi družbenih sožitij. Prav gotovo ni tako stanje v človeških odnosih samo naša po- sebnost, temveč so to stvari, ki mučijo danes še marsikoga po svetu. Lahko rečemo, da je vpra- šanje človeških odnosov eno osrednjih vprašanj sodobnega življenja in to prav zaradi veli- kanskih tehničnih in družbenih premikov. Glavna naša naloga torej naj bo, da razmislimo, kako bi svoj odnos do soljudi izboljšali. Gre za to, da bi začeli ljudi okoli se- be bolj razumevati in spoštova- ti, gre za to, da bi naši stiki z ljudmi postali zares bolj zdravi in bi tako bolj osrečevali nas in tiste, ki nas z njimi druži kakr- šnakoli vez. Naloga ni niti lahka, niti ozka. Saj so med-sebojni človeški od- nosi tako številni in tako sestav- ljeni, da bi jih zlepa ne mogli vseh in v krajšem času obravna- vati. Na kaj bi zaenkrat osredo- točili svojo prozornost? Med prvimi bi se lotili naših medsebojnih odnosov, ki so sploš- nega značaja in zadevajo prav vsakega. Mislim, da je tako naj- splošnej.še vprašanje naših odno- sov do sočloveka vprašanje olike, to je vljudnosti ali kakor tudi rečemo vprašanje kulturnega oc- nosa do človeka sploh. — Ze dol- go nI to samo vzgojno vprašanje, ki bi tikalo le naših otrok in mladine in na kar bi odrasli lah- ko sproti pozabljali. Prav tako je premalo, če se spomnimo rega odnosa le takrat, ko se npr. hu- dujemo na nekulturno postre^.bo v gostinskih in trgovskih obratih in podobno. Olikan in kulturen do soljudi pač tudi ni tisti, ki sc poteguje za oliko in kulturnost predvsem takrat, ko je sam pri- zadet. Olika ali lepo vedenje je človekova lastnost, ki zajema ce- lotnega človeka in vključuje nje- gov moralni čut — torej je notra- nja zadeva vsakogar. Med naše družabne navade, med zahteve socialistične morale so- cialne družbe torej, sodi tudi oli- ka. Vljudnost, obzirnost, takt. so pojmi za tisto, čemur pravimo s tujo besedo »bon ton«, to je olikano lepo vedenje. Olikan člo- več svoje vedenje vsklaja s ti- stimi pravili, ki mu pomagajo, da svojo omiko izrazi tudi v primer- nih zunanjih oblikah, kadar ob- čuje z ljudmi. Gre torej za tisto vljudnost, ki izvira iz notranjega prepričanja in ni samo formalna, samo zunanji izraz priučenih ob- lik bontona. Kdor je obziren, pri- jazen in vljuden, se zna vesti zmerom in povsod ter tudi ni v zadregi, če ne pozna vseh zadev- nih predpisov. — Olika ni nekaj, kar zadeva samo »boljše ljudi«, kot smo nekoč to rekli in mislili. V naši družbi naj bi bilo olikano vedenje z vsemi vljudnostnimi oblikami še posebno zadeva sploš- ne vzgoje, ena izmed nalog pri oblikovanju novega človeka in pri vzgoji humanih, resnično spo- štljivih odnosov med ljudmi. Se v nečem si moramo biti na čistem! Olika se ne kaže samo v odnosih do ljudi, do družbe; člo- vek mora biti olikan tudi tedaj, ko je sam. Merilo njegove olike je tudi njegov odnos do narave, do živali in celo do neživih stva- ri. Kdor se ne počuti neprijetno, če ni negovan, umit, obrit, poče- san, čisto oblečen in podobno, ta- kemu je težko dopovedati, kaj je olika. Kdor trpinči živali, tepta cvetje, grdo ravna z raznimi predmeti, s knjigo, z orodjem itd., kaže prav malo srčne kulture, prav malo olike. Kakšno barbar- stvo počenjajo npr. nekateri ne- deljski izletniki: natrgajo si ro/, da jih komaj drže v rokah. Cez nekaj časa se jih naveličajo iih odvržejo. Drugi pa se veseli- jo cvetja v naravi, in če že utr- gajo kakšen cvet, ga prineso do- mov in ga denejo v vazo, da jim krasi sobo in jih spominja na lep izlet v naravo. D. Z. (Nadaljevanje prihodnjič."* V počastitev 100-letnice slovenskega gledališča je pripravila dramska družina ptujske Svobode pod vodstvom režiserja Petra Maleca Župančičevo VERONIKO DESENigKO. Pri uspeli pre- mieri je proslavila svoj 25-letni igralski jubilej igralka Ančka Bajgotova. ZK Ančka Bajgotova v vlogi Jelisave in Marica Krambergerjeva v vlogi Veronike Deseniške Šola V Slovenski Bistrici še dalje brez ravnatelja Stanje na osnovni šoli v Slo- venski Bistrici se še naprej za- pleta. Kolektiv je pred alterna- tivo pokoriti se razsodbi vrhov- nega sodišča ali ponovno preki- niti delo. To situacijo verjetno najbolj občutijo učenci, ki so že dvakrat doživeli prekinitev de- la. Prvič, ko je prišel na šolo novi ravnatelj Ludvik Pleteršek, in dioigič, ko je šolo obiskala in se z kolektivom pomenila dele- gacija republiškega odbora sin- dikata. Kljub zagotovilom uči- teljskega zbora, da pouk poteka normalno, se kljub temu ver- jetno odražajo na predavateljih eno leto trajajoči spori. Te situacije se zavedajo tudi vse družbene, politične in go- spodarske organizacije. Tega se zaveda tudi kolektiv večine v osnovni šoli, ki je, kot smo že zadnjič zapisali, končno le našel samega sebe. Zaradi tega hoče poiskati rešitev iz nastale si- tuacije ravno s pomočjo druž- benopolitičnih organizacij. Zaradi tega je bil izvršni od- bor občinske konference mne- nja, da o tem vprašanju skliče širši posvet. Nanj so povabili predstavnike vseh ostalih druž- benopolitičnih organizacij v ob- čini, predstavnike občinske skupščine ter predstavnike re- publiškega odbora Zveze sindi- kata in predstavnike republi- ške konference SZDL. Na se- stanek pa so povabili tudi Ludvika Pleterška, ki ga je vr- hovno sodišče SRS priznalo za ravnatelja na osnovni šoli v Slovenski Bistrici. Vsi povabljeni so se sestanka pretekli petek tudi udeležili. Sejo je pričela Marija Plaveč, sekretarka OK SZDL, ki je v uvodnih besedah orisala na- men posvetovanja. Jasno je po- vedala, da si vsi Bistričani ter vsi ostali občani želijo čim- prejšnjo rešitev stanja na šoli. Ker kolektiv vztraja pri svoji odločitvi, da bo ponovno preki- nil delo, če pride Ludvik Ple- teršek za ravnatelja na šolo, bi mu morali dokazati, da ga ko- lektiv na šoli ne mara. Kako se bo lahko uveljavil na šoli kot ravnatelj, če že učenci izgovar- jajo njegovo ime z občutkom, da je nezaželjen? Kakšen pa bo tudi odnos ravnatelja do ko- lektiva in kolektiva do ravna- telja, ki ga noče sprejeti medse? Vsi ti razlogi in drugi, ki so jih udeleženci razprave prikazali Ludviku Pleteršku, pa niso za- legli. Ludvik Pleteršek je še naprej vztrajal pri svoji odlo- (Konec na 6. strani) 29. septembra je pionirski praznik. Na ta praznik smo šli obiskat bolno sošolko. Nesli smo ji knjigo, napolitanke, čokola- do in bonbone. Bila je vesela. Preden smo šli od nje, nam je rekla, naj še kaj pridemo. Kristina Princi, 2. r. o^ovne šole Ptujska gora Ljnba mala Kristina! Tvoje drobno pisemce me je posebno razveselilo. Pogumna in razumna dekli- ca si. Za letošnji piomirski praznik ste se pa pionirji res nekaj lepega spomnili. Bol- ni sošolki niste prinesli le knjige in sladkarij, ne, prinesli ste ji veselja in dobre volje, za kar je bila med bolezni- jo prav gotovo prikrajšana. Zanima me, če je sedaj že zdrava in Ce spet bodi v šolo. Upam, da so ji liCeca spet rdeča in nsteca zaokrožena na smeh. Tebe in njo pozdravljam. Alenka Zelo sem se razveselila, ko sem zve- dela, da bomo pionirji ob praznovanju 25-letnice pionirske organizacije obiskali bojišče Pohorskega bataljona. Iz vsakega oddelka, vključno od četrtega razreda dalje, je bil izbran po en predstavnik. 21. septembra nas je iz Miklavža od- potovalo 11 pionirjev. Prispeli smo v Ormož Od tam smo se odpeljali z dve- ma avtobusoma proti Pohorju. V Pra- gerskem se je cesta odcepila in prešla v slab tnakadam. Počasi smo napredovali na pohorske hribe. Ustavili smo se pri planinski postojanki. V koči Osankarici ie muzej KOB, kjer so razstavljene sli- ke borcev Pohorskega bataljona. Plašno sem stopila v sobo. Pogled mi je obvi- set na obrazih borcev. Ustavila sem se pri slikah poslednje borbe. Izmaličeni obrazi. Se mrtvi, so kazali sovraštvo do fašizma. Da. to so bili lindje. ki so se oprli fašizmu, in brez besed, brez joka dali ?ivlienje za svobodo. Toda čas nas je preganjal. Odšli smo PO hnsti proti Trem žebljem. Smreke še vedno kažejo sledove vojne, ki je uničila toliko nedolžnih žrtev. Cez vsak mathen notofek le sueliana brv Po dobrih dvaicetih minntah hoie, smo pri- 5Ii na boiišče. Med visokimi smrekam; fe oolro kamnitih smmenikov. Ostali so ♦"di s'edovi rekd^niih remliank 7?gle- cem naTii<;e- ^eicki vod. vod tretie č;te in še mnoge drnge. Tam. kjer je bil štab bataljona, stoji danes lep spo- menik. Ob njem smo se zbrali pionirji osnovnih šol občine Ormož. Pozdravi! nas ie član obč. Zb Ormož tovariš Bo- ris Polak. Nato nam je govonl tovariš Ivanjšič Slavko-Rigo, eden izmed redkih preživelih borcev Pohorskega bataljona. Noge so mi bile kot otrple, s težavo Vsi smo imeli solzne oči. Mo- rala bi položiti šopek na spomenik sem se premaknila. Solze so mi stopile v oči, a jih nisem obrisala. Stopila sem k spomenika Tedaj je posijalo sonce. Vse caokrog se je zasvetilo v kristalni rosi. Mene pa je nekaj predramilo. Brž sem stopila proti spomeniku in odlo- žila šopek. Sledile so recitacije. Tudi zapeli smo. Kakor v omotici sera za- slišala svoje ime. Stopila sem naprej Glas se mi ie tresel, ko sem deklami- rala. Sele, ko sem se vrnila na svoj prostor, so mi tiste solze v očeh zdrkni- le po obraza. Nekaj lepega se je pre- tilo v moje srce. Pohorskim junakom sem dala košček svojega srca. Po slovesnosti smo si ogledali boji- šče, Zagledala sem imena: Sarh, Lojzek, Vanček, PepCek, drugje Groga, Dušan in Se in še. Zopet sem imela solzne oči Toda dp.n se ie prehitro poslavljal. Vra- čali smo se po isti poti. Z avtobusi smo se ot^peljali proti koči na ''esku, kjer smo si z enolončnico potešil! lačne že- lodčke. Poslavljala sem se od Pohorja. V mi- slih sem Se enkrat preletela dosrodke. Saj vem, vse mine, tudi ta dan je nil- nil. tnda spomin ostane. Zato ne mislite, junaki, da bom ta dan pozabila. No samo v snominih, tudi v svoiem življenju bom hodila Po stopinjah pohorskih junakov Tatjana Koren, nčenka 6. b raz. osnovna Sola Miklavž Draga Tatjane! Lojzek Petek Iz Velike Nedelje, ki ie Ml t.id! kot rastopnik svojega razredi [la nrplepem fzletu na Pohorju, ce je 'e otpd tremi tedni oglasil v KASIH P1S Kljub temu "e morem si>rpor>dflti fvoieffa nisma. ki le T>olno flohnkp^a ''Ktvnvanja in resnih misli. Tvoj'-? do- Hvetjp na prizorišču po<;Iednie borho >ohfirskih junakov je edinstveno. la S» tolilfo in toliko pionirk in piAiir ev nima možnosti za t?v izlet PTa-- 'ato r-aj iim bo to niitmo š" nfis^bno Is i. ko cveto krizanteme 'n mm -ni«" litiin prekn dom?fe z^tnlip nocpisne ' rrobovi žrtev za svobodo' Tatjana, še se oglasi! Alenka Cankarjevi »Hlapci« na ormoškem odru v nedeljo, 5. novembra, bo v Ormožu s Cankarjevo dramo -Hlapci". gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Dramo jo režiral Mile Korun in bo na .sporedu ob 15. uri v ormoški Idno- dvorani 10. dccembra bo v Ormožu prav tako gostovalo celjsko gledališče s »■^.Svejkom.«. Obe predstavi celj. gledališča bosta stali okrog 700.000 S din. Poleg 300.000 S din. ki jih je Občinska zveza kulturno-pro- -svetnih organizacij Ormož dobila iz občinslcega proračuna in prav takšno vsoto iz republiškega skla- da za po.'»Hol- lermues-K) in vsem njegovim nasled- nikom vse pravice In svoboščine, ki jih imajo meščani mesta Ptuja. Ob- enem obljubita, da bosta v najkraj- šem času izdala mestu ustrezno li- stino in jo vpričo kastelana izročila sodniku in dvanajstim svetovalcem. S Herdegenovim pečatom na tej li- stini se oba Ptujska zavežeta zase in za svoje naslednike, da bodo mestu podeljene pravice imele trajno in ne- pretrgano veljavo. Listino pečati več prič; med njimi sta sodnik in pisar mesta Ptuja, ka- stelan Vulflng iz Ormoža, ormoški mestni sodnik in Gregor, meščan mesta Ormoža. Pravice in svoboščine mesta Ptuja so bile sicer zapisane šele leta 1376, dejansko pa so bile v veljavi že v za- četku 14. stoletja. Ker je takozvani mestni statut mesta Ptuja iz leta 1376 ohranjen. Je mogoče iz njega posneti tudi samoupravo in gospodarsko živ- ljenje tega malega mesteca na ogr- ski meji ob Dravi. Značilnost vsakega srednjeveškega mesta Je njegova samouprava ali mestna avtonomija. Meščani so svobodni in si < sami volijo mestnega sodnika ter mestne svetovalce, ki tvorijo mestno samoupravo. Mest- ni s o d n i k je najvišji upravni or- gan v mestu, obenem pa tudi sodnih v vseh sporih in zadevah, kjer ni pri- šlo do prelitja krvi. Zunanji znak mesta je mestno obzidje. Pre- bivalci, ki živijo znotraj obzidja, so pravi meščani, ki jim lahko ukazuje in jih sodi samo mestni sodnik. Meščani se bavljo z raznimi obrt- mi, zraven tega pa v omejenem ob- segu tudi s kmetijstvom. V mestu morajo imeti lastno hišo, kar je pogoj, da dosežejo takozvane me- ščanske ' pravice. Plačujejo seveda tudi davke, ki jih pobira mestni sod- nik. Kot obrtniki so združeni v stro- kovnih združenjih ali cehih. Ti stro- go urejajo njihovo pridobitno dejav- nost in njihovo življenje. Za vsako obrt je točno določeno, koliko obrt- nikov lahko deluje v mestu. Obrtni- škemu pomočniku se skoraj ni bilo mogoče osamosvojiti, da bi postal samostojen mojster. Najlaže mu je bilo to, ako se je poročil z vdovo cehovskega mojstra-obrtnika njegove vrste. Najvažnejši dohodki mesta so pri- tekali iz trgovine. Zato so si mesta zelo prizadevala, da bi dobila od vla- darjev pravice do takozvanih letnih sejmov. Ti so trajali tudi po 14 dni. Tedaj so pripeljali razni obrtniki in trgovci od blizu in daleč svoje bla- go na prodaj, pa tudi ljudje s pode- želja so prihajali v trumah od blizu in daleč nakupovat na sejmu izlože- no blago. Prodajalci blaga so morali pri vstopu v mesto skozi mestna vrata plačati posebno pristojbino, imenovano mitnina (mauta). Mitnina - najpomembnej- ši doiiodek srednjega veka Mesto Ormož je po določilih mit- ninske tarife v urbarju iz leta 14S6 prejemalo naslednje dohodke: Od vsakega voza, ki ga vle- če 6 konj, po 20 krajcarjev; od vsakega voza, ki ga vleče 5 konj, po 15 krajcarjev; od vsakega voza, ki ga vlečejo 4 konji, po 10 krajcarjev; od vsakega voza, ki ga vlečejo 3 konji, po 10 krajcarjev; od kočije z dvema konjema, po 6 krajcarjev. Od ogrskega voza, z žitom nalože- nega, ki ga pelje 6 do 8 konj, je pla- čati po 20 krajcarjev; od navadnega voza z žitom pa samo 6 krajcarjev. Za živino je veljala naslednja tarifa: od enega vola Je plačati 3 dunajske denarje; ^ od dveh svinj po 3 denarje; od enega konja po 4 denarje. Od enega tovora na konju so pla- čevali po 4 denarje; od enega starti- na (dveh polovnjakov) vina Je bilo plačati po 3 krajcarje. Pešec, ki Je nosil na hrbtu bla- go na prodaj je plačal 2 denarja. Od 20 sirov je bilo treba dati en sir: od dveh ovac ali koz na do 3 denarJer Modni kotiček v današnji Številki objavljamo tri modele: 1. KOMBINIRANA JESENSKA OBLEKA. Barvi: rjava, kamelja dlaka. Ovratnik delno stoječ, obrobkl so Iz temnega blaga — kamelja dlaka. Ostalo blago kostanjevo ali lešnl- kovo rjavo. 2. KOMBINIRANA ŠPORTNA OB- LEKA. Barvi: zelena, črna. Obleka Je zelena, obrobkl, našitki in proge v kravati so črni, enako gumbi na ovratniku in rokavih, 3. DEKLIŠKA OBLEKA. Barva: oranžna, zgornji del oble- ke in rokavi črtasti. Črtasto blago Je tz živih barv — zelena, oranžna, rumena, rdeča, roza in črna. MODELE KREIRALA DARJA. Strnn 7 TEDNIK — pefek, "5. novembra 196? Stran 7 tiOBERT L. BARDNITZKV Vse ima svoje vzroke Ooapod m gospa Schlmmerllng stojita pred sodnikom za razvezo zakona. »Zahtevam, da se zakon raa- veže po krivdi moža,« je vztrajal odvetnik gospe Schimmerllng. »Ta človek, ki je imel srečo, da je bil mož tako očarljive in ljub- ke dame,« tu je odvetnik pogle- dal gospo Schimmerling, ki mu je odgovorila s prijaznim nasme- hom, ta človek torej je naredil nekaj neverjetnega: pri tako ču- doviti ženi so ga videli ljudje na ulici z drugo žensko!« »Kaj lahko rečete na to ob- tožbo, gospod Schimmerling?« ga je vpraftal sodnik. Gospod Schimmerling Je globo- ko zajel sapo in začel z obramb- nim govorom. »Gospod sodnik. Vse ima svoje globlje vzroke. Zadeva se je za- čela marca lanskega leta. V ki- nematografu so vrteli film .Greš- ne noči'. ?.ena mi je rekla: .Dragi, kupi no dve karti v tretji vrsti za prvo predstavo.' Sel sem v ki- nematograf, stal pol ure v vrsti in se vrnil domov s kartama. Po- misli. tisti domišljave! Bresel- mairjevi z one strani ulice gre- do tudi v kino. me je pričakala žena. .Popolnoma nemogoče je, da bi sedela v tretji vrsti, vsa cesta bi se nama smejala. Zamenjaj karti za boljše prostore.' Vrnil sem se v kino in zamenjal tretjo vrsto za osemnajsto.« »Prosim, preidite na stvar,« ga je nrekinil sodnik, »Sem že pri stvari,« je rekel gospod Schimmerling in povzel pripoved'. »Ko sem prišel domov, sem našel obisk. Prišla je tašča. Tudi ona bi rada šla v kino. a šele potem, ko bi povečerjala. Pri predstavi, za katero sem imel kar- te. to ne bi šlo. Se enkrat sem Sel v kmo in zamenjal karU. Vzel sem tri karte v tretji vrsti za drugo predstavo. Ko sem se vrnil domov, taSče ni bilo več. Zena Je bila vsa objokana. Skregali sta se zaradi mene. Lepa reč. Že- na je dobila strašen glavobol in ni mogla nikamor. Jutri bo go- tovo že vse dobro. Zamenjal sem karte za prvo predstavo nasled- njega dne. Hm, prav tedaj, ko sva se drugi dan odpravljala, je prišla prijateljica moje žene z možem. Tekel sem v kino in za- menjal dve karti v tretji vrsti za prvo predstavo za štiri karte v dvanajsti vrsti za drugo pred- stavo.« »Nujno vaa prosim, bodite krat- ki!« je vztrajal sodnik. »Prosim,« je dejal gospod: Schimmerling z mirnim glasom in nadaljeval: »Na kratko: zame- njava štirih kart v dvanajsti vr- sti za drugo predstavo za tri v šesti vrsti za jutrišnjo predstavo, nadalje dveh kart v tretji vrsti in ene v šesti vrsti za drugo tri v peti vrsti za tretjo pred- stavo naslednjega dne, potem dveh v peti vrsti za prvo predstavo za tri v prvi vfstl in eno v osmi vrsti za tretjo,. .« »Nehajte, nehajte!« je zatulil sodnik obupano in dodal, ko se je malo nomiril: »In vi ste vse ito zdržali?« »Dobrodušen in potrpežljiv človek sem.« je odgovoril gospod Schimmerling. »Tedaj mi je pri- šlo na misel, da . bi pravzaprav moral imeti tako ženo, kot sem sam: dobrodušno in potrpežljivo.« »In ste našli tako ženo?« je vprašal sodnik radovedno. »Sem,« je priznal gospod Schim- merling. »Tn kdo je ta žena?« »Blagajničarka v kinu.« Smo res takšni? JUHU, 1^1 PA ŠE 2IVIM0! Sedmtno so v prejSnjih časih »sltižili*, kakor pravijo v Prleki- ji, sedmi dan po pogrebu. Na dom umrlega so prišli bližnji in dalj- ni sorodniki tn sosedje. Na mtzi jih je čakala jedača in pijača. Toda pogrebci so morali najprej moliti. Potem se je s primernimi besedami spomnil pokojnika nek- do izmed vaščanov. Sele nato so si vzeli od ponujenih dobrot. Po- tem so zapeli »sedminsko pesem*, ki jo je za umrlega zložil s pe- sniško žilico obdarjen vaščan. Nato so spet malo prigriznili in popili kozarec v spomin pokojni- ka. Sedminarji so se mimo raz- šli, spoštujoč rajnikov spomin. Tako je bilo nekoč in morda je ponekod še danes. Toda navadno priredijo sedmino danes že na dan pogreba, na kmetih na do- mu umrlega, drugod pa kar v go- stilni. Pogrebci se držijo v začet- ku nekoliko zadržano, potem pa se razživijo. Na pogrebu mladega delavca je bila tudi godba na pihala in pev- ski zbor. Pevski zbor je začel na- zadnje peti ljubezenske pesmi, godba na pihala pa je zabavala pogrebce s polkami in '.mlčki. Mladina se je celo zavrtela. Ra- janje je trajalo na tej »sedmini« do zore. »On je mrtev, naj v mi- ru počiva, mi pa še živimo, juhu- hu!it VK Naše zdravje Ostanimo odporni proti gripi Jesenske menjave zimanje tem- perature dostikrat prizadenejo zdravega in sicer proti boleznim odpornega človeka. V tem času so zlasti pogoste prav epidemije gripe, bolezni, ki nas ponavadi dalj časa odtegne normalnemu življenju in vsakodnevnemu delu. Kaj storiti, da se ji bomo Izog- nili? Preberite nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali preprečiti ne- ljubo obolenjel Počitek je najboljša zaščita. Torej: ..čim več spite in dosti po- čivajte. Naj traja vaš vsakodnev- ni nočni spanec najmanj sedem ur; še bolje bo, če ga zvišate na osemumi »spalnik«. Privoščite pa si tudi popoldanski počitek. Za- dostovalo bo petnajst minut leža- nja v horizontalni legi In poskus sprostitve mišic in živcev. Gotovo ste že slišali, da so naj- boljša zaščita pred obolenji C- vitaminl. Ni pa nujno, da jih Jemljemo v neizmernih količinah. Zadostuje le ena tableta dnevno, toda pod pogojem, da redno uži- vamo sadje, surovo zelenjavo in pijemo limonade. Ce ste v letih že srečali Abra- hama, potem podvojite dnevne količine sadja. Namesto ene li- mone pojejte dve, nikakor pa se ne otepajte medu, kajti v njem je veliko vitaminov. Ne jejte pa ga zvečer, ker je težko prebav- ljiv. Mnogi prisegajo na ribje olje. Prav imajo, zlasti kadar gre za otroke in zlasti v zimskih mese- cih. Nikar pa z njim ne pretira- vajte, da se vam ne bo uprlo. Dovolj je ena žlica dnevno, okus po nJem pa si izboljšate s kozar- cem sadnega soka. Pa še ena izmed pomembnih vrst zaščite zoper prehladna obo- lenja: čim več svežega zraka in Čim več utrjenosti glede oblače- nja in umivanja s hladno vodo. KDO JE ZACEL? »Prosim vas, da vašega psa čim- prej prodate. Včeraj je morala hčerka prenehati peti, ker je vaše ščene neprestano zavijalo!« »Oprostite, toda saj je vaša hčerka začela!« TV PROGRAI^ od 5. do 11. nov. 1967 nedelja, 5. novembra 19g7 9.35 Poročila (Lj). 9.40 Na obisku v Slovenski Benečiji — narodno zabav- na glasba (Lj). 10.00 Kmetijska odda- ja (Zg). 10.45 Ne črno, ne belo — od- daja za otroke (Bg). 11.30 Junaki cir- kuške arene — serijski film (Lj). 12.00 Nedeljska tv konferenca (Zg). 16.00 Slovenski ansambli tekmujejo — jav- na radijska oddaja (Lj). 17.15 Človek s filmsko kamero (Lj). 19.10 Dolgo, vroče poletje (Lj). 20.00 tv dnevnik (Bg). 20.45 Cik cak (Lj). 20.50 Zabav- no-glasbena oddaja (Bg). 21.50 Ivo Andrlč: Most na Drini (Lj), 22.05 Zad- nja poročila (Lj). ponedeljek, g. novembra 1967 9.40 TV v šoli — ponovitev ob 14.50 (Zg), 10.40 Ruščina — ponovitev ob 15.50 (Zg), 11.00 Osnove splošne Izo- brazbe (Bg). 11.40 Lepota in zdravje mojih zob — TV v šoli (Lj). 16.10 An- gleščina (Bg). 16.55 Poročila (Zg). 17.10 Mali svet — oddaja za otroke (Zg). 17.25 Risanke (Zg). 17.40 Kje je, kaj je — oddaja za otroke (Bg). 17.55 TV obzornik (Lj). 18.30 Zadnji dan, prvi dan — poljski serijski film (Lj). 19.00 Portret prof. Inž. Cirila Jegliča (Lj). 19.15 Tedenski športni pregled (Bg). 19.40 Zbori samoupravljalcev (Lj). 20.00 TV dnevnik (Bg). 20.25 Koncert orkestra Slovenske filharmonije (Lj). 21.40 Greh — kulturni film (Lj). 22.05 Poročila (Lj). torek, 7. novembra 1967 10.00 Slovesna seja ob 50-letnicl ok- tobrske revolucije (Bg). 16.20 Film za otroke (Lj). 16.40 Prenos parade ob 50-letnlci oktobrske revolucije Iz Mo- skve (Lj). 18.55 tv obzornik (Lj), 19.25 Pozdrav z Aurore (Intervlzlja). 19.45 Cika cak (Lj). 19.55 Odmev okto- bra v slovenskem leposlovju (Lj). 20.40 Križarka Potemkin — sovjetski celovečerni film (Lj). 22.10 Zadnja po- ročila (Lj). sreda, 8. novembra 1967 17.00 Poročila (Zg). 17.05 Glodalček Miško — lutkovna Igra (Zg). 17.23 Po- potovanje po Aziji (Lj). 17.55 TV ob- zornik (Lj). 18.15 Združenje radoved- nežev (Zg). 19.00 20 milijonov — re- portaža (Bg). 19.30 Kje je ta širni gozd (Lj), 19.50 Lesni sejem (Lj). 20.00 TV dnevnik (Bg). 20.30 Cik cak (Lj). 20.40 Rdeče, modro, zeleno (Lj). 21.40 Srce — mednarodno sodelovanje (Lj). 22.40 Zadnja poročila (Lj). četrtek, 9. novembra 1967 9.40 TV V šoli — ponovitev ob 14.50 (Zg). 10.35 Nemščina — ponov. ob 15.45 (Zg). 11.00 Angleščina (Bg). 16.10 Le- pota in zdravje mojih zob (Lj). 17.05 Poročila (LJ). 17.10 Tik tak: Mala lu- pinica — li. del (LJ). 17.25 Pionirski TV studio (Lj). 17.55 TV obzornik (Lj). 18.15 Po sledeh napredka (LJ). 18.35 Godala v ritmu (LJ). 19.00 De- žurna ulica (Bg). 19.40 TV prospekt (Zg). 19.54 Propagandna medigra (Lj). 20.00 TV dnevnik (Bg). 20.30 Aktualni razgovori (Bg). 21.10 Risanka (Lj). 21.20 Kapetan kapetanu — predstava Ateljeja 212 (Bg). 22.20 TV dnevnik (Bg). petek, 10. novembra 1967 9.40 TV V šoli — ponovitev ob 14.50 (Zg). 11.00 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev ob 16.10 (Bg). 17.25 Po- ročila (Bg). 17.30 Oddaja za otroke studia Sarajevo (Bg). 17.55 TV obzor- nik (Lj). 18.15 Zaplešite z nami — 10. oddaja (LJ). 18.50 Rezerviran čas (Lj). 19.05 Brez parole — mladinska oddaja (Lj). 19.35 Cik cak (Lj). 19.40 Rezerviran čas (LJ). 20.00 TV dnevnik (Bg). 20.30 Cik cak (Lj). 20.40 Zlata praprot — češka filmska bajka (Lj). 22.10 Zadnja poročila (Lj). 22.30 Du- brovniške poletne prireditve (Zg). sobota, 11, novembra 1967 9.40 TV V šoli — ponovitev ob 14.50 (Zg). 17.40 Vsako soboto — pregled TV sporeda (Lj). 17.55 TV obzornik (Lj). 18.15 Lutkovna predstava (Bg). 19.15 Sprehod skozi čas (LJ). 19.40 Cik cak (Lj). 20.00 TV dnevnik (Bg). 20.30 Cik cak (Lj). 20.40 Ljubezen, oh, lju- bezen (Bg). 21.40 Junaki cirkuške are- ne (Zg). 22.10 Gldeon iz Scotland Yarda (Lj). 23.00 Zadnja poročila (Lj). Iz razprave na Občinskem sindiktilnem svetu Ljutomer Enoten Mmetiisfei prostor Preteklo sredo je komisija za gospodarstvo in samoupravljanje občinskega sindikalnega sveta Lju- tomer sklicala v dogovoru z ob- činsko skupščino in družbenopoli- tičnimi organizacijami sestanek o perečih vprašanjih enotnega ob- ravnavanja kmetijskega prostora občine Ljutomer. Poleg članov ko- misije so bili vabljeni na sejo predsedniki delavskih svetov in sindikalnih podružnic kmetijskih organizacij, predstavniki" of^^insl^e skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Vabljeni predstavniki kmetijskih organizacij se niso ude- ležili posvetovanja o enem naj- važnejših vprašanj nadaljnjega razvoja kmetijstva v ljutomerski občini Kdas se fe pofavilo vpra- šanje integracije? o enotni politiki v kmetijstvu oziroma o nujnosti integracije kmetijskih organizacij v občini smo že večkrat pisali v Tedniku. To vprašanje je bilo že predmet številnih razprav od leta 1960 da- lje. Zaradi subjektivizma oziroma nasprotujočih stališč v treh kme- tijskih organizacijah ni prišlo, kot so poudarili na posvetovanju, do uresničenja teh prizadevanj. Letošnje razprave o integraciji, o prizadevanjih za enotno obrav- navanje kmetijskega prostora v občini, so dovolj argumentirane, da lahko pripomorejo h konkret- nim odločitvam in zaključkom. Ti pa so predvsem: problemi z izva- janjem gospodarske reforme in vključevanjem v mednarodno tr- žišče; zaključki študija (elabora- ta) o izkoriščanju kmetijskega prostora na območju občine Lju- tomer; zaključki izgradnje osnov- nih proizvodnih in predelovalnih objektov VZK Ljutomer in pove- čanja zaupanja zasebnih kmeto- valcev v kooperativno proizvodnjo s kombinatom. Izvor mtegracijsklli pobud Ljutomerska občina predstavlja izrazito agrarno področje, kjer se je šele v zadnjih letih močneje začela razvijati industrija. Po po- datkih iz leta 1965 odpade od 17.922 ha celotnih površin občine: 12.866 ha na kmetijska zemljišča, od tel pa 1.092 ha na kmetijska zemljišča last VZK Ljutomer, 394 ha na kmetijsko zadrugo Ljuto- m.er in 492 ha na kmetijska zem- ljišča last KZ «-Mursko polje-« Kri- ževci pri Ljutomeru. Skupno to- rej 1.878 ha kmetijskih zemljišč družbenega sektorja. Vse tri kmetijske organizacije se ukvarjajo z lastno proizivodnjo, kooperacijo, prodajo reprodukcij- skega materiala in odkupom viš- kov raznih kmetijskih proizvodov. Obseg angažiranja posameznih de- javnosti pa je pri posameznih kmetijskih organizacijah različen. Iz podatkov za leto 1966 je raz- vidno, da je dosegel kombinat večji del čistega dohodka v lastni proizvodnji, pri obeh kmetijskih zadrugah pa je odpadel večji del čistega dohodka na odkup kmetij- skih proizvodov in kmetijsko de- javnost. Naštete dejavnosti kmetijskih (Nadaljevanje na 8. strani) ftoznaia Eden ameriških strokovnjakov je pred kratkim izjavil, da ni več daleč dan, ko bo opravljanje go- spodinjskih del pravcata pesem. Na primer: Sesalniki za prah bodo imeli majhne baterije in gospodinje se jih bodo posluževale kot običaj- no, toda — samo prvič. V elek- tronskih možganih bodo imeli takš- ni sesalniki poseben aparat za regi- striranje poteka dela. Sesalnik bo po prvi uporabi sam opravljal delo, le pritisniti bo treba na prav majčken gumb. Ko se bodo baterije takšnih se- salnikov ali podobnih strojev iz- praznile, bodo le-ti z zadnjimi močmi pohiteli do vtičnic in se ponovno sami napolnili. V omarah bodo nenehno delo- vale ultrazvočne naprave. Čistile bodo obleke in jih ščitile pred molji. Okna prihodnosti bomo lahko puščali odprta kljub vremenski napovedi, ki bo obetala dež. Pri prvih deževnih kapljah ali naj- manjšemu vetru se bodo sama za- prla. V kuhinji bodo stali elektron- ski štedilnik, jedila pa bodo se- grevali z radarskimi valovi. Plo- šča štedilnika bo ostala seveda mrzla. Med kuhanjem bo mati s pomočjo televizijskega ekrana nadzorovala otroke in vso hišo. Vrtna in hišna vrata se bodo odpirala avtomatično in le za družinske člane, Le-ti bodo polo- podlagi prstnih odtisov jim bo žili roko na poseben ekran in na odslej dovoljen vstop. Tujci bo- do imeli na voljo drug ekran, kjer se bodo legitimirali. Eno ameriških podjetij že zdaj preizkuša globoko hlajene jedi. Na dnu aluminijaste posode v ob- liki krožnika so spiralni grelci. Takšno posodo samo priključimo na električni tok in jed' je čez nekaj sekund topla. Številne stroje prihodnosti bo moč vključiti na velike razdalje. V Ameriki že danes prodajajo stroje za pranje perila in štedil- nike s telefoni. Gospodinja na primer kupuje v mestu in se spomni, da ni vključila pralnega stroja. Potrebno je le, da zavrti svojo telefonsko številko — in vse je urejeno. Toda — nikar se prehitro ne veselite! Vse to je šele v glavah strokovnjakov in v laboratorijih. Ko bo moč kupiti prvega takšnih strojev za olajšanje gospodinjske- ga dela, bo njegova cena tolikšna, da jo bodo zmogli le redki. Tudi v Ameriki . . . TUDI ONA NI ČAKALA Ona: »Sedaj je pa res že čas, da se naša Lenka poroči!« On: »Ne, počakajmo še malo. Morda se vendar najde mož. ki ji bo všeč.« Ona: »Smešno. Mar sem jaz čakala?« ZADNJA NEUMNOST Žena: »Kako sem srečna, da imam tako dobrega moža! Kajne, dragi možek, odkar si mene vzel, nisi napravil nobene neumnosti več.« Mož: »Ne, tista je bila zadnja!« CLAUDIA SANDERS: Doživlfal v Cfiicagii »Razočaran sem, že šest tednov sedim v Chicagu, pa še nisem doživel niti enega gangstrskega napada niti nisem zašel v naj- bolj nedolžno racijo. Kaj, za vraga, naj sploh pripovedujem, ko bom spet doma v Londonu?« George Wipmaker, sin lastnika podjetja "VVipmaker & sin, trgo- vme s čajem na veliko, je čemer- no pogledal svojega ameriškega prijatelja. »Pojutrišnjem se od- peljem nazaj v Anglijo,« je na- daljeval, »dotlej pa bi želel kar- koli doživeti, saj me razumeš. Bodi tako prijateljski in mi omo- goči, da bom videl vsaj delček tistega Chicaga, kar je spravilo to mesto na tako slab glas!« »Ti si sploh norec!« je zaren- čal Doug Lesley. »Mi smo srečni, če ne vidimo gangstejev, če nas ne napadajo in če nam ostanejo prihranjene racije in podobne neprijetnosti. Ti pa hočeš zdrveti tej tolpi naravnost v naročje! George. zrel si za norišnico!« »Mogoče!« je zagodrnjal George Wipmaker, »toda o tem po vsej verjetnosti ne bo treba odločati tebi. Kratko in jasno: kam bova šla?« Doug Lesley se je vdal. »Torej dobro. Ce vsekakor želiš, te bom odpeljal v beznico. Tam se sicer ne sestajajo veliki gangsterji, ven- dar boš videl množico mož, ki živiio od goljufije ,..« »Goljufi,« .je zamrmral George, »kako zanimivo!« Njegovo razo- čaranje se je še povečalo, ko sta prišla v beznico. »To je vse? Tak.^nlh beznic imamo v Londo- nu nešteto! In to naj bi bili .go- ljufi? Vsi so vendar videti po- vsem nedolžni!« Nekaj časa sta sedela s komol- ci uprtimi v mizo in opazovala, kako so neznanci kartali. »Ali je mogoče kupiti karte?« je vprašal George svojega ameriške- ga prijatelja. »Karte? Kakšne karte?« »Igralne karte, seveda! Posku- sil bom nekajkrat igrati s temi dečki!« »Ti si zares ponorel, George!« »To sem danes že slišal. Torej, ali se tu dobijo nove igralne kar- te ali ne?« Gostilničar je prinesel deset za- vitkov popolnoma novih kart in George jih je strokovnjaško pre- gledal, ali niso kakorkoli zazna- movane. »V redu.« je prikimal in prosil gostilničarja, naj mu pri- skrbi soigralce za igro. Dva med navzočimi sta bila takoj pripravljena sesti z Geor- geom za mizo. Doug Lesley se je držal nekoliko v ozadju, ker je slutil, da bo George izgubil, kar je bilo še najbolj verjetno, ali pa bo dobil in ga bosta soigralca za- to pretepla. Prvo igro je George zares iz- gubil. Odštel je sedem dolarjev v bankovcih na mizo in segel za- tem v žep svojega suknjiča. »Trenutek, prosim,« nadaljevali bomo s temi kartami!« »Kaj naj to F>omeni?« sta pla- nial neznanca. »Nič hudega, Jaz sem le nekoli- ko praznoveren, veste, zato na- čelno nikoli ne igram dveh Iger z istimi kartami. Gotovo nimate ničesar proti temu. Te karte sem kupil pri gostilničarju. Torej, pro- sim!« Kazalo je, da bosta udeleženca nekaj odvrnila. Vendar sta to sto- rila le tako, kakor da Fta globoko zajela sapo. zatem na .sta se skri- vni spogledala s prinrfimi očmi Drugo igro je dobil George. Tretjo je izgubil. Naslednje tri Je dobil. Za vsako igro je vzel nove kar- te. Nato je spet Izgubil igro. Potem pa je imel kar naprej srečo. Po vsaki igri je hlastno vtaknil dobljeni denar v žep. V mislih je skrivaj računal, koliko je že priigral; po njegovi oceni je bilo že štiristo dolarjev. Prav čedna vsotica, zlasti če upošteva- mo, da jo je priigral od poklicnih kvartopircev v Chicagu, Za deset iger je bil George s svojimi kupljenimi kartami pre- skrbljen. Za enajsto in dvanajsto igro je znova kupil nove karte pri gostilničarju. Potem je nena- doma prenehal igrati. Oba igralca sta bila s tem skle- pom očitno zadovoljna. Plačala sta svoj zapitek in molče zapustila beznico. Ko sta stopila skozi vrata se .je George približal svojemu pri- jatelju, ki je še vedno dokaj ne- zaupljivo gledal predse. »Ne delaj vendar tak.šnega ob- raza. Doug! Ali veš, koliko sem dobil? Nekaj manj kakor štiristo dolarjev bo. Preštejva na hitro, koliko je v resnici!« Segel je v žep svojega suknji- ča In osupnil,,. Razburjeno se je začel otipavati in preobračati žepe... George je zaklel in zamrmral: »Denarja ni! Cekl, drobfS ... »« Se enkrat je pretipal svoj suk- njič. »Tn moje zlate cigaretne doze tudi ni!« Dough Leslev se je škodoželjno nasmehnil, zatem pa si je z mir- nim dostojanstvom prižgal cigare- to. »Neznansko sem vesel!« je dejal posmehljivo, »da te Chicago na- posled le ni razočaral! Zdaj boš imel vsaj kaj pripovedovati, ko boš spet doma!« Gospodinje, poskusite! ® PUDING. 10 dkg masla, 8 dkg sladkorja, 4 dkg naribane čokolade in 5 rumenjakov penasto umešamo. Dodamo 8 dkg naribanih mandeljev in 60 dkg kuhanega, pretlaeene.(?a kostanja ter trd sneg iz petih be- ljakov. Zmes naložimo v pomaščen, s sladkorjem posipan model za pu- ding, ga dobro zapremo in položimo v vrelo vodo. Puding kuhamo do- bro uro, potlej pa ga stresemo na krožnik, prelijemo z vročo marme- lado, najboljša bo marelična, in ru- mom, Povrhu posipamo še kuhane pretlačene kostanje in stepemo slad- ko smetano. • TORTA. Iz 6 Jajc, 10 dkg slad- korja, zavitka vanilijevega sladkor- ja, fi dkg naribanih lešnikov, G dkg kruhovih drobtin in 6 dkg kakaa na- pravimo biskvltno testo, ki ga stre- semo v namazan tortni model. Pri srednji vročini ga pečemo 30 do 40 minut. Ohlajen biskvit dvakrat pre- režemo in plošče polijemo z višnje- vim likerjem ter namažemn z malo marmelade, potlej dve plošči nama- žemo z naslednjim nadevom: kuha- ne kostanje pretlačimo. Jim dodamo malo mleka, sladkorja v prahu in šilce maraskina. Nazadnje primeša- mo kremi stepeno sladko smetano. Plošče zložimo in če hočemo, preli- jemo s čokoladno glazuro, sicer pa jo posipamo s sladkorjem in pretla- Cenlm kostanjem. Španski recepti RIBJI ragu Polenovko skuhamo v slani vodi in odstranimo glavo in ko.šCice. Zdaj položimo ribo v gosto, zelo svetlo prežganje, vse skupaj popopramo, potresemo z naribanim sirom, po- kapamo s stopljenim maslom in damo peCi v pečico za pol ure, da se napravi zlatorumena skorja. Ri- bo serviramo v posodi, v kateri smo Jo pekli. Kako napravimo prežganje: drob- no sesekljano čebulo prepražlmo na maslu, dodamo moko, sol In malo popra. Zalijemo s hladnim mlekom. Španska jajčna jed Pravzaprav o kuhanju sploh ne moremo govoriti, ker je jed gotova skoraj v trenutku. Velike paradiž- nike dušlmo na olju, kar traja le nekaj minut. Začinimo jih s soljo In poprom. Istočasno spečemo v drugi kozicl na olju majhne čebulice. Jih rahlo potresemo z moko in polije- mo z žličko smetane. Medtem smo že spekli jajca na oko, ki Jih polo- žimo na dušene paradižnike. Čebule in paradižnike zložimo na ogret krožnik in serviramo z opečenimi kruhovimi rezinami. PIKANTNA jed 200 g riža dušlmo kot navadno. Medtem vzamemo veliko čebulo. Jo zrežemo na majhne koščke, v olju pa dušlmo dve očiščeni papriki Oahko sta pekoči), narezani na tan- ke rezance. Nato opražlmo 100 g su- rove gnjati In dodamo sesekljanega peterfillja Vse to rahlo znašamo z mehkim rlžem in potresemo z na- ribanim sirom. ecii^o Kino Bučkovci: 5. novembra: ongleSki bervnl film BANDA HELIONA; Kino Gorlšnlca: 5. novembra: ameriški barvni film PUSTOLOVSClNB MLADE- GA ČLOVEKA) Kino Ormož: 4. novembra; ameriSkl barvni film GOSPODAR HAVAJEV, 5. novembra: angleški barvni film MILIJONARKA) 8. novembra: francoski film NABABi Kino Ljutomer: 4. iin 5. novembra: an- gleški barvni film STROGO ZAUPNO IPCRESS, 8. in 9. aovembra: film RiAZBITO OGLEDALO) Kino Tomaž pri Ocmožu: 5. novembra: nemški film PARADA SLAGERJEV) Kino Velika Nedelja; 4. novembra: an- gleški banrnl film MILIJONARKA, 5. noivembra: ameriški barvni fUm GOSPODAR. HAVAJEV. J KDO SLAVI? »Poglej. Ivo,« je ženka rekla možu, »poglej, kako lepo obleko sem si kupila za tvoj rojstni dan! Kako ti je všeč?« »Zelo srčkana je.« je pritrdil mož. »Drugi mesec, ko boš pa ti praznovala svoj rojstni dan, dobiš škatlo najboljših cigari* T F D N I K — prfrk, novpmlira 1%? RADIJSKI PROGRAM od 5. do 11. nov. 1967 Nedelja, S. novembra 1967 6.00—8.00 Dobro jutro I — vmes ob 6 05—6.29 Poročila 6.30 Infoqovor s poslušalci 12.00 PoroCila 12.10 Poslušalci čestitajo 13.00 Poro/-ila 13.15 Operetna glasba 13.40 Reportaža 14.00 Glasba ne pozna meja M 35 Humoreska tedna 14.50 Pesem go- qal 15 00 Poročila 1505 Športno po- poldne 17 00 Poročila 17.05 Popularne operetne arile 17.30 Radifska igra 18.24 Prijetna glasba 19.00 Lahko noč otrocil 19 10 Obvestila 19.15 Slovenske popevke 19 30 Radilski dnevnik 20.00 V nede- l|o zvečer 22.00 Poročila 22.15 Sere- nadni večer 23.00 Poročila 23.05 Lite- rarni nokturno. fuauaeljeii, 6. novembra 1967 4.J0—B.OO Dobio juUoi ^ — vmes ob 4.46 inioruxdUvad oodaja ' 5.00 Poročila 5.3U :3vetujemo vam 5.45 Iniormativna oddaja b.uu ladijski dneviuk b.30 In- iormdUvnd odddja 6.50 Za vas 7.00 Po- ročila 7.25 lalormativna oddaja 7.45 In- lormdUvud odddja a.CK) Poročila — Ra- dijsiu m televizijski spored 14.00 Po- ročila 14.U5 Cid^poioienjska glasba 14.35 Po&iušalci čestitajo 14.65 ICreditna ban- ka Ljuoijana 15.00 Radiijskl dnevnik > 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Ljub- ljanski komorna zbor 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 ZnameniU operni pevci 18.00 Poročila 1«.15 »Signali. — (Pro- pagandna oddaja) 18.35 Mladinska od- daja; »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otrocil 19.10 ObvesUla 19.15 Pojo Los Paraguayos 19.25 Pfet minut za EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Na predvečer ve- likega jubileja 22.00 Poročida 22.10 Radi ste jih poslušaU 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno. Torek, 7. novembra 1967 4.30—8.00 Dobro jutrol — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poročila 5.30 Svetujemo vam 5.45 Informativna oddaja 6.00 Radijski dnevnik 6.30 In- formativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Po- ročila 7.25 informativna oddaja 8.00 Poročila — Radijski m televizijski spo- red 14.00 Poročila 14.05 Nova pesmica 14.25 Lahka glasba 14.55 Kreditna ban- ka Ljubljana 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 V to- rek nasvidenje 16.00 Za vas 17.00 Poro- čila 17.05 Simfonični orkester RTV 18.00 Poročila 18.15 Pesmi borbe in revolu- cije ia.45 Družba in čas 19.00 Lahko noč, otrocil 19.10 Obvestila 19.15 Za- bavni zbori 19.25 Pet minut za EP 19.30 Radijski dnevniik 20.00 Radijska igra 21.10 Glasbena medigra 21.15 Deset glasov — deset pevcev 22.00 Poročila 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni program JRT 23.00 Poročila 23.05 Lite- rarni nokturno. Sreda, 8. novembra 1967 4.30—8.00 Dobro jutrol - vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poročila 5.30 Svetujemo vam 5.45 Informativna oddaja 6.00 Radijski dnevniik 6.30 In- formativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Po- ročila 7.25 Informativna oddaja 8.00 Poročila — Radijski in televizijski spo- red 14.00 Poročila 14.05 Igramo za raz- vedrilo 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Radij- ski dnevnik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš podlistek 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Poročila 18.15 Odskočna deska — tretja vrsta 18.40 Naš razgo- vor 19.00 Lahko noč. otrocil 19.10 Ob- vestila 19.15 Francoski šansoni 19.25 Pet minut za ET» 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 Richard Waqner: »Walkure« 22.00 Poročila 22.10 Za ljubitelje iazza 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno. Četrtek, 9. novembra 1967 4.30—8.00 Dobro jutrol — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poročila 5.30 Svetujemo vam 5.45 Informativna oddaja 6.00 Radijski dnevnik 6.30 In- formativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Po- ročila 7.25 Informativna oddaja 8.00 Poročila — Radijski in televizijski spo- red 14.00 Poročila 14.05 Zabavni zvoki 14.45 »Mehurčki« 15.00 Radijski dnev- nik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Maili recitali 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Simfonični koncert 18.00 Poročila 18.15 Turistična oddaja 18.45 Jezikovni pogovori 19.00 Lahko noč, otroci! IS.10 Obvestila 19.15 Z an- samblom Mamo C DM MDMDDMI, Rockes« 19.25 Pet minut za EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Domače pesmi in napevl 21.00 Literarni večer 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Poročila 22.10 Komorni večeri 23.00 PoročHa 23.05 Li- teraimi nokturno. Petek, 10. novembra 1967 4.30__8.00 Dobro jutrol — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poročila 5.30 Svetujemo vam 5.45 Informativna oddaja 6.00 Radijski dnevnik 6.30 In- formativna oddaja B..^ Za vas 7.00 Po- ročila 7.25 Informativna oddaja 8.00 Poročila — Radijski in televizijski soo- red 14.00 Poročila 14.05 Veliki v-alčki in uverture 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Radijski dnevnik 16.20 Napotki za tu- riste 15.25 Glasbeni inter.mezzo 15.45 Kulturni olobus 16.00 Za vas 17.00 Po- ročila 17.05 Človek in zdravje 17.15 Glasbene uganke 18.00 Poročila 18.15 Zabavna glasba 18.45 Na mednarodnih križpotiih 19.00 lahko noč, otroci! Ifl.10 ObvestMa 19.15 Petnajst minut z orke- strom Rudiger Piesker 19.25 Pet minut za EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Kon- cert komornega zbora 20.30 Bojan Ada- mič r Snita za klarinet in orkester 20.45 Ob isti url 21.15 Oddaja o i^omoršča- kih 22.00 Poročiila 22.10 fSodobna sim- fonična literatura 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno. Sohota. 11. novembra 1967 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.4.S Informativna oddaja 5.00 Poročila 5.30 Svetiiiemo vam 5.45 Informativna oddala 6 00 Raf^ijski dnevnik 6.30 Tn- fo-^mativris oddala 6.SO Za vas 7.00 To- ročlla 7.25 Informativna oddaja 8.00 Poročila — F^dUski In televirijski •spo- red 14 nn PorofMa 14 O.") Od melodile do melodiip 14.5"; Kreditna banka Ljublia- n;, ISnn rtadiianiip to.rs "pt TTiinnt za HT> 19.30 RadiicVI dnpvn'k ''0 00 Snoznavaimo svet in do- Tinv"n'i ">1 .""I Tz fototpkp radia Koipr 22 nn PornoMi, f") m Oddala ra izselipn- rp no potorila ?3.0'i nlpsnm in pp- c^iio v novi teden 01.00 Zadnja poro- dila. Partizanski mnogoboj pi- onirjev v nedeljo, 29. oktobra. Je bilo v Ptuju v okviru republiškega prven- stva srečanje pionirjev v partizan- skem mnogoboju društev Partizan Ptuj in Markovcl. Tekmovanja, ki Je obsegalo vaje na drogu, parter, plezanje, preskoke, štafetnl tek ter tek na 50 in 60 metrov, se Je ude- ležilo 21 pionirjev. Pri starejših pionirjih Je zmagal Boris 2ohar pred Jožetom Strafe- lom in Milanom Zoharjem, vsi Par- tizan Ptuj. Pri mlajših pa Maks KaJ- zer, Ptuj, drugi je bil Igor Solina, Markovci, tretji pa Branko Tisni- kar, Ptuj. Ekipno so dosegli prvo mesto pri starejših pionirjih PtuJ- čani, pri mlajših pa pionirji Iz Mar- kovec. Druga Je bila -vrsta Ptuja I., tretja pa vrsta Ptuja II. Tekmovanje Je pokazalo, da Ima mladina veselje do te športne pano- ge, vendar Je vse premalo vadltelj- skega kadra, ki bJ bil pripravljen prostovoljno in brezplačno organizi- rati takšna tekmovanja. OP Prometna nesreča 27. oktobra letos, ob 17.30, Je prl- Slo do nevsakdanje prometne ne- sreče na cesti II. reda Ptuj-Sloven- ska Bistrica kakih 100 metrov od križišča v Ilajdinl. Voznica Matilda FridI iz Sp. Hajdine Je iz Zg. HaJ- dine vodila kmečki voz s konjsko vprego, naložen pa je imela les, če- zenj pa steljo. Čeprav Je bil že mrak, voza ni imela osvetljenega. Ob navedeni uri Je proti Ptuju pri- peljal osebni avtomobil MB 249-53, voznik Zvonko Weis iz Ptuja, ter trčil v zadnji del voza. Medtem ko sta čakala na komisijo, je v voz trčil Štefan Bezjak iz Brstja z oseb- nim avtomobilom MB 226-94, za njim pa še mopedist Zdravko Plavčak iz Pleterja. Plavčak se Je pri trčenju lažje telesno poškodoval in se zdravi v ptujski bolnišnici Na vozilih je nastalo za 1700 novih dinarjev mate- rialne škode. Okradle so ga Franc Pal iz Mejne ceste 14 v Ptu- ju je bil 27. oktobra zaposlen Izza svoje hiše. Stanovanje Je pustil od- klenjeno. Ko se Je vrnil v stanova- nje, Je pogrešil 140 tisoč starih di- narjev, ki Jih Je imel v omari. De- nar je zmanjkal v času med 9. in 10. uro. V tem času so prišle v sta- novanje tri ciganke, ki so po vsem sodeč zagrešile dejanje. Sosedje so jih videli, ko so vstopile, potem pa so odšle proti Dražencem. Dve sta bili visoke postave, tretja pa Je bila manjša. Oblečene so bile v črne ob- leke, manjša pa Je nosila na rokah okrog šest mesecev starega otroka. Po hišah so prosile denar in kruh. Kdorkoli ve kaj o njih, naj to .spo- roči najbližji postaji milice. Nesreča ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: ZLATKO LAČEN (1957), Podvinci 83/b, je padel in si poškodoval des- no roko; KATARINA DONA J (1904), Brezovica 8, je padla in si poškodo- vala obraz; MARTIN ROGINA (1903), Sp. Hajdina 5, je padel in se po- škodoval po telesu; MARJAN VI- DO VIC (1952), Mariborska 44, Ptuj, je padel in si poškodoval levo roko; NE2A DOLENC (1907), Majšperk 53, je padla s hleva in se poškodovala po telesu; LIZA JURIC (1896), Dor- nava 87, si je poškodovala levo no- go; OTILIJA ZMAZEK (1903), Vel. Nedelja 17, je padla in si poškodo- vala levo nogo; JOŽEF OSTROSKO (1905), Pobrežje 107, je padel In se poškodoval po telesu; MATILDA GRABAR (1930), Ljutomerska 20/a, se je vsekala v levo roko; LIZIKA MAJCEN (1941), Sakušak 13, je pa- dla z drevesa in se poškodovala po telesu; ZDRAVKO PLAVCAK (1949), Pleterje 5, je padel z mopeda in se poškodoval po telesu; FRANC PE- TEK (1929), Formin 33, je padel in si poškodoval levo nogo; MIRAN LJUBEČ (1966), Zabovci 61, je padel In si poškodoval glavo; ALOJZ PE- TEK (1905), Osluševci 30, je padel z lestve in si poškodoval hrbtenico; MARIJA ZABAVNIK (1909), Kajžar 42, je padla in si poškodovala hrb- tenico; MIRAN CAFUTA (1965), Skorišnjak 43, se je opekel, po prs- nem košu; IVAN JANEZIC (1961), Veličane, si je poškodoval desno roko; STANKO KRAJNC (1925), To- maž 20, si je pri delu poškodoval levo roko; JAKOB BREZNIK (1898), Mihalovci 21, si je prerezal žile na rokah. Nesreče na ormoškem območju v soboto, 28, oktobra, se je ob 6,40 pripetila lažja prometna nesreča na občinski cesti v bližini železniške postaje v Ormožu, Mo- pedistu Stjepanu Sljemiču, stanu- jočemu V Vratnu št. 9. SR Hrvat- ska, so se na teleskopih mopeda zlomile vilice in je pri tem padeL Pri nesreči se je lažje poškodoval po obrazu in iskal zdravniško po- moč v ormoškem zdravstvenem domu. škoda na mopedu znaša okrog 50.000 S din. V petek, 27. oktobra, se je ob 13.20 pripetila prometna nesre- ča na križišču ceste II. reda v Or- možu med voznikoma Ludvikom Sebjaničem iz Murske Sobote, uli- ca Štefana Kovača 19/a, in vozni- kom osebnega avtomobila Mavri- com Wirw Kunkle iz Združenih držav Amerike. Na obeh vozilih znaša škoda okrog 250.000 S din. Telesnih poškodb ni bilo. Vlom v gostinski lokal v noči od 27. na 28. oktober so neznani storilci vlomili skozi okno dvoriščne strani v pisarniške pro- store. nato pa odšli v gostinski lo- kal G P »Grozd-« v Ormožu. Ven- dar niso odnesli ničesar. -p ODGOVORNOST KOMUNISTOV ZA NAPREDEK (Nadaljevanje s 1. strani) ciji. V to posodo, ki se je klesa- la in izoblikovala v procesu re- orgamizacije Zveze komunistov, je potrebno vnesti vsebino, ki mora narekovati obliko oziroma organizacijsko formo. Prve izkušnje občinske kon- ference ZK v Ljutomeru, ki jih sedaj že lahko ocenjujemo, so pokazale, da so se komunisti, ki so bili na konferencah organi- zacij ZK na terenu in v delov- nih organizacijah izvoljeni za člane konference, v polni meri zavedali svoje vloge, saj je imela konferenca pravi delovni značaj, brez prejšnjih deklara- tivnih in manifestativnih zbo- rov, ko se je klesala vsebina dela ZK za daljša obdobja. Ka- ko so problemi dela ZK življenj- sko povezani z razvojem družbe, z vsemi njenimi ekonomskimi, družbenopolitičnimi in samo- upravnimi sestavinami, je poka- zal delovni značaj konference, ki je obravnavala in imela po- udarek na integraciji kmetijskih organizacij v občini, vprašanju mladine, obnavljanju vrst ZK ter o odgovornosti komunistov do vseh najvažnejših družbenih vprašanj v občini Iz razprave Po referatu sekretarja občin- skega komiteja Silva Preloga, ki je obravnaval navedene proble- me v občini, se je razvila ži- vahna debata. Navedel bom nekatere glavne misli iz razpra- ve. Rado Pu§enjak, republiški po- slanec: obravnaval je ekonom- sko upravičenost in nujnost in- tegracije kmetijskih organizacij v ljutomerski občini ter odgo- vornost komunistov za izvedbo integracije, Ce bi bila močna kmetijska organizacija, bi po njegovem m^nenju lažje izvedli dokončno regulacijo Ščavnice s pritoki. S tem bi lahko okrog 13.000 hektarov spremenili v rodovitno zemljo in jo očuvali številnih poplav v radgonski in ljutomerski občini. Regulacija 70 km Sčavnice bi stala 800 mi- lijonov starih dinarjev, skupna regulacija (Sčavnica s pritoki) pa bi stala 1 milijardo 800 mi- lijonov starih dinarjev. Regu- lacija bi potekala po vzorcu pesniške doline. Najmanj četr- tino, to je od 400 do 500 mili- jonov, bi odpadlo na ljutomer- sko občino. Regulacija Sčavnice bi bila velikanskega pomena še posebno danes, ko se vedno bolj pojavlja problem brezposelno- sti, ker bi lahko na plodni zem- lji zaposlili nezaposleno delovno silo. Predlagal je, da konferenca osvoji tako politiko, da bi imeli vsi komunisti pred seboj jasen koncept. Nadalje je še obravnaval davčno politiko, da bi v bodoče bilo potrebno bolj obdavčiti ti- ste, ki so zaposleni in imajo do- ma posestva, in politiko nagra- jevanja v delovnih organizaci- jah, ki se ob zadnjih analizah ni pokazala v skladu z reformo. Miha Marinko, član predsed- stva CK ZKJ, je v diskusiji po- udaril, da morajo vsi komunisti imeti posluh za mladino. Komu- nisti, člani konference, so se v polni meri zavedali svoje vloge. Nadalje je obravnaval vpraša- nje večje homogenosti komuni- stov pri kreiranju politike v ob- čini in izven občinskih meja ter vsebine dela ZK. Konferenca je izvolila enajst- članski komite, katerega člani so: Matija Brezovar, Marjeta Cučulovič, Franc Herga, Ivo Krajne, Ivo Peršak, Milena Pir- her, Franjo Podkrajšek, Peter Potočnik, Silvo Prelog, Rudi Svenšek in Jože Vidovič. Na prvi seji komiteja je bil ponov- no izvoljen za sekretarja občin- skega komiteja ZKS Ljutomer Silvo Prelog. Da je Zveza komunistov živ organizem, ki je realen odraz našega družbenega dogajanja, je pokazala ljutomerska konfe- renca, ki zagotavlja, da bo delo komunistov potekalo po začrta- ni poti, ki se je izoblikovala v reorganizacijskih razpravah. -p Enoten kmet. prostor (Nadaljevanje s 7. strani) organizacij, od prodaje krmil in nakupa surovin (koruze) za me- šalnico (V2K Ljutomer), nakupo- vanja telet in pujskov, nakupa zemljišč in prodaje raznega repro- dukcijskega materiala in odkupa raznih tržnih viškov —• itd., je po- vzročala mnogo nesoglasij med kmetijskimi organizacijami. Iskati je bilo treba izhod, pa čeprav za- časen. Tako je prišlo do več se- stankov in posvetov, največkrat s posredovanjem občinske skupšči- ne, ko so poiskali najnujnejšo re- šitev — kot npr. na katerem pod- KONUS (Nadaljevanje in konec) log, da v reformi dobro gospK>da- rijo, je po mnenju strokovnega vodstva obrata v tem, ker so v reformo stopili pripravljeni, ker so že pred reformo dobro gospo- darili. Menjali so se samo pogo- ji gospodarjenja, njihovo delo, ki pa se je že pred reformo pokaza- lo kot upravičeno, pa je ostalo isto. Obratni delavski svet na svo- jih sejah obravnava gornje pro- bleme, sprejeme, odpuste, poslo- vanje obrata, člani delavskega sveta se seznanjajo o poslovanju. Članov obratnega delavskega sve- ta je 8. Dva zaposlena iz obrata pa sta še člana centralnega de- lavskega sveta. Praksa samoupravljanja v go- spodarskih organizacijah in de- lovanje družbenopolitične orga- nizacije vseh zaposlenih vedno bolj in bolj pritiska na učinkovi- tejšo dejansko večjo samouprav- nost delovnih ljudi in tudi na do- ločeno spremembo dosedanje vlo- ge sindikata. Namreč sindikat bi se moral z vsemi zaposlenimi ak- tivno vključiti v obravnavanje politike podjetja in vsega, kar delavca danes zanima neposredno ali posredno v delovni organiza- ciji (čeprav posredna vloga že v marsičem izginja). Seje obratne- ga delavskega sveta, ki so v KO- NUSU — obrat Ljutomer, skoraj vsakih 14 dni, bi morale obravna- vati stališča in mnenja sindikalne podružnice, ki bi naj formirala določena vprašanja, in stališča, da bi prišla pred obratni delav- ski svet prečiščena in še bolj pred centralni delavski svet. To so tudi problemi, s katerimi se srečujejo v ljutomerskem obratu. Leta 1962, je Usnjarski kombi- nat KONUS prevzel »razpadajo- čo« tovarno usnja v Ljutomeru. Od takrat pa do danes je mini- lo le kratkih .5 let. Sedaj, ko je tovarna že nekaj let opremljena s modernimi stroji, pa so proiz- vodi Ijutomer.skega obrata: teleč- ji, junečji boks. telečji velur in kozji velur, iskani na svetovnem tržišču. V še večji kvaliteti pa leži ključ nadaljnjih uspehov. ročju naj katera kmetijska orga- nizacija razvija svojo dejavnost, kakšne naj bodo cene, glede po- moči zasebnim kmetovalcem ob vremenskih neprilikah. glede vla- ganja investicij itd. Tako kot sta kmetijski zadrugi našli rešitev, pa je kombinat videl (in še vidi) kot edino najprimernejšo rešitev za enotno obravnavanje kmetijstva vseh treh kmetijskih organizacij; predlog o perspektivnem razvoju družbenega kmetijstva v organi- zacijski obliki kombinata. Razprav o enotnosti (ali nesmotrnosti) združitve kmetijskih organizacij v enotno, je bilo precej in končni rezultat teh je bil, da to vpraša- nje preuči ekonomski center v Mariboru v okviru analize (ela- borata) »Načrt za izkoriščanje zemljišča občine Ljutomer«. Problemi v zvezi z izva- janjem gospodarske re- forme Usklajevanje kmetijske proiz- vodnje s pogoji gospodarske re- forme je proces, ki zahteva orga- niziranje zlasti strokovnega kadra in končno tudi vseh delovnih lju- di, ki sodelujejo v procesu proiz- vodnje. Gospodarska reforma po-: meni stabilizacijo gospodarstvo, to pomeni, da bo naš dinar postal konvertibilen, to je vedno enak postavljenemu deviznemu kurzu. Osnovni pogoj za stabilizacijo go- spodarstva (in za uspešen razvoj) pa je vključevanje v mednarodno tržišče. To pa zahteva visoko kva- litetno kontinuirano in ceneno proizvodnjo. Danes se vedno bolj postavlja vprašanje klavnega go- veda, prašičev, mleka, sadja iz intenzivnih nasadov itd. Vedno bolj postaja nujno, da je potrebno kmetijsko proizvodnjo prilagoditi povpraševanju na trgu. Zlasti pa je potreben premik konkurenčne borbe s področja cen na področja zniževanja stroškov proizvodnje, ob sočasnem zboljšanju in stan- dariziranju kvalitete. Logično je, da je to vprašanje enalco postav- ljeno za lastno proizvodnjo kme- (Konec prihodnjič) TAP (Nadaljevanje in konec) Med največjimi je problem prekomernih zalog. V zalogah so predvsem tahografi, katerih prodaja se je nekoliko odprla, in zaloge kopirnih aparatov. Takoj po ugotovljeni analizi so pričeli misliti, kako bi si po- magali iz nastale situacije. Pri- šli so do zaključka, da jim osta- neta samo dve možnosti: boljše koriščenje kapacitet, kar pa je vezano na vlaganje obratnih sredstev, ki jih pa nimajo, ali pa zmanjšati fiksne stroške z odpustitvijo večjega števila de- lovne sile. Z R TEDNIK glasilo socialtsticne zveze delovnega ljudstva, izdaja fiasopisui lavod Ptujski tednik. Ptuj, Heroja L^cka 2. Urejuje uredniški odbor: Anton Bauman (glavni In odgovorni urednik), Bogo Hme- lina. JTanko Krapša. Peter Potočnik In Inž. Roman Zavec. Izhaja vsak pptek. Letna naročnina za Jngoslavijo 20 N din, za Inozem- stvo 40 N din. TekočI račun pri SDK Ptuj St. 524-3-72. Tiska časo- oi<;no ondiPtJe Mariborski tisk. Maribor Rokopisov np vračamo Časopisni papir kupite poceni v upravi TEDNIKA v Ptuju, Lackova 2