BUENOS AIRES, 21. NOVEMBRA (noviembre) 1957 Laž im resnica Ni treba biti strokovnjak za sovjet¬ ski komunizem, da človek pride do spo¬ znanja, kako je vsa zgradba te kuge dvajsetega stoletja zgrajena na propa¬ gandi, katere majavi temelji stojijo na formuli: laž — resnica, resnica — laž, rezultat: zmeda. Odkar je komunistična stranka ne¬ omejeno zavladala v Rusiji, so rdeči ve¬ ljaki v Kremlju krojili laž in resnico po svoje. Člani sovjetske KP, člani dru¬ gih KP, njihovi sopotniki in po drugi svetovni vojni celi narodi po satelitskih državah, morajo brez ugovarjanja spre¬ jemati kot resnico laži, ki prihajajo iz Kremlja. Propaganda iz Moskve mora imeti zanje dogmatičen značaj. Tako je, kakor Moskva, in nič drugače, do tre¬ nutka, ko izjavi, da ni tako, kakor je bi¬ lo. Odtedaj je tako, kakor prej ni bilo, do trenutka, ko spet ni več tako, kakor je bilo. In tako naprej, že vseh štiride¬ set let. Resnica je v Kremlju spremen¬ ljiva, laž tudi. Resnica ni ena, laž tudi ne. Toliko je resnic, kolikor je potreb, da se komunizem ohranja na oblasti, to¬ liko je laži, kolikor jih potrebuje novi razred, da ne zgrmi v nič. Stalin je bil eden prvih in največjih komunističnih mojstrov gojitve osebne¬ ga kulta, božanskega čaščenja svoje o- sebe. Bil je sonce, ki je ogrevalo zem¬ ljo. Brez n^ega niti trava ni rastla. Očenaš so spremenili v Stalin naš, ki si v Kremlju... Heroj herojev je bil, še več, bog. Dokler ni smrt tega boga izenačila z njegovimi častilci. Stalin je bil mrtev in Kremelj je ugotovil, da ni bil bog, pač pa najkrutejši diktator, kar jih po¬ zna zgodovina. Bil je zločinec, krvolok. Iz Kremlja je ta ugotovitev nove resni¬ ce bila kot dogma objavljena vsem ko¬ munističnim strankam, vsem komuni¬ stičnim vernikom. Da je bil Stalin oče narodov, ni bilo več res. To je bila laž Res je, da je bil njihov tiran. In vsi ko¬ munisti so morali kot v zboru trditi isto. Žukov je bil sovjetski narodni heroj, ker je največ napravil za zmago nad Nemci. Stalin ga je dvignil visoko nad druge sovjetske . generale in maršale “Zdravstvuj, tovariše Žukov!” je odme¬ valo po ZSSR, dokler se Stalinu ni za¬ zdelo, da Žukov ne sme postati prevelik. In iz Kremlja je zadonelo novo povelje: Za zmago ima vse zasluge samo Stalin, ne žukov. Res je, da je Stalin zmagal, laž je, da bi to storil žukov. žukov je izginil v ozadje. Ko je Stalin postal zločinec in tiran, je žukov znova postal sovjetski heroj. Hruščev je ugotovil, da je prav za prav Žukov dosegel zmago nad nacističnimi Nemci, ne Stalin. Pod Stalinom je tudi Hruščev trdil, da je laž, da bi žukov bil zmagovalec. Tudi za Hruščeva je žu¬ kov takrat lagal. Po Stalinu je Hruščev trdil, da je Stalin lagal in žukov go¬ voril resnico. Hruščev je imel sedaj prav: Žukov je bil zmagovalec, vse dru¬ go je laž. Do včeraj. Včeraj pa je postal zopet Žukov lažnivec. Hruščev je ugo¬ tovil, da Žukov ni vreden priznanja zma¬ ge. Kdor trdi nasprotno, laže. Celo Žu¬ kov sam je priznal, da je lagal. Resnica je povsem drugačna. In žukov je šel spet v pozabo, dokler ne bo drugače res. Sputnik II je švignil v vsemirje na pot okoli sveta s komunistično propa¬ gando o dejstvih sovjetske tehnike: pes v raketi bo zopet pristal na zemlji, na področju Sovjetske zveze. V nekaj dneh bo svet na lastne oči videl umetnost sovjetske tehnike. Sovjetski strokovnja¬ ki morejo potegniti iz vsemirja vsak sa¬ telit. Sovjeti morejo že jutri poslati ra¬ keto na luno. Ko je teden dni minilo in psa ni bilo nazaj na zemljo, je Kremelj medtem potuhtal prikrojitev svoje pro¬ pagande resničnim dejstvom, ter je kon¬ čno uradno objavil: Nikdar nismo imeli namena potegniti satelita na zemljo, prav tako ne psa, ker tega še ne zna¬ mo. Resnica o super-uspehih sovjetske tehnike je držala teden dni. Potem se je naravnost iz Kremlja spremenila v laž. Predsednik sovjetske vlade Bulganin je — na sprejemu na švedskem poslani¬ štvu v Moskvi — zatrjeval, da je psica Lajka še živa v sovjetski raketi. Na irtcra p"~la?r’šfvu je pa sovjetski —ar.- ctvenilc n:, istem sprejemu izjavljal, da je Lajka poginila v raketi še predno je ista prenehala dajati znake. Zahodni svet izboljšuje svojo obrambo Po prvih presenečenjih in udarcih sovjetske propagande ob izstrelitvi obeh satelitov v vsemirje, se je zapadni svet polagoma pričel zbirati in se znova po¬ stavljati na noge. Javno mnenje v USA, ki je bilo silovito prizadeto zaradi sov¬ jetskega prvenstva v vsemirju, je sku¬ šal pomiriti Eisenhower z vrsto televi¬ zijskih govorov, v katerih je dokazoval' Amerikancem in svobodnemu svetu, da prvenstvo v vsemirski tehniki še ne po¬ meni prvenstva v vojaški udarni sili, ki ga še vedno ima USA s svojimi zavez¬ niki. Vrhovni poveljnik pomorskih in letal¬ skih sil NATO je izjavil, da so njegove sile pripravljene vsak trenutek za atom¬ ski napad na Sovjetsko zvezo, če bi ta kjer koli pričela z napadom. Vrhovni poveljnik ameriških oborože-*. nih sil Tvvining je objavil, da je USA zgradila okoli ZSSR 400 letalskih in po¬ morskih oporišč, s katerih bo z atomski¬ mi in hidrogenskimi bombami napadla ZSSR, če bi ta začela z vojno. Zunanji ministri držav članic NATO, ki so se sestali v Parizu, so ugotovili, • da ta organizacija potrebuje nove pove¬ zave, katera se je tekom časa zrahlia- la zaradi nedelavnosti organizacije sa¬ me. Predstavnik Spaak, bivši belgijski zunji minister je izjavi!, da se zapadnim zaveznikom ni treba bati sovjetskega prvenstva v vsemirju, “ker mora Za¬ hod stremeti za tem, da ima poleg u- metn.ih satelitov tudi pralne stroje”. Sovjetski zvezi pa je zagrozil, da jo ho Zapad napadel z atomskim orožjem, če bo izzvala spopad. “Res pa je”, je po¬ udarjal Spaak, “da morajo demokracije od časa do časa doživeti hude udarce, da se zdramijo iz spanja, v katerega se zasanjajo, če jim gre vse preveč dobro”. Za večje sodelovanje med republikan¬ ci 'in demokrati v USA je Eisenhower pozval demokratskega preds. kandidata Stevensona, naj hi sodeloval pri zunanje¬ političnih programih ameriške vlade, kakor .ie bilo to med drugo svetovno vojno, ko sta obe stranki zagovarjali in skupno pripravljali zunanjepolitične ko¬ rake USA. Med Francijo na eni strani in med USA in Anglijo na drugi pa je prišlo pretekli teden do resnega spora, ko sta USA in Anglija objavili, da bosta po¬ slali orožje Tunisu. Tunis je zaprosil za orožje v Washingtonu in Londonu, ko je prej že zaprosil zanj tudi v Parizu. V Parizu so prošnjo odklonili, v Londonu in 'VVashingtonu pa jo odobrili, v strahu, da se ne bi Tunis potem obrnil v Mo¬ skvo po puške in topove. Francija trdi, da bo Tunis pošiljal to orožje upornikom v Alžiru, USA in Anglija pa trdita, da bo orožje poslano v takih količinah, da z njimi Tunis ne bo mogel zalagati al¬ žirskih upornikov, ne da bi spravil v ne¬ gotovost lastno varnost. Francija je za¬ radi te anglo-ameriške politike napram Tunisu zagrozila izstopiti iz nekaterih odborov NATO ter objavila, da “bo NATO zletel v zrak”, če Anglija in USA ne bosta spremenili svoje politike na¬ pram zavezniškim narodom. Tudi oči¬ tajo Angliji in USA, da se hočeta pola¬ stiti bogatih petrolejskih ležišč v Saha¬ ri, ki so jih Francozi odkrili pred ne¬ kaj leti. Francoski zunanji minister Pi- neau je od’etel v Washington na po¬ svetovanje z Dullesom ter je istočasno objavil, da bi Francija hotela imeti se¬ stanek zunanjih ministrov Anglije, USA in Francije pred konferenco vseh članic NATO v Parizu, ki se bo pričela 15. de¬ cembra. Vse tri vrste ameriške vojske se med¬ tem z vso naglico pripravljajo na iz¬ strelitev prvega ameriškega umetnega satelita v vsemirje. Ameriško letalstvo je za ponoven dvig morale med zavez¬ niki izved'o več daljinskih poletov z naj¬ modernejšimi vojnimi letali, iz USA v Argentino in iz USA preko Tihega oce¬ ana na Filipine. Vrhovno poveljstvo je objavilo, da smatra te polete za va‘e in za ugotovitev, v kolikem času more a- meriško Jetsjlsvo uspešno udariti na sovražnika, če bo pričel z vojno. Prav tako ameriško letalstvo proučuje učinke hidrogenskih eksplozij v vsemirskem brezzračnem prostoru. Ugotavljajo namreč, da bo mogoče s takimi eksplozi¬ jami na velike razdalje uničiti sovjet¬ ske medkontinentalne balistične rakete, ker udarca eksplozije ne bo zadrževalo ozračje. Poglobitev prijateljskih stikov med Argentino in U. S. L V Argentini je bil prejšnji teden po¬ svečen vojnemu letalstvu. Letošnje slav¬ nosti so prekosile vse prireditve v prejšnjih letih. Argentinska vlada je namreč povabila na proslavo svojega vojnega letalstva tudi severnoameriško vojno letalstvo. Ameriška vlada se je povabilu odzvala ter je v Argentino po¬ slala močno skupino najmodernejših vojaških letal, med katerimi so bili tu¬ di lovci, ki so hitrejši od zvoka, težka prevozna letala za moštvo in bencin, s katerem oskrbujejo bombnike kar rned poletom ter razne vrst bombnikov. Ameriška letala so pristala na veli¬ kem letališču Ezeiza. Nad tem letali¬ ščem so severnoameriški letalci večkrat izvajali drzne vaje, katere je vsakokrat opazovalo več kot sto tisoč ljudi. Zlasti skupina lovcev Thunderbirds, ki so hit¬ rejši kot zvok, je vzbujala splošno po¬ zornost in občudovanje. S tem letalom je letel tudi argentinski predsednik Komunisti lažejo, da živijo. Resnica bi jih namreč ugonobila. Komunizem mora lagati, ker kdo bi ga sprejel, če bi govoril resnico. Nasproti resnici kon¬ centracijskih taborišč, pokoljev, suženj¬ stva, bede in zatiranja postavljajo laž raja na zemlji, visoke življenjske ravni, svobode, enakosti. Nasproti resnici dik¬ tature novega razreda postavljajo laž diktature proletariata. Komunisti to dobro vedo. Vedo pa tu¬ di: laži veliko, nekaj bo že ostalo. Za¬ pletenost laži bo zasenčila enostavnost resnice. Laž ima kratke noge. Tudi to komunisti dobro vedo. Toda čim več la¬ ži, tem več čeprav kratkih nog. Ena od njih bo že l-esnici glavo tiščala ob tla. Če si pri tem zlomi nogo, pa druga laž Tako že štirid-o-i; let. Kako doigo še? general Aramburu. Letalo je razdaljo od letališča na Ezeizi do Montevidea v Uruguayu in nazaj prevozilo v 15 mi¬ nutah. Ko je predsednik general Aram¬ buru izstopil iz letala, mu je poveljnik letalske skupine Thunderbirds pripel po¬ seben znak, ki ga dobi vsakdo, ki leti s takim letalom. General Aramburu je tu¬ di prvi predsednik, ki je doslej sploh le¬ tel z letalom, hitrejšim od zvoka. Splošno občudovanje je vzbujalo tudi ogromno severnoameriško prevozno le- talc-cisterna, s katerim je prispel na¬ ravnost s svoje baze v Severni Ameri¬ ki v neprekinjenem poletu podšef gene¬ ralštaba severnoameriškega vojnega le¬ talstva general Curtis E. LeMay. Raz¬ daljo 8.350 km med Severno Ameriko in Argentino je prevozil v 13 urah, 3 mi¬ nutah in. 30 sekundah, na poti nazaj v Severno Ameriko jč pa dosegel še več¬ ji rekord ter je isto razdaljo v nepre¬ kinjenem poletu, ogromno letalo prele¬ telo v samo 11 urah in 35 minutah. General Curtis E. Lemay je prinesel argentinskemu predsedniku posebno poslanico predsednika generala Eisen- howerja, od generala Aramburuja je pa odnesel njegovo poslanico za severno¬ ameriškega predsednika. Obe poslanice sta bili pisani v izredno prijateljskem duhu. V soboto popoldne je nad področjem Velikega Buenos Airesa presenetilo lju¬ di silno bobnenje v zraku. Ljudje so hi¬ teli na prosto. V zraku so opazili 6 ve¬ likih in težkih ameriških veletrdnjav- težkih bombnikov Boeing B-52, ki so se spuščala vedno nižje ter krožila niz¬ ko nad mestom. Bobnenje je bilo tako silno, da so se tresle šipe v oknih. Se¬ vernoameriške trdnjave so priletele v pozdrav argentinskemu vojnemu letal¬ stvu naravnost iz svojih baz v Severni Ameriki, s svojimi krožnimi poleti nad Buenos Airesom ter mesti na področju Velikega Buenos Airesa ter z radijsko oddajo so se pridružila slavju argentin¬ skega vojnega letalstva, nato se obrni¬ la proti severu, se poslovila od Argenti¬ na, in se podala nazaj v Severno Ame¬ riko v svoje baze, ne da bi pristala v Argentini ali kjerkoli drugje. Te ame¬ riške vele trdnjave so prevozile v obe smeri, ne da bi pristale, 14.800 km. ker jih z bencinom zalagajo kar med pole¬ tom. V nedeljo so bile v Buenos Airesu na mestnem letališču zaključne slavnosti argentinskega vojnega letalstva. Navzoč je bil predsednik vlade gen. Aramburu z ministri svoje vlade, zbrani so bili člani diplomatskega zbora, številne civilne in vojaške osebnosti. Ljudstva ie pa bilo več sto tisoč. Slavnost so začeli ar¬ gentinski civilni ter vojaški letalci, ki so s svojimi vajami vzbujali splošno občudovanje ter so dokazali veliko izvež- banost tako civilnega, zlasti pa vojaške¬ ga letalstva. Pri slavnostih so nastopili tudi severnoameriški letalci z vsemi svo¬ jimi aparati. Nad letališčem so s svoji¬ mi lovci, ki so hitrejši kot zvok, izva¬ jali tako drzne vaje, da je ljudem do¬ stikrat zastajal dih, zlasti ko so se ta letala kot strela spuščala navzdol, švi¬ gala nizko nad letališčem in se kot pu¬ ščica poganjala v višine. Letala so pri¬ kazala tudi odmet padalcev ter napad na postavljene cilje v reki La Plata. Med letalskimi vajami je severnoame¬ riški general Emrick izročil predsedni¬ ku generalu Aramburuju kot darilo mo¬ dela dveh severnoam. letal — srednjega bombnika B-47 in letala cisterne KC- 97/G. Izrazil je željo, da bi bilo to da¬ rilo dokaz prijetnih ur, ki sta jih skup¬ no preživeli letalski sili obeh držav. General Aramburu se je za darili za¬ hvalil z zagotovilom, da ju bo hranil kot dragocen spomin na sodelovanje sever¬ noameriškega vojnega letalstva pri pro¬ slavi tedna argentinskega vojnega letal¬ stva, ki je služilo, da so se vezi, ki dru¬ žijo obe državi, še bolj utrdile ter bo odslej prijateljstvo med njima še globlje. APROBO ARGENTINA LAS RESO- LUCIONES PARA LA DEFENSA SUDATLANTICA El gobierno argentino ha entregado al Ministerio de Relaciones Exteriores del Brasil un memorandum para notifi- car a este pais que la Argentina ha aprobado la resoluciones adoptadas en le conferencia preparatoria de Buenos Aires que establecio las bases de la proyectada organizacion de defensa del Atlantico del sur. La Argentina es la primera nacion que aprueba las resoluciones. Segun in- formaciones estan a punto de aprobar- las Paraguay y Uruguay. La reunion de los tecnicos militares paraguayos, uruguayos, brasilenos y ar- gentinos se celebro en Buenos Aires del 15 al 29 de mayo ultimo con asisten- cia del general norteamericano Lemuel Shepherd. ARGENTINA ODOBRILA RESOLU¬ CIJE ZA OBRAMEO JUŽNEGA ATLANTIKA Argentinska vlada je izročila brazil¬ skemu zunanjemu ministrstvu noto, s katero ga je obvestila, da je Argentina odobrila resolucije, ki so bile sprejete na pripravljalni konferenci y Buenos Ai¬ resu, ki je določila osnove za organiza¬ cijo obrambe južnega Atlantika. Argentina je prva država, ki je odo¬ brila te resolucije. Po poročilih bosta v kratkem odobrili iste resolucije tudi Pa- raguay in Uruguay. Sestanek paraguayskih, uruguayskih, brazilskih in argentinskih vojaških stro¬ kovnjakov je bil v Buenos Airesu od 15. do 29. maja t. I. Prisostvoval mu je tudi severnoameriški general Lemuel Shep¬ herd. IZ TEDNA V TEDEN Zgodovina la resnice. dokazuje, da laž ni prekosi- Predsednik Eisenhower je spričo se¬ danjega položaja v svetu pozval ameri¬ ško ljudstvo naj bo pripravljeno na še večje davčne dajatve, da bodo Združene Ameriške Države lahko odbile nevar¬ nost, ki jo zanje predstavlja Sovjet¬ ska zveza. General Nathian Tvvining, šef kombi¬ niranega ameriškega generalnega šta¬ ba je izjavil, da vsa ameriška strategi¬ ja poziva na načelu, da so Združene Ameriške Države odločene, da bodo v vsaki bodoči vojni uporabile atomsko orožje. Poveljnik pomorskih sil zahodno¬ evropske obrambne skupnosti admiral Jeraud Wright je ra zasedanju NATO izjavil, da Sovjetska zveza gradi mor¬ narico, ki ,’e večja kot mornarica vseh ostalih dr.žav, razen USA, Podmornic pa ima že danes ZSSR več kot pa jih je kdajkoli imela katera država v mirnem čaru. S p odmer"'-a mi namerava Sov¬ jetska zveza presekati: zahodnim zavez¬ nikom pomorsko pot ščez Atlantik. Za¬ hodnoevropske držaye je admiral Wright pozival, da morajo storiti vse. da se vojni načrti Sovjetov ne bodo iz¬ polnili. Zahodnonemšški obrambni minister Franc Strauss je izjavil, da Nemčija točno 'izpolnjuje sprejete obveze ter da ne proizvaja atomskega orožja in da ga tudi ne bo uporabljala. Čilski predsednik general Ibanez ima zopet težave s parlamentom. Večina poslancev namreč zamerja gen. Ibane- zu, da je- vzdrževal pretesne stike s Pe¬ ronom. Svoje nerazpoloženje proti Iba- nezu izpričujejo s tem, da so' proti te¬ mu, da bi gen. Ibanez dobil od parlamen¬ ta dovoljenje za potovanje na obisk v USA. Po zatrjevanju teh poslancev naj bi obisk Severni Ameriki napravil pred¬ sednik, ki bo izvoljen prihodnje leto, ne pa gen. Ibanez. Proti gen. Ibanezu nastopajo tudi po¬ slanci Krščanske demokratske stranke. Vcrcraelsk' diktator Perez Jiinenez bi rad še naprej ostal na oblasti. Zato je izigral ustavno določilo glede volitev s tem, da si je dal od parlamenta in se¬ nata izglasovati nov volilni zakon, ki predvideva plebiscit o njegovi osebi. Tako si je že vnaprej s' policijo zagoto¬ vil večino, da bo lahko vladal še naprej tudi po aprilu prihodnjega leta, ko mu izteče predsedniški mandat. V raznih evropskih državah so imeli v zadnjem času velika neurja. Reke so močno narasle. Razlil se je zlasti Pad v Italiji. Naraslo vodovje je porušilo je¬ zove. Zaradi poplav so morali izseliti več mest in naselij. Na Češkem je umrl komunistični predsednik Anto.nin Zapotocki. Zadela ga je kap. Pokopali so ga z velikimi slavnostmi v torek. Na pogreb je prišla številna sovjetska delegacija, ki sta jo vodila predsednik ZSSR Klement Voro- šilov in maršal Konjev. Novi predsednik je Antonin Novotny, glavni tajnik češke kom. stranke. Na sprejemu v egiptovskem poslani¬ štvu v Moskvi je bil med gosti navzoč tudi sovjetski diktator Hruščev. Ka- ker ponavadi je bil tudi tam gostobese¬ den. časnikarjem je govoril, da je žu¬ kov zaprosil za dopust in da ga je tudi dobil, ker da ga zasluži. O žukovu je dejal tudi to, da se sicer kot politik ni izkazal, toda kot maršal da uživa splo¬ šen ugled in kot takega da ga bodo vsi vedno spoštovali. Ob raznih drugih pri¬ ložnostih je isti Hruščev o istem Žuko¬ vu govoril čisto drugače. Madžarski komunistični diktator Ka¬ dar je delavcem vzel še zadnjo trohico svobode, ki so jo imeli v svojih delav¬ skih svetih od lanskoletne revolucije. Vse te svete je razpustil ter sestavil nove, v katere je komunistična stranka poslala samo zanesljive komuniste, za katerimi stoji tajna policija komunistič¬ ne stranke. Egiptovski diktator Naser se vedno bolj naslanja na Sovjetsko zvezo. To je potrdil njegov vojni minister na zad¬ njem obisku v Moskvi, ko je na televi¬ ziji za Sovjete dejal, da so oni “iskreni prijatelji Egipta”. Imenoval jih je tudi “prijatelje svobode”. Na Cipru se pripravljajo novi nemiri. Napovedal jih je poveljnik organizacije ECKA polkovnik Grivas, ki je pozval grško ljudstvo naj bo pripravljeno na nove oborožene nastope proti Angležem, če ciprsko "ursšarje r.e bo kmalu zado¬ voljivo rešeno. Za novega filipinskega predsednika je bi lizvoljen liberalec dr. Calor Garcia. Stran 2 . SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 21 . XL 1957 ŠKOFOVA ZAHVALA Zlatomašne slovesnosti so — hvala Bogu — pri kraju. Preostane mi še prijetna dolžnost zahvale. Že v Kevelaer za 21. julij so rojaki iz vseh delov sveta poslali brzojavna in pismena voščila, v katerih so za¬ gotavljali, da se v duhu in molitvah pridružujejo zlatomašni sveti da¬ ritvi. In potem so še vse mesece prav v november prihajale čestitke in darovi, ob koncu pa še vsi posamezni duhovni šopki, povezani v enega samega, velikega in dragocenega, ki ga je gotovo Bog bil vesel, kako ga ne bom jaz vesel, tako, da niti izraziti ne morem. Skušal sem posameznikom odgovoriti in se vsakemu posebej za¬ hvaliti; tudi društvom, organizacijam in skupinam sem se zahvalil, v kolikor sem dospel. Mnogi pa naslova niso zapisali, zato se jim pisme¬ no nisem mogel zahvaliti. Tem in vsem drugim se na ta način še en¬ krat iz vsega srca zahvaljujem. Svojo trajno hvaležnost, ki je ne mo¬ rem z besedo, ne govorjeno ne pisano, primerno povedati, združujem pri vsaki sveti maši z Jezusovo daritvijo in ga prosim, naj On po svo¬ jem neskončnem zasluženju povrne z nebeškimi darovi vsem, ki mi v molitvi, v željah, besedah in dejanjih kaj dobrega store. Tako ste vsi moji dobrotniki vključeni v to zahvalo, tudi tisti, za katere niti ne vem. Bog pozna vse in ve za vse njihove potrebe in namene. Naj jim vse prošnje usliši, jih varuje vsega hudega in jih v življenju in smrti spremlja s svojim blagoslovom. Zlatomašnik škof Gregorij Rožman JUBILEJNI ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1958 BO IZŠEL V PRVIH DNEH MESECA DECEMBRA Je to izredno pestra in vsebinsko ze¬ lo bogata knjiga trajne vrednosti. Raz¬ deljena je v tri poglavja, katerih vsako zase predstavlja vsebinsko samostajno knjigo. V prvem poglavju so objavljene zani¬ mive razprave o aktuelnih vprašanjih. Drugo poglavje — Naša beseda in naša pesem — je poglavlje slovenskih pisa¬ teljev in pesnikov v svobodnem svetu. Za jubilejni Zbomik-Koledar jo prispe¬ valo novele in črtice 10 slovenskih emi¬ grantskih pisateljev, pesmi pa 6 slov. pesnikov, ki pojejo v emigraciji tako kot menjen z zločinom iz preteklih let do¬ ma. Po hudih bojih in stranpoteh konč¬ no le najde mir in uteho v spravi z Bo¬ gom. Vrsto pisateljev zaključuje Zdrav¬ ko Novak s svojo lepo črtico Falot. V njej je prikazan problem moža v emi¬ graciji ter njegove družine, ki je živela skoro deset let ločena od njega ter se¬ daj pride k njemu v novi svet. Snidenje po tolikih letih je srečno m veselo, je pa tudi bridko, ko mož občuti, da nje¬ govi najmlajši otroci nanj zro kot na tujca, ali celo človeka, za katerega so doma komunisti imeli samo psovko. Pa jim srce narekuje, ne pa po diktatu ko- ■ se nazadnje vse lepo uredi in sreča zo munistične partije. Med pisatelji je na prvem mestu ob¬ javljena Severna stena, delo priznanega slovenskega planinskega pisatelja Vojka pet združi vso družino. Na čelu pesnikov stoji v Zborniku Mirko Kunčič s svojo močno pesmijo Samorastnik. Za njim ima Marijan Ja- Arka. Sledi mu Vinko Beličič s svojo ^opic tri lepe pesmi: Na tujem, Junij- močno črtico Dokler je dan. Stanko Ja-1 s k a i n Velemesto. Oroslav Ozarnik je iz nežič je stalen sodelavec Zbornika-Ko-! c jy a Ozki soneti objavil Pomladni spre- ledarja. Tudi za Zbornik za leto 1958 je ! bod) Qb nevihti in Zima v naši vasi. poslal v objavo novelo “Sonce sije nad France Papež je v Zborniku zastopan s Parizom”. Ivan Korošec je pisatelj slo- j pesm i m i Ljubljana, Naš čas in Božično venskih protikomunističnih borcev. Nje¬ gov Neznani junak je izredno topel spo¬ min na junake, ki so jih komunisti po vrnitvi nečloveško mučili, nato pa pobi¬ li. Fortunat Mohorčič je pretresljiva zgodba emigranta, ki se je v novem svetu izgubil in popolnoma propadel. drevo. Tri pesmi ima v Zborniku tudi Slavko Srebrnič in sicer: Meditacija, Pozabil sem, o duša in Tvoja pesem. Vladimir Kos pa ima iz cikla Otok smehljajev objavljene naslednje pesmi: Pogumna pesem, Nikar ne odidi, Sneži, ko srebamo čaj, V časih zaprem oči, San- Lepo jo je napisal J. K. Božo Kramolc kočo, ponočna četrt, Ali je vse zgublje- je priznan slikar. Pa ni samo dober sli- 1 no ? Ciprese prisluškujejo, Nekomu, ki kar, ampak tudi pisatelj. Njegove Sme -1 bere mo je pesmi. ti so močna psihološka novela, ki nam J prikazuje razmere pod italijansko oku¬ pacijo v Ljubljani, aretacije, streljanje talcev in pošiljanje slovenske mladine v kazenska taborišča. Marijan Marolt je izredno sočen v prikazu življenja slov. beguncev v taborišču. 7 v Senigaliji To je poglavje, ki ga imajo v Zbor- niku-Koledarju Svobodne Slovenije za 1958 slovenski pisatelji in pesniki v z: mejstvu. Zadnje poglavje v jubilejnem Zborni- ku-Koledarju Svobodne Slovenije je iz¬ seljenski letopis. Že prejšnja leta je bil in nato v Barletti. Posrečeni so prikazi - , . lnCQ 1 ,. . , . . . j -ngster in bogat, v Zborniku za loto 195o osebnosti, ki nastopajo v njegovi noveli & ’ je še bolj zanimiv. Jubilejni Zbornik-Koledar Svobodne Žena, dar božji. To novelo bodo brali ljudje z velikim zanimanjem. Karel Mauser je za Zbornik 1958 poslal dve Slovenije za leto 1958 je tiskan na iz¬ redno finem papirju ter obsega 288 stra¬ ni in stane v prednaročilu in predplači¬ lu do 30. novembra samo 74 pesov. Pri naročilu po pošti je dodati za poštnino, priporočnino ter ovojnino še 6 pesov. čudovito lepi črtici Mačice v vazi in Meditacija. Spadata med najboljše stva¬ ri, kar jih je sploh napisal. Lojze Novak tudi v noveli Tomaž špolar obravnava človeka, ki je prišel v novi svet, obre- Froslava zlatomašniškega jubileja škofa dr. Rožmana v Clevelandu Bila je na praznik Kristusa Kralja dne 27. oktobra. V mestu je snežilo kot za Božič. Pa to ljudi ni prav nič oviralo, da ne bi prihiteli od vseh stra¬ ni in napolnili največjo slovensko cer¬ kev ,sv. Vida v Clevelandu. Navzoča je bila cela vrsta odličnih osebnosti. Na¬ rodni odbor za Slovenijo sta zastopala predsednik dr. Miha Krek in podpred¬ sednik dr. Bogumil Vošnjak, navzoči so bili slovenski svetniki v občinskem od¬ boru v Clevelandu, predstavniki raznih slovenskih društev in ustanov. Jubilant je prišel iz župnišča v cer¬ kev v sprevodu, v katerem ga je sprem¬ ljalo 19 duhovnikov. Med njimi je bil clevelandski pom. škof J. J. Kroll. Ob vstopu v cerkev so mu izkazali čast z o- rožjem kat. veterani fare sv. Vida v paradnih uniformah, sprejeli so ga pa tudi slov. fantje in dekleta v narodnih nošah. Pred začetkom slovesne ponti- fikalne maše sta slavljencu izročila ko¬ šaro cvetja otroka iz farne šole sv. Vi¬ da. čestitko sta mu izrekla eden v an¬ gleškem, drugi pa v slovenskem jeziku. Pri maši sta pridigala pom. škof Kroll v angleškem, kanonik dr. Janez Kraljič pa v slovenskem jeziku. Zlatomašnik je delil sam sv. obhajilo, ki so ga prejeli skoro vsi navzoči verniki v cerkvi. Pred pontifikalno mašo in med njo so v zvoniku lepo potrkavali slovenski fan¬ tje, tako, da tako lepega zvonenja v Cie- 1 velandu že dolgo ne pomnijo. Istega dne popoldne je bila v novi dvo¬ rani pri sv. Vidu slavnostna akademija. Proslave so se udeležile odlične oseb¬ nosti. Med častnimi gosti so bili poleg škofa predsednik Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miha Krek z gospo, pod¬ predsednik Narodnega odbora dr. Bo¬ gumil Vošnjak, clevelandskega župana dr. A. Celebreza je zastopal načelnik gradbenega oddelka mestne občine ing. Drašler z gospo, občinski odbor cleve¬ landske občine občinski svetnik J. Ko¬ vačič, J. Zalar, glavni tajnik KSKJ, župniki treh slovenskih fara v Cleve¬ landu Msgr. J. Oman, Rev. M. Jager in Rev. L. Baznik. Navzoč je bil dalje Msgr. M. Škerbec in kanonik dr. J. Kra¬ ljič. Na proslavo so pa v lepem številu prišli tudi Hrvatje in Srbi. Prireditev je pripravil poseben pripravljalni odbor pod pokroviteljstvom slovenskih duhov¬ nikov v Clevelandu. Odbor je ob tej pri¬ liki tudi založil brošuro o delu in živ- ljenski poti škofa dr. Rožmana (tudi v angleščini). Pričenja pa brošura s ča- stitkami papeža Pija škofu zlatomašni- ku v latinščini. Akademija sama pa je bila raz¬ deljena je bila v tri dele: Prvi je bil posvečen domovini, drugi jubilantu, tre¬ tji pa Kristusu Kralju. Pri izvedbi pe¬ strega programa so sodelovali vsi trije cerkveni pevski zbori treh slov, fara v Clevelandu, pevski zbor Korotan in pevski zbor Slavček. Simbolične vaje so pod vodstvom Iva Kermavnerja in Iva- j na Varška pripravila društva Kres In Liiija. Sodelovala je tudi slovenska šola v Clevelandu ter igralci Slovenskega odra, kakor tudi slovenska mladina 'fa¬ re sv. Vida. Tretji del je obsegal prizor, ki je pri¬ kazoval sv. Metoda, kako oznanjala ve¬ ro Slovencem. Besedilo je drugi brižin- ski spomenik. Ljudstvo je odgovarjalo z besedilom prvega brižinskega spome¬ nika. Prehod med dobo prvega krščan¬ stva in dobo novega poganstva, je u- stvarila pesem Očenaša, na katero je Ivo Kermavner pripravil lepe simbolič¬ ne vaje. Novo poganstvo sta predstav¬ ljala dva lektorja, izhod iz njega pa so izpovedali združeni pevski zbori s pesmi¬ mi Mati dobrega sveta, Kristus kralj in Povsod Boga. Peli so jih pod vodstvom Metoda Milača. Besedilo, ki so ga poda¬ li lektorji, je sestavil pisatelj Karel Mauser. Zbrano občinstvo je pozdravil pred¬ sednik prireditvenega odbora Fr. Sfili¬ goj, slavnostni govor je imel ing. Jože Sodja. Zlatomašniku posvečeno posem Marijana Jakopiča je lepo podala ga M. Novakova, pesem A. Kosa pa dr. S. Šušteršič. G. Novak je v družbi sloven¬ skih deklet v narodnih nošah izročil zla¬ tomašniku duhovni šopek, ki so ga zbra¬ li slovenski rojaki iz 12 držav iz vseh de¬ lov sveta. V imenu clevelandskega župana Dr. A. Celebreza, ki je bil zaradi bolezni za¬ držan, je škofu izrekel tople čestitke k zlati maši načelnik gradbenega oddel¬ ka clevelandske občine ing. I. Drašler, po rodu Slovenec. Na predlog treh slo¬ venskih mestnih svetnikov je mestni svet clevelandske občine poslal prav ta¬ ko tople čestitke škofu k njegovemu zla- tomašnemu jubileju. Na proslavi jih je jubilantu izrekel mestni svetnik J. Ko¬ vačič. Prav tako je škofu čestital glav¬ ni tajnik Kranjske slovenske kat. jed- note, ki združuje čez 50.000 članov- Slovencev. Škof dr. Rožman se je nato vsem pri¬ srčno zahvalil za voščila, zlasti pa pri¬ rediteljem lepe akademije, želel je vse blagoslove ameriški zemlji, ki je odprla vrata beguncem in končno poudarjal potrebo po medsebojni povezavi po vsem svetu raztresenih rojakov. Besede škofa dr. Rožmana so vsi na¬ vzoči sprejeli z navdušenim odobrava¬ njem. Akademija v proslavo zlatomašniške- ga jubileja škofa dr. Rožmana je lepo u- spela in je dokazala, kako globoka lju¬ bezen in spoštovanje druži rojake s svo¬ jim škofom. Za zlato mašo škofa dr. Rožmana je objavil toplo pisan članek tudi glavni clevelandski list Plain Dealer. Temu ju¬ bileju je pa bila posvečena tudi skoro vsa slovenska oddaja na radijski posta¬ ji WERE. V nedeljo 24. novembra bo v Slo¬ venski hiši na Rcmon Falcon žegna- nje. Uprava Svobodne Slovenije bo ta dan ves dan odprta in bo taka dana naročnikom lista možnost, da bodo lahko ugotovili stanje svoje naročnine ter jo plačali. Tako bodo pridobili pravico do udeležbe na velikem nagradnem žrebanju Svo¬ bodne Slovenije, ki bo ob desetlet¬ nici izhajanja lista v Argentini. AMGENT SN A Predsednik republike general Pedro R Aramburu je 15. novembra t. 1. podpis^ dekret zakon, s katerim je sedanja re¬ volucionarna vlada razpisala splošne vo¬ litve za 23. februar 1958. Tega dne bodo v Argentini volili predsednika in pod¬ predsednika republike, senatorje, narod¬ ne poslance in člane občinskih odborov. Za volitve je vlada določila volilni red, ki ga je uzakonila vlada predsednika Saenz Pene, z nepopolnimi listami in ve¬ činskim sistemom. Stranki, ki dobi veči¬ no, pripade po tem volilnem redu tri četrt, poslancev, vse ostale politične sku¬ pine dobe skupaj eno četrtino. Ko so za predsednikom republike de- kret-zakon o razpisu volitev podpisali tudi vsi člani sed. vlade, je imel gene¬ ral Aramburu govor, ki so ga prenašale vse radijske postaje. V njem je nagla- šal, da je revolucionarna vlada izpolni¬ la dano besedo ter je razpisala splošne volitve, iz katerih naj izide vlada, ki bo od revolucionarne vlade prevzela oblast 1. maja 1958. Omenjal je dalje vlogo političnih strank in politikov v sedanjem času ter njihovo odgovornost, poveličeval svobodo in demokratski način življenja ter naglašal, da oborožene sile v vsem odobravajo politični načrt, ki ga je po¬ stavila sedanja vlada. Tistim, ki še ved¬ no mislijo, da se bodo povrnili prejšnji časi, predsednik sporoča, da vrnitve na¬ zaj pod nobenim pogojem ne bo. O volilnem zakonu, ki naj bi veljal pri februarskih splošnih volitvah, je bila že pred razpisom volitev živahna debata. Radikali vseh skupin so bili edini v za¬ htevi, da naj velja za prihodnje volitve Saenz Fenov volilni zakon z večinskim sistemom. Vse ostale politične skupine so bile proti temu volilnemu redu ter so zagovarjale proporcionalni volilni si¬ stem. Vlada je v dekret-zakon o razpisu volitev v ustavodajno skupščino in o nje¬ nem delu stavila sicer določilo, da bo za prihodnje volitve veljal Saenz Pehov ve¬ činski volilni sistem, če ustavodajna skupščina do 1. nov. t. 1. ne bi spre¬ jela novi volilni red. Ustavodajna skup¬ ščina, kot znano, tega ni mogla storiti, ker se je večina, ki je bila potrebna za delo te skupščine, razbila. Zato je vla¬ da sedaj izvedla to, kar je že vnaprej napovedala. Politične stranke, ki so pro¬ ti temu zakonu, pa stoje na stolišču, da ustavodajna skupščina do razprave o tem vprašanju sploh še prišla ni in da revolucionarna vlada ni vezana za ome¬ njeno določilo in to tem manj, ker je namen sedanje vlade splošno pomirjenje volilni red z večirfskim sistemom pa ne odgovarja težnjam vlade po demokra¬ tizaciji javnega življenja in tudi ne bo prinesel pomirjenja med ljudstvo. Zato so se posamezne stranke začele takoj oglašati po objavi, da bo pri fe¬ bruarskih volitvah veljal Saenz Pehov volilni sistem. Krščansko demokratska stranka r.aglaša, da je vlada izdala ve¬ činski volilni sistem pod pritiskom radi¬ kalov, ki so s pomočjo tega zakona pred leti prišli na oblast, Vladi zelo zamerja- jo, da je izdala tak volilni red, zaradi katerega bodo zopet mnogi smatrali, da je treba znova seči po sili, kar samo ubija željo, da bi bila ta revolucija zad¬ nja ZASLUŽENA KRITIKA ( 2 ) Nadaljevanje govora predsednika ro¬ munske delegacije na Skupščini zasuž¬ njenih narodov v New Yorku 3. X. 57 biv. predsednika romunske vlade Con- stantina Visoianu-ja. * * * Cinično ravnanje Vsekakor si moramo staviti vpraša¬ nje: Kako morejo velike zapadne de¬ mokracije pospeševati nacionalni komu¬ nizem v našem delu Evrope in istočasno | pobijati komunizem v Aziji in v drugih delih sveta. Tako taktiko more kvečjemu sprejeti cinična in nemoralna Sovjetska zveza. Toda velike demokracije zapada, ki hočejo biti moralno poštene in iskre- j ne, vendar ne morejo v svoji taktiki iti j tako daleč, da se njih dela in ravnanja 1 med seboj pobijajo in si nasprotujejo do skrajnosti. Ker so vendar poštene in ho¬ čejo take biti, se ne morejo posluževati vseh sredstev, če pa kaj takega store, morajo izgubiti igro na celi črti. Vsekakor je tole nadvse jasno: Moja domovina, naše dežele nočejo imeti ni- kakega opravka s kakršnimkoli komu¬ nizmom, z nobeno stopnjo komunizma. Kar one hočejo — in imajo vso pravico, da to hočejo — je svoboda in neodvis¬ nost. Naše domovine pričakujejo, da jim svobodni svet to pravico prizna in da jim pomaga pri njihovih napornih prizade¬ vanjih. Taka so naša izročila in take so naše težnje. Za svobodo in neodvisnost so se naši narodi borili v preteklosti, za svobodo in neodvisnost se prizadevajo, za to trpe sedaj, po tem hrepene. Njihovi ideali niso nič nižji kot tisti, ki navdušujejo, recimo, nekatere afriške narode, ki vse do sedanjih časov sploh niso poznali ne¬ odvisnosti. Njihove narodne pravice ni¬ so nič manj veljavne in važne. In vendar istočasno vidimo, kako svobodne države Azije in Afrike pomagajo kolonialnim narodom, da bi dosegli neodvisnost in svobodo, medtem ko svobodne države zapada smatrajo za primerno siliti na¬ še narode, naj se zadovolje s postopni¬ mi zboljšanji pod režimi terorja in pri¬ tiskanja. Morda govorim osorno. Toda nihče ne more zanikati, da je prav to jedro za¬ padne politike in propagande napram našim deželam: neprestano pritiskanje, naj ljudje zahtevajo postopno zboljšanje v okvirih sedanjih režimov, tako neka- 1 ko, kot se, recimo bore za zboljšanje de¬ lovnih pogojev delavske organizacje ali stanovska združenja v svobodnem svetu. Velike demokracije zapada pri tem svojem počenjanju popolnoma spregle¬ dajo in zanemarijo bistveno razlike. Različne socialne skupine, ki se n. pr. v Združenih Državah bore za zboljšanje, delajo to v okviru javnega in družabnega reda, ki je njihov, ki so ga sprejele in ga same vzdržujejo in mu dajejo vso svojo podporo. V naših deželah pa je na¬ sprotno ves narod enodušno proti reži¬ mu samemu. Ta režim jim je bil vsiljen od zunaj, oni so podjarmljeni. Naši narodi torej hočejo odstranitev samega režima. Njihovo zadržanje in njihovo naziranje je revolucionarno. Nihče, ki jim dobro želi, jim ne bi smel j svetovati, da naj se pomirijo z režimom , 1 naj se mu vdajo. Kdor bi to delal, bi igral v karto Hruščeva, ki hoče nekoli¬ ko omiliti barbarske krutosti komuni- 1 stičnega režima, da bi jim bil ta nekoli¬ ko manj neznosen. Splošna ljudska so-j vražnost je prisilila Hruščeva k tej naj¬ novejši metodi. Moral se je odpovedati najbolj kričečim Stalinovim surovostim,! da bi komunizem mogel vzdržati. Kakšne koristi bi vendar mogle ime¬ ti velike demokracije v tem, da pospe¬ šujejo Hruščeve namene? Zakoj naj bi' se one prizadevale za uspeh njegove po¬ litike. Kako prednost bi one mogle pri- , dobiti s tem, da skušajo odvrniti naše narode od njihove borbe proti komuniz¬ mu in proti sovjetskemu zatiranju. Še dopuščam, da so nameni velikih za- padnih demokracij še vedno odlični. To¬ da gotovo je, da je njihova taktika po¬ polnoma zgrešena. Prav tako je gotovo, da ta taktika ne more roditi zaželenih dobrih uspehov. Naj predvsem popolnoma jasno in nedvoumno ugotovim tole: Nikakor no¬ čemo, da bi velike sile zapada ščuvale naše narode, naj se upro. Toda mi sma¬ tramo, da smemo zahtevati vsaj to, da jim ne jemljejo navdušenja in upanja. Smatramo, da upravičeno zahtevamo, naj nihče ne sili naših narodov, naj se sami vdajo in odstopijo. Nihče nima pra¬ vice vsiljevati jim vero, da je edino njihovo upanje v tem, da se pobotajo z režimom, ki jih pritiska. Namesto takih nasvetov, ki vodijo v okup, bi jim mo¬ rali dati čutiti, da je njihova pravica na svobodo in neodvisnost popolnoma priznana. To je brezpogojno najmanj, kar jim je treba priznati. Kar je pre¬ ko tega, naj store sami, kakor mislijo, da bo zanje najboljše in najmodrejše v danih razmerah. Treba je odločnosti Moram poudariti, da tudi manjših iz¬ boljšanj naši narodi ne bodo mogli do¬ seči na noben drug način, kot le s priti¬ skom, ki ga bodo zmogli in kolikor ga bodo mogli izvajati proti tujemu, vsilje¬ nemu režimu. Velike zapadne demokracije menda vendarle nimajo namena pomagati So¬ vjetski Rusiji, da ustvari komunistični imperij, ki se bo raztezal od Berlina vse do Pacifiškega oceana? Ali smejo do¬ voliti, da Sovjetska Rusija ustvari impe¬ rij tolike veličine, da se mu sploh no¬ bena stvar na svetu ne bo mogla posta¬ viti v bran? Ali res hočejo državniki se¬ danjega zapada pripraviti in zapustiti tako dedščino poznejšim rodovom? Ali je res mogoče, da je sedanja zapadna opreznost in volja padla tako globoko? Prava pot, da bi se izognili ponavlja¬ njem revolucije, kakršna je bila na Ma¬ džarskem ni ta. Edino pravilen način po¬ litike je v tem, da neprestano kažemo zasužnjenim narodom, da jih svobodni svet ni zapustil, ne pozabil in da nepre¬ stano išče sredstev in pota za njihovo osvobojenje na miren način. Revolucije so manifestacije obupa. Naše narode že¬ ne v obup oboje: komunistični teror in malomarnost zapad. demokracij. Nasvet naj se vdajo, jih prav gotovo ne bo po¬ tolažil. Samo odpiranje in izkoriščanje potov, ki vodijo k osvoboditvi, more na¬ nje vplivati dobro, pomirjevalno. «če ni¬ majo prav nobenih takih izgledov, kaj pa jim potem ostane? Zapadne velike demokracije stoje pred težkimi vprašanji sedanjega sveta brez vsake pobude, brez podjetnosti, vse pla¬ šne. Površni misleci radi trdijo, da se taka vprašanja rešujejo sama. Dejan¬ sko pa taka vprašanja, če jih pustimo vnemar, postajajo vse težja in težja, dokler ni tako> hudo, da je katastrofa neizogibna. V našem slučaju bi vodila v stanje, ko bo sovjetska rešitev edino možna. Ne, ne, tako ne bomo rešili miru. Če ne bomo uporabljali miroljubnih sred¬ stev za rešitev tekočih težav, se kata¬ strofi ne moremo izogniti. Gotovo je, da uporabljanje miroljub¬ nih sredstev v sedanjem stanju zahteva veliko poguma, močnih rok in vztraj¬ nosti. Na žalost, pa vidimo, da sta svo¬ bodni svet tako zelo prevzela strah in zla slutnja, da je paralizirana vsa pod¬ jetnost celo tedaj, kadar bi podjetnost bila lahka in popolnoma upravičena in celo tam, kjer bi neposredno koristna zapadnemu svetu samemu. (Nadaljev.) Buenos Aires, 21. XI. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. (flcMce vz mmv V Ljubljani se je mudil na obisku j indijski profesor iz Kalkute Sisir Cha- , terijee, ki je prevedel v bengalščino an¬ gleško izdajo Prešernovih pesmi. Na let. ljubljanskem festivalu je Slovenska filharmonija izvajala tri no¬ va slovenska glasbena dela. To so “Sim¬ fonična pesem” z variacijami na staro¬ slovensko temo “Voznica” Marijana Lipovška zatem “Mala kantata za zbor, orkester in bariton solo” Vasilija Mirka ter končno VI. simfonija Blaža Arniča “Samorastnik”. Avtor je svo¬ je novo orkestralno delo ustvarjal v le¬ tih od 1947 do 1950, inspiriran po tek¬ stu Prežihovega Voranca. Za izvedbo se je odločil šele po mnogih spremem¬ bah ritmičnih in vsebinskih kvalitet. Arničeva simfonija obsega tiri stavke in sicer Zanos, Čustvovanje, Razigranost in Sproščenje. Umrli so. V Ljubljani: Marija Bri- šček, roj. Lindtner, Franc Krešič, zidar v p. Alojzij Pregelj, strojni mojster drž. žel. v p., ing. Matija Žumer, vseuč. Pro¬ fesor, Marija Pilar, roj. Brondt, Ivan Retelj, študent, Ivana KastSlic, roj. Pajk, Josipina Obersnel, Janez Otrin, upok., Evgenija Popovič, roj. Trebar, Maks Gruden, upravnik jetnišnice v p., Ivan Kavšeh, prof. matematike^ v p., Jože Zadravec, ključavničar v Litostro¬ ju, Ljubomir Lovrič, knjigovodja, Mari¬ ja Posavec, zasebnica, Ivana Hacin, roj. Plahutnik in Ivanka Porent v Mengšu, Ada Klos v Celju, Jože Golob, mlinar in pos. v Šmihelu pri Novem mestu, Ma¬ rija Pavlič, roj. Guma, upok. v Kranju, Peter Pleško, mornar v Rogoznici, Sil¬ vester Pustinek, strojevodja iz Velikega vrha pri Litiji, Hedvika Vasle, gostilni¬ čarka v Zabukovici, Fanči Kenda, učite- SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Slovenski pevski zbor “Gallus” — fina¬ list v zborovskem tekmovanju. Collegium musicum — organizacija, ki poleg Wagneriane in Amigos de la Musiča združuje v Buenos Airesu ljubi¬ telje glasbene umetnosti ter vsako glas¬ beno sezono prireja za svoje člane vrste koncertnih prireditev, pri katerih na¬ stopajo dirigenti in umetniki-solisti ce¬ lega sveta, je v septembru letošnjega leta razpisal tekmovanje neprofesional¬ nih zborov vse države. Tekmovanje je bilo zamišljeno po si¬ stemu izločilnih in finalnih tekem. Za sodelovanje pri tekmovanju so priredi¬ telji stavili v glavnem sledeče pogoje: zbor ne sme šteti manj kot 12 članov, v njem sme biti največ 20% pokličnih pevcev, ves program je treba izvajati v izvirni obliki 'in a capella (brez sprem¬ ljave), določeni so avtorji oz. doba, ka¬ tere avtorji morajo biti zastopani v pro¬ gramu. K tekmovanju se* je prijavil tudi naš LER* USPEM BARILOŠKIH GORNIKOV V Svobodni Sloveniji z dne 7. novem¬ bra smo objavili poročilo g. dr. Vojka Arka o nameri bariloških gornikov, da bi letos znova poskusili srečo z vzpo¬ nom na Cerreo Paine v južnem Čilu, ki je leta 1954 zahteval življenji Tončka Pangerca in Herberta Schmolla, pa jim čilske oblasti tega niso dovolile, ker je na prošnjo salezijanca de Agostinija čilska vlada vzpon na to goro rezervi¬ rala za italijanske alpiniste, čilske ob¬ lasti so bariloškim gornikom dovolile, da lahko gredo na goro Belmaceda. To so tudi napravili. O argentinskih gornikih več dni nato ni bi'o nobenega glasu. Te dni smo pa dobili od dr. Vojka Arka iz Bariloč brzojavno sporočilo, da se je 8. novem¬ bra t. 1. posrečilo Meilingu, Arnšku, Botazziju ter čile-nskemu orožniku Saa- vedra priti na vrh gore Belmaceda. Dobitki za jubilejno nagradno žre¬ banje Svobodne Slovenije: 1. Električni pralni stroj (lavarro- pa) ene najbolj znanih tvrdk; 2. Bla¬ go za moško obleko ali ženski ko¬ stim; 3.22 kosov kuhinjske posode iz aiuminja; 4. Usnjeni kovček za po¬ tovanje; 5. Brezplačni načrti za last¬ ni dom po izbiri in naročilu (arhi¬ tekt Eiletz); 6. 15 knjig, ki so izšle v desetih v založbi Svobodne Sloveni¬ je. (10 Zbornikov-Koledarjev, Naša beseda, Velika črna maša za pobi¬ te Slovence, pesniška zbirka Poljub, pesniška zbirka Mariji in Čas pod streli. pevski zbor “Gallus” ter bil povabljen k izločilnemu nastopu v soboto 19. okto¬ bra. V orkesterski dvorani gledališča. Colon, pred komisijo, ki so jo tvorili met drugimi: dirigent Teodoro Fuchs, pevovodja \Vagneriane Terragnolo, pe¬ vovodja zbora Lagun Onak p. Mallea in violinski virtuoz Ljerko Spiller,- je zbor izvajal najprej Palestinov motet O vos omnes, nato pa Ravnikovo ženjico in Vrabcev Veter. Že po nastopu so se čla¬ ni komisije pohvalno izrazili o kvaliteti obeh izvajanih slovenskih del, trdeč, da se podobnih del v Buenos Airesu le malo sliši. Izločilna tekmovanja so se nato na¬ daljevala pred isto komisijo vse do 13. t. m. ter je za ocenjevanje prijavlje¬ nih zborov iz notranjosti države komi¬ sija morala potovati v kraje, kjer ti zbo¬ ri delujejo. Omenjenega dne so bile izlo¬ čilne tekme končane. Ocenjevalna komi¬ sija, pred katero je nastopilo preko 30 prijavljenih zborov iz vse Argentine, je nato razglasila izid izločilnih tekmo¬ vanj, na podlagi katerih je pripuščenih k finalnim tekmam pet zborov: dva iz* notranjosti države, med tremi it? Bue¬ nos Airesa in okolice pa tudi naš “Gal¬ lus”. Že samo dejstvo, da je pri tako števil¬ ni udeležbi prijavljenih zborov v vrsto peterice finalistov prišel naš zbor, je go¬ tovo pomemben dogodek za zbor in za našo slovensko skupnost v tej deželi. V sredo 20. t. m. se je pri zaključnem LEPO PRIZNANJE Naročnik Svobodne Slovenije iz Ev¬ rope nam v pismu med dragim piše tu¬ di naslednje: “Če smem ob tej prilož¬ nosti povedati svoje mnenje o listu, po¬ tem bi dejal, da je brez dvoma na višini. To trdijo tudi nekateri drugi, ki ga be¬ rejo in niso Slovenci. Včasih so nekate¬ ra poročila malo nepopolna, a splošno je list zelo informiran, trezen v preso¬ janju in posebej nekateri uvodni članki .so bili taki, da bi v svetovnem tisku mogli biti objavljeni”. tekmovanju pomerilo pet finalistov, vsak s polurnim programom, ki je moral obsegati tudi dela avtorjev, ki jih je predpisala ocenjevalna komisija. O re¬ zultatu končnega tekmovanja, ki bo ver¬ jetno objavljen na Dan glasbe 22. t. m. (praznik sv. Cecilije), bomo še poroča¬ li- Občni zbor “Gallusa” je bil v pe¬ tek 8. t. m. v zborovi sobi v Ra- mos Mejia. Po poročilih odbornikov o delu v pretekli poslovni dobi, ki beleži lepo vrsto uspelih nastopov, si je zbor izvolil nov odbor z g. Ivanom Rodetom na če-u. Ostala odborniška mesta so raz¬ deljena tako - le: podpredsednica gdč. Lenča Zupan, tajnik g. Bogdan Golma- ier, blagainik g. Vinko Urbančič, arhi- varka gdč. Marjetka Železnikar, gospo¬ darica (in pomočnica arhivarke) gdč. Majda Pahor. V nadzornem odboru sta gg. Jože Vombergar in Lovre Jan, pred¬ sednik razsodišča pa g. Nande Češarek. — Z občnega zbora je bilo odposlano pozdravno in vdanostno pismu zborove- mu prvemu častnemu članu, prevzv. škofu dr. Gregoriju Rožmanu. —• Spre¬ jet je bil tudi sklep, po katerem se v okviru zbora ustanovi poseben fond, iz katerega se bodo v primeru potrebe la¬ hko dajala brezobrestna posojila red¬ nim zborovim članom. Nedeljski izlet SFZ in SDO je združil lepo število slovenske mla¬ dine. Na Ramon Falconu se . je v jutra¬ njih urad zbralo 170 fantov in deklet, ijjlašo zanje je imel dr. Starc. Po skup- tem z ajutreku so fantje in dekleta za- JreSeže v štirih udobnih velikih omnibusih ter se odpeljali na veliko pri¬ stavo Parque Perreyra ob cesti proti La Plati. Na pristavi je slovenska mladina pre¬ bila lep nedeljski dan. Vsi so prišli na svoj račun. Nekateri so igrali razne športne igre, drugi so se vozili s čol¬ nom, tretji so jezdili, vsi skupaj pa bi¬ li veseli in dobro razpoloženi. Zato je po prostrani pristavi kar vriskala slo¬ venska pesem. Vsi zadovoljni so se fantje in dekleta zvečer vrnili na Ramon Falcon, odkoder so se razšli na svcje domove. OSEBNE NOVICE Poroki. V župni cerkvi v Ramos Me¬ jia sta se poročila v soboto dne 16. no- i vembra 1957 g. Miha Smersu in gdč. Nataša Zajc. Poročil ju je g. Jože Puš, kaplan v San Isidro, za priči sta pa ; bila očeta ženina in nevest gg. Rudolf Smersu in Jože Zajc. SLOVENSKA BESEDA OB 40. OBLETNICI SMRTI DR. KREKA Letos v oktobru je poteklo 40 let od smrti Janeza Ev. Kreka. Spomin moža, ki je dobi od 1890 do 1917. dal svoje ime, tako je bil vpliv njegove osebnosti na vse slovensko javno delo v tistih letih odločilen, so proslavili vsi Slovenci: naj¬ več proslav je bilo seveda v zamejstvu, spomnili so se jubileja društva in orga¬ nizacije, pisali so o njem listi — in nje¬ gov velik pomen ter vpliv so komentira¬ li celo v domovini, kjer so njegovi sta¬ novski tovariši obljubili objaviti posebno študijo o njem v svoji reviji. Pred nami leži posebni zvezek revije “Slovenska beseda”, ki je obletnici Kre¬ kove smrti posvetila dvojno številko, za katero uredništvo pravi, da je kar “dr. Krekov zbornik”. Krekovi zborniki niso imeli mnogo sreče. Ko so v 1. 1915 doma pripravljali Krekov zbornik za njegovo petdesetletnico, zbornik v prvotni obliki ni mogel iziti, članki za zbornik so po¬ tem izhajali ločeno v listih in revijah. Prvo njemu posvečeno delo je moralo izi¬ ti sedaj v — tujini in posvetilo mu ga je uredništvo kulturne revije “Slo¬ venska beseda” Dr. Kreku posvečena dvojna številka “Slov. besede” more biti izdajatelju v veliko čast, zadovoljstvo in veselje. Za uvod se je izdajatelj in urednik K. Škulj sam s prisrčnimi besedami spomnil svo¬ jega velikega učitelja in voditelja v članku “Pokojnemu dr. Janezu" Ev. Kre¬ ku”, prav tako je prispeval članek “Dr. Janez Ev. Krek na govorniškem odru.” “Zunanji okvir življenja J. Ev. Kreka” je sestavil dr. Vinko Brumen, takoj na¬ to pa sledi članek “Krek značaj”, po¬ vzet iz spisov, ki jih je napisal najbolj¬ ši poznavalec Kreka in njegove dobe: Ivan Dolenec, članek se odlikuje po iz¬ redni jasnosti in preglednosti. Pred bral¬ cem bo vzrastel Krekov lik v celoti. Tine Debeljak je prispeval kopo spomi- V isti cerkvi sta naslednjega dne, v nedeljo 17. t. m., stopila pred oltar g. Marijan Eiletz in gdč. Pavla Maček. Mladi par je poroče g. direktor Anton Orehar, ki je imel tudi poročno mašo. Za priči sta bila pri poroki očeta mlado¬ poročencev g. dr. Deopold Eiletz ter Ja¬ kob Maček. Med mašo je pel tercet se¬ ster Finkovih in ga Nelida Borštnik, na orgijah pa je igral g. Geržinič. V Caserosu sta se pa 26. oktobra t. 1. po¬ ročila v cerkvi Ntra. Sefiora de Merce¬ des gdč. Lidija Makovic, hčerka staro- naseljencev in g. Anton žagar. Za priči sta bila ženinov brat Ivan in nevestina mati. Poročil ju je pa g. Anton Smolič. Novoporočencem želimo mnogo sreče in božjeg-a blagoslova. SAN MARTIN Dne 10. novembra t. 1. je bila v župni cerkvi krščena Monika Marija, hčerka dr. Vladimirja Pezdirca in ge Ljudmi¬ le, roj. Reselj, čestitamo. V nedeljo, 24. novembra, se bo v San Martinu darovala maša za g. Lovra in go Marijo Blažič iz Logatca, ki obhaja¬ ta zlato poreko. Njuna hčerka Fani, po¬ ročena z g. Jožetom Korošcem, živi med nami v Viila Adelina. Vsak tedeea ena BLEDA LUNA, BLEDA LUNA ... Bleda luna, bleda luna, kako prijazno siješ, čez tri gore, čez tri vode, čez tri zelene hribe in doline. Mamca moja, mamca moja, pošljite me po vodo, ker me moj fant, ker me moj ljubi Jaka, tam pri studencu čaka. Hčerka moja, hčerka moja, le pojdi tja po vodo, če te tvoj ljub', če te tvoj ljub' Jaka tam pri studencu čaka. nov na Kreka v literarno zaokroženi študiji “Ob Kreku” in bodo podatki važni za študij Krekove dobe. Literarno prisrčen je tudi spis, ki ga je prispeval Jože Vombergar “Dr. Krek govori.” Pi¬ satelj opisuje svoje prvo srečanje s Kre¬ kom in podaja nekaj značilnih Krekovih potez v prav globoko zajeti človeški lu¬ či. Sledi glavni del 40 strani obsega¬ joče dvojne številke Slovenske besede, ki Kreka predstavlja kot sociologa, poli¬ tika, prosvet neora in kulturnega delav¬ ca. Ivan Ahčin je razložil Krekovo so¬ cialno delo v članku “Krekov sociali¬ zem”, Ruda Jurčec v daljši razpravi ori- suje Krekovo politično delo “Janez E- vangelist Krek — politik”, dr. Celestin Jelenec opisuje Krekovo kulturno in vzgojno delo med dijaško mladino “Ka- (Nadaljevanje na 4. strani) “Z mojim denarjem ne bo nihče drug ‘kšeftaril’ ”, tako slišimo od časa do ča¬ sa govoriti kakega zagrizenega var¬ čevalca in se nam zdi njegova odločitev kar razumljiva. Saj ima možakar po svoje prav. Denar je njegov, večinoma sad njegovega truda in skrbi. Vendar pa, če le malo pomislimo... Kaj bi bi¬ lo, če bi se vsi ljudje, ki imajo- denar držali, istega načela? Koliko- tovaru se ne bi postavilo, koliko hiš ne zgradilo in koliko ljudi bi ostalo brez dela? Ta¬ ko vidimo, -da je na koncu koncev vsak tak človek po duši le eden izmed red¬ kih preostalih “kapitalistov” iz pretek¬ le dobe-, ki ne dovoli niti, da bi kdo dru¬ gi tudi proti primerni odškodnini z nje¬ govim denarjem kaj zaslužil. Med našimi rojaki, hvala Bogu, takih ljudi skoraj ni. To je samo ob sebi ra¬ zumljivo že zaradi tega, ker PROMET SRL, -odnosno njegova edina družabni¬ ka Brata Krištof, že štiri leta nalaga¬ ta v gospodarska podjetja tudi denar, ki jima ga zaupajo rojaki. Brata Kri¬ štof sta hvaležna za to zaupanje. Ti¬ sti pa, ki jima denar zaupajo, so pa še bolj zadovoljni, saj jih štiriletna izku¬ šnja uči, -da vsak ob potrebi svoj denar vedno lahko takoj dvigne in obenem do¬ bi še prav lepe obresti. Na ta način v tujini slovenska roka slovensko roko umiva. PROMET SRL (edina družabnika brata Krištof) 25 de Mayo 533/3° — Buenos Aires — T.E. 31-6435. PRIMOŽ BRDNIK ( 21 ) mmm - deželi paradoksov Predvsem Kinkakuji, “Zlati paviljon” ki je v precej velikem parku in ob rib¬ niku. Prvega so postavili že v 14. sto¬ letju in dva šoguna sta prebivala v njem, dokler ga niso spremenili v bu¬ distični tempel. Vrt je zgrajen v značil¬ nem japonskem slogu, stavbe pa so raz¬ lične starosti. Najlepšo je julija 1950 nekdo namenoma zažgal in pred dvema letoma so postavili novo, ki je prav tak¬ šna kot prejšnje. Ime “zlati paviljon” je zgradba dobila po več kot 100.000 zlatih lističih, s katerimi so obložene zunanje stene. Ni čuda, da dostop do zgradbe obiskovalcem ni dovoljen in ob¬ čuduješ jo lahko le iz primerne razda¬ lje. Druga zanimivost je Katsura Rikyu, cesarska vila v bližini mesta. Zgradili so jo v 16. stoletju in njen čudovito le¬ pi vrt, s- stezicami v načrtno zasajenem gozdu, mostovi preko- majhnega jezera itd., predstavlja najlepši primer japon¬ ske vrtne arhitekture. Od neštetih templov Ti omenjam le Sanju-sangen-do, ki so ga zgradili v 12. stoletju in ki ima v ogromni dvorani ti¬ soč pozlačenih kipov — v človeški veli¬ kosti — božanstva Kannon, na sredi med njimi pa velik kip tega božanstva “s tisoč rokami”. Notranjosti cesarske palače nisem vi¬ del, ker jo prav sedaj restavrirajo. Obi¬ skal pa sem še mnogo vrtov, templov in svetišč in upam, da Ti bom nekoč lahko pokazal lepo zbirko fotografij iz Kyoea. Koncem oktobra sva si v Kyotu ogle¬ dala Jidai Matsuri, “festival, stoletij”. Ta svečanost je že zelo stara zadeva, saj je imela začetek že več kot pred tisoč leti. Festival je eden izmed treh največ¬ jih praznikov in traja od jutra do mra¬ ka. Vse skupaj je mešanica verskih svečanosti, spoštovanja zgodovine in prednikov ter zabave za množice. Za tujce najzanimivejši del je nekak¬ šna parada v ogromnem vrtu cesarske palače. Dvakrat ua dan traja poldru- gcurrii sprevod skozi gest špalir gledal¬ cev. Udeleženci so vsi oblečeni v zgodo¬ vinske nošnje. Začenja'o pa narobe, kot fci priredili drugod: najprej so v spre¬ vodu predstavljena novejša obdobja, na¬ to postopoma pridejo na vrsto starejša. Vsako obdobje predstavlja posebna skupina. Tokugawa šogunat (17.—19. stoletje) je bil n. pr. oličen s skupino, ki je predstavljala potovanje šoguna iz Eda (sedanji Tokijo) v Kyoto, na poročanje cesarju. Nosači prtljage sto¬ pajo v vrsti in pojejo v taktu; -darila za cesarja so v posebnih lakiranih skri¬ njah; nosilnice (palankini) za uglednej¬ še člane spremstva sledijo dolgi vrsti vojakov, oboroženih s starinskimi pu¬ škami, loki, sulicami in meči. Vsak član šogunovega spremstva je imel točno določeno nošnjo in nimam besed, da bi Ti zadosti točno opisal pre¬ krasne kombinacijev barv, okusnost in dragocenost teh nošenj in uniform. Le če vidiš tak sprevod, se Ti življenje sta¬ re Japonske pričara pred oči: tako so še pred dobrimi sto leti šoguni hodili z o- gromnim spremstvom po glavui japon¬ ski cesti, ki je vodila iz Eda v Kyoto. Na tej cesti je bilo 54 postaj — naših “jepre” ali balkanskih “konakov”, kjer so potniki prenočevali in tudi pasirali šogunsko policijsko kontrolo. Posebno mesto v sprevodu sta seveda imela Oda Nobunaga in Hideyoshi To- motomi — dva slavna samuraja in vo¬ jaška diktatorja iz 16. stoletja. V spre¬ vodu je bil celo ogromen Hideyos-hijev voz na dveh kolesih, s katerim se je vo- j zli v Kyoto. V voz je bil vprežen bik. Obdobja med 12. in 16. stoletjem so imela najbolj slikovito nošnjo, oklepe in orožje. To so bile zlate dobe japonske¬ ga razvoja in vse to je bilo gledalcem : plastično prikazano. Poleg zabave služi festival Japoncem tudi v pouk: vsa šol¬ ska mladina in veliko prebivalcev tega poMrugomilijonskega mesta je bilo tam. Zanimiv je bil tudi obisk v starinarni¬ ci, kjer tudi danes p.ami izdelujejo več¬ barvne lesoreze in, jih tiskajo. Za leso¬ rezni odtisek (wocdblock prints jim pra¬ vijo) je navadno potrebno sodelovanje treh: slikarja, ki sliko nariše na rižev papir; lesorezca, ki to sliko prilepi obi¬ čajno na češnjevo desko in reže z raz¬ ličnimi dleti po sliki v les, končno tiskarja, ki meša barve, premaže lesore¬ ze-, polaga rižev papir in ročno odtisku- je. To delo je silno zamudno, saj mora le- sc-rezec za vsako barvo posebej izrezati leseno ploščo in tiskar vsako ploščo po¬ sebej odtiskovati. Tako nare-dijo do 10 ali več posebnih odtisov na isti papir. Sedaj pa si lahko predstavljaš spretnost tiskarja, ki mora paziti, da se vse barve ujemajo. Zlata doba japonskega lesoreza je bi¬ la nekako pred 200 leti, ko so zlasti Moronobu, Tamaro, Hokusai in Hiroshi- ge slikali čudovito lepe lesoreze. Zani¬ mivo je, da je zahodni svet spoznal te japonske umetnine preko holandskih trgovcev, ki so več kot 250 let edini ime¬ li dovoljenje izkrcavati se v pristani¬ šču Nagasaki. Holandci so pokupili o- gromno lesorezov v originalih najbolj¬ ših klasičnih slikarjev in danes jih je menda več v muzejih Amerike in Ev¬ rope kot na Japonskem. V starinarnici v Kyotu sva videla pet takih rezbarjev in tiskarjev. S prekri¬ žanimi nogami sedijo na tleh in izdelu¬ jejo navadne razglednice, ki jih odtisne¬ jo tudi do 5.000 komadov z ene plošče. Ali pa izdelujejo boljše lesoreze, ka¬ terih ne odtisnejo več kot 100 ali 150. Lesorezi so značilna japonska umet¬ nost in prvotni, ki so jih imenovali “hanga”, so menda nastali že pred 12. stoletij. V začetku 17. stoletja se je pojavila slikarska šola “ukiyo-e”, ki je ponazorjevala vsakdanje ja¬ ponsko življenje. Delo, ki ga da¬ nes opravljajo fotografi, so takrat ime¬ li slikarji lesorezov in njim se imamo zahvaliti, da nam je v podrobnostih o- hranjen način življenja stare Japonske. .^Originalni odtiski klasičnih lesorez- -cev so danes silno redka in draga umet¬ nina. Posamezni ljubitelji te umetnosti v Ameriki ali Evropi plačujejo tudi pre¬ ko pol milijona yenov (okoli 1,500 ame¬ riških dolarjev) za lepe originale-. Mo¬ raš pa biti res strokovnjak — in še japonski imajo težave — da ločiš origi¬ nal od dobre kopije, ki je vredna navad¬ no med 400 in 1,000 yenov (med 1 in 3 dolarji). Večkrat .sem Ti že navedel nenavad¬ ne primere protislovij. Tudi v umetuosti jih imaš nešteto. Krasne kopije lesore¬ zov ali tudi originali starih slik stane¬ jo le nekaj tisoč yenov — in neki za¬ hodni slikar mi je dejal, da se on za ta denar ne bi niti podpisal — medtem ko gre moderna “malarija” in slepo kopi¬ ranje dekadentnih zahodnjaških zmaz¬ kov v desettisoče. To je seveda sedaj moderno in sodobni Japonci kar norijo za razno eksistencialistično, abstraktno ali kakor koli se že takšna “umetnost” imenuje. Prav tako je s prekrasnim sta¬ rim porcelanom, ki ima navadno manj¬ šo ali vsaj isto vrednost kot njega so¬ dobne kopije. Nadaljevanje) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA ii i 4«g» Bs. Aires, 21. XI. 1957 - No. 46 SLOVENSKA BESEDA OB 40. OBLETNICI SMRTI DR. KREKA (Nadaljevanje s 3. strani) ko sem se pri Janezu Evangelistu Kre¬ ku učil poljsko”, dočim objavlja Vinko Brumen v članku “Janez Ev. Krek in slovenska žena” temeljito obdelan pre¬ gled Krekovega dela za ohranitev in prcspeh družine kot osnovne celice na¬ rodovega življenja. Med Krekove učence spadata tudi David Doktorič in Kazimir Zakrajšek OFM. Prvi je vodilno deloval na Gori¬ škem zlasti v dobi pred prvo svetovno vojno in še po njej: njegov članek “O Krekovcih na Goriškem” je pregled, ka¬ ko se je delo po Krekovih smernicah razvijalo v tem delu Slovenije, dočim je članek Kazimirja Zakrajška “Dr. Ja¬ nez Ev. Krek — moj življenjski učitelj” nazorna slika, kako je znal Krek vpliva¬ ti na življenjsko pot mladine. O tem, kako je volivala Krekova de¬ lavnost na razmerje med generacijama, med tradicijo in kontinuiteto, je napisal članek France Glavač” Prelom ali tra¬ dicija?” Kreku posvečeno dvojno škvilko Slov. besede pa zaključuje psihološko teme¬ ljito podana študija Vinka Brumna o vlogi velikega moža in o njegovem po¬ ložaju med narodom. “Veličina in be¬ da velikega moža” je opis okolnosti in pogojev, ki jih je treba vpoštevati pri presoji velikih mož in dob, ki so jih ustvarili s svojim delom. Pričujoča dvojna številka slovenske besede je pred nami — lepa proslava Krekove veličine in izraz spoštovanja ter ljubezni, ki jo naj vsi gojimo do ve¬ likih mož, oblikovalcev naše zgodovine. Dobite jo lahko v Dušnopastirski pisar¬ ni na Ram on Falcon 4158 in pri upra¬ vi revije. Vsakdo, zlasti mladina, bo našla v njej lepo zakladnico pobud in navdihov. SLOVENCI PO SVETU CHILE Za župnika v mestu Puren v Čilu je imenovan slovenski rojak Franc Kuplje¬ nik. V navzočnosti škofa iz mesta Te- muca dr. D. Alejandra Menchaca Lira in še 7 drugih duhovnih sobratov, med katerimi je bil tudi župnik iz mesta Cu- cautina, Janez Mohar, je bil slovesno inštaliran 9. oktobra t. 1. župnik Kup¬ ljenik je prišel v Čile 5. nov. 1948 skup¬ no s slov. duhovniki Janezom Moharjem, Martinom Turkom in Jožetom Guštinom. Takoj je bil nastavljen za kaplana v Angolu ter je kaplansko službo v tem mestu vršil 8 let in pol. Mesto, v kate¬ rem je sedaj postal župnik, ima samo 3.000 prebivalcev,Afara pa nekaj čez 10.000 duš. Med njimi, je skoro polovica Indijancev ip rodil mapuche, ki so zelo zanenmrjeni. G. Kupljeniku želimo na novem mestu mnogo uspehov in veliko božjega blago¬ slova. JH 1 ■i i..i " i n . l ‘ i n n m .. Na žegnanje v nedeljo 24. t. m. bo uprava Svobodne Slovenije ves dan sprejemala naročila in pred¬ plačila za Zbdrnik-Koledar Svobod¬ ne Slovenije za leto 1958. Izkoristite to priložnost in $i zagotovite jubilej¬ ni Zbornik-Koledar Svobodne Slove¬ nije za leto 1958 po znižani ceni! DRUŠTVENI OGLASNIK Ne pozabite, da more Društvo Slo¬ vencev vršiti svojjd velike narodne na¬ loge, le, če ima ;na razpolago denarna sredstva. Društva Slovencev ne podpi¬ ra nobena vlada. Zato mu morajo hiti zvesti vsi slovenski izseljenci in ga mo- | rajo podpirati z rednim plačevanjem članarine. Društvo “Slovenska vas” pripravlja rabljeno obleko, borilo in obutev za o-, troke. Ne odlašajte. Preglejte svoje o- mare in pošljite Slovenski pisarni vsfc.' česar ne potrebujete. CONVOCATORIA La Comision Directiva de la Sociedad Eslovena en Buenos Ai¬ res, Ramon Falcon 4158, se complace en invitar a sus socios a la DECIMAPRIMERA ASAMBLEA GENERAL ORDINARIA a realizarse 'el dia 1° de diciembre de 1957 a las 10,30 horas en el Hogar Esloveno, Ramon Falcon 4158, Capital Federal, para tra- tar el sigulente ORDEN DEL DIA l 9 Lectura del acta de la decima. Asamblea General Ordinaria; 2? Informes de los miembros de la Comision Directiva; 3? Discusion de los informes de los miembros de la Comision Directiva; 4 9 Memoria de la Comision de Control; 5 9 Eleccion: de la Comision Directiva, de la Comision de Control, del Presidente de los arbitros; 6 ? Mociones; 1° Varios. La Comision Directiva de la Sociedad Eslovena OBVESTILA XIII. kulturni večer SKA, ki bi sn imel vršiti v soboto 16. t. m., ra je bil preložen za en teden, se bo vršil v so¬ boto 23. t. m. ob sedmih v Bullriche- vem salonu, Sarandi 41, Capita 1 . V o- kviru filozofskega odseka ho predaval dr. Vinko Brumep o jnredmetu “Nadar- ienost in izobrazba”. Po predavanju de¬ bata. XIV. kulturni yečer SKA ho prav tako en teden pozneje,' v soboto 30. t. m. na 'istem kraju in ob isti uri. V okviru lite¬ rarnega odseka bo predaval Ruda Jur¬ čev. Pod naslovom “Štirje profili” bo podal predavatelj literarne oznake šti¬ rih izmed najpomembnejših modernih nisateliev: Faulknerja Gr. Greena, Mmriaca in Kafke. -ji Slovenska f a n t o v s k nHp e z a bo imela PAKETE ZA EVROPO vsakovrstne, kakor tudi zdravila, najbolje in najceneje pošilja j A D E A N PAK C h a r c a s 769 (Hotel Pacifico) — T. E. 31 - 8788 — Buenos Aires (Ena kvadra od Plaza San Martin, blizu Retira) Dnevno od 15-19. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure Pismena naročila kakor tudi denar pošiljajte po giro postal ali z bačnim čekom naZdenka Kalečak, Casilla de Corre® 340, Buenos Aires JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascsnfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 -1605 . Buenos redni mesečni sestanek v nedeljo 24. nov. po dopoldanski sv. maši v Sloven¬ ski hiši. Tokrat nam bo govoril g. Mi¬ loš Stare. Vse fante prav lepo vabi k udeležbi Odbor. “Harmpn ; karski tečaj v Slovenskem Domu v San Justu! V začetku prihodnjega meseca se bo v Slovanskem Domu v San Justu pričel harmonikarski tečaj, ki ga bo vodil g. Rudi Bras. Interesenti od osmega leta starosti dalje naj se prijavijo najka¬ sneje do 1. decembra v Slovenskem Do¬ mu pri' g. Brasu.” Društvo “Slovenska Vas” pripravlja za soboto, 7. decembra ob 7. uri zvečer v Domu Miklavževanje z otroško igro: “Miklavževa delavnica”, katero je spi¬ sal Mirko Kunčič. Po igri sledi obdaro¬ vanje malih in velikih. Zakonski par dobi stanovanje in mno¬ ge udobnosti za to, da čuva hišo in ohrajo v Moreno eno kvadro od postaje. Zglasiti se pri Klanšku, Telef. 50-0288. Delavci, težaki in profesionalni kovi¬ narji, dobe delo v tovarni Union, Bou- logne sur Mer 151, San Martin (med V. Diehl in V. Martelli). Več podatkov v Slov. pisarni. D A Y D A M išče; dva elektromehanika dva kleparja dva zidarja enega delavca pri instalaciji strelovodov v okolici Cordobe. Plača dobra; hrana in sta¬ novanje zastonj. Zglasiti se v torek od 17. do 19. ure ali v soboto do¬ poldan pri D A Y D A M S.R.L. VIAMONTE 448, 6. nadstropje Buenos Aires ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccidn y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina SLUŽBO DOBI Slovenska strojna delavnica in livar¬ na sprejme tovariške delavce z ali brez prakse in vajence za strojno st3:oko za nove delavniške prostore v C. REMEDIOS DE ESCALADA 135 SAENZ PESA, Vlila Raffo, FNGSM Dohod: Od ul. Lope de Vega in Gral. Paz 3 kv., od posthje S. Pena 3 kv. B. SELJAK • ' Izšla je uredba, ki spet daje možnost pridobitve ARGENTINSKEGA DRŽAVLJANSTVA Informacije in pomoč pri roja¬ ku S. Rajerju, Uruguay 654 - 7°, cf. 709 (poleg Tribunales) — T. E. 40 - 7327. Vsak dan, razen sobote od 9 do II ure. DARILNE PAKETE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE pošilja najceneje, najbolje in najvarneje po novi carinski uredbi Milam Sertie CHARCAS 476 — T. E. 32 - 0248 Buenos Aires ZA TE POŠ1LKE ZNIŽANE CENE! | Ob prvi obletnici ? blagoslovitve Slovenske hiše t in | pričetka slovenske službe božje | v slovenski kapeli ? vabimo vse rojake, da se ? udeležijo t Ž E G N A N J A , | ki bo v prostorih Slovenske hiše I na Ramon Falcon 4158, Capital t Pričelo se žegnanje f v soboto 23. novembra ob 20. uri ? s I KONCERTOM SLOVENSKIH | PEVSKIH ZBOROV | Sodelujejo zbori iz San Justa, f San Martina in "Gallus” • ? 'Žfegnanje se bo nadaljevalo i naslednji dan v nedeljo 24. nov. j dopoldne ob 9.30 s I SV. MAŠO 0 | za vse dobrotnike Slovenske hi- | še, pri kateri bo pel zbor iz Ra- 1 mos Mejicr, nakar se bo pričela DRUŽABNA PRIREDITEV. | Popoldne bo g. dr. Alojzij Voršič i pbdal v imenu Odbora za } Slovensko hišo t I POROČILO O STORJENEM DELU J lin NAČRTIH ZA BODOČNOST, j | Proti večeru bo žrebanje dobit -1 | kov na način argentinske "rife”. j = Glavni dobitek bo miza s šestimi I ® i j stoli, vreden^2000 pesov. | f Prepričani smo, da bodo vsi roja- ? I ki, ki jim bodo razmere dopušča- ? | le, radi prišli na to pridno slo-1, f vensko- žegnanje in mu s svojat | navzočnostjo pripomogli do ; | polne uspeha. j Dorrego 1102, T. E. 54 - 4644 Imprenta ''Dorrego 1 ' BOŽIČNI DARILNI PAKETI IZ TRSTA C I T R U S PRISPEJO V 25 DNEH Glavni zastopnik OTON F R E S L M a i p u 735 — T. E. 31-5142 Capital FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (61) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main “Votre Grandeur,” odgovori Peyra- male staremu možu z vsem spoštova¬ njem. “Za današnjo avdienco sem pro¬ sil, ker nisem popolnoma zadovoljen, ker se bojim, da se bo naše zadrža¬ nje moralo spremeniti...” Škof je spustil nazaj v dozo ščepec to¬ baka, ne da hi ga nesel do nosa. Nje¬ gove globoko ležeče oči so začudeno Za¬ strmele v dekanov obraz. S hripavim glasom je odrinil Peyramaleov napad. “Najprej moram turškega župnika ne¬ kaj vprašati: kdo je Bernardka Soubi- rous ?” “Da, kdo je Bernardka Soubirous?” zarmra dekan in pogleda v tla. Trajalo je celo minuto, preden je vzdignil svoj razbrazdani obraz spet k predstojniku: “Monseigneur, odkrito priznam, da sem imel Bernardko za prevarantko, za Rozo Tamisier in še. pridejo bežni hipi, v katerih se mi še danes zazdi, da je to res. Preveč dobro poznam to ljudstvo pripovedkarjev, fantastov in komedian- tov ter njihovo umetnost, ki ne samo spreminja, temveč hoče celo ustvariti ne¬ kaj novega. Ah, tako obupno reven na¬ rod je to. In še priznam, Monseigneur, da sem pozneje imel Bernardko za zme- denko in še danes se mi včasih zazdi, čeprav Jo poredko. In tretjič Monseig- nei.r, v Bernardki Soubirous gledam v resnici blaženko in čudodelko...” “To ni razveseljiva izjava, župnik lur- ški”, zagodrnja škof, ki je bil strog ju- ridični duh in za vročekrvne paradokse ni imel veliko smisla. Z roko je pokazal na pisalno mizo. ”Dobil sem pismo upokojenega gene¬ rala Vaozousa. Prosi me, naj podvza- mem korake proti nevarnosti, ki grozi katoliški strani. Taista pesem je, ki jo že cele tedne poje vlada. Baron Massy, Roulland, in, kakor so mi izdali, tudi ce¬ sar. Edina razlika je, da stari, častitlji¬ vi general pove naravnost — Pri never- skih šolskih sestrah ima hčer. Na vsak način poznate nuno, ki uči v Lurdu...” “Poznam jo, Monseigneur, in sem dva¬ krat govoril z njo o Bernardki Soubi¬ rous. Naravno je, da sem hotel slišati učiteljičino sodbo, ki otroka vsak dan vidi...” “Sodba učiteljice, ki mora Bernard¬ ko Soubirous bolje poznati kakor vsak drugi, je neprimerno važnejša kakor sodba župnikova...” Oči Marije Dominiky Peyrama 1 a so zagorele. “Dobil sem vtis, da učitelji¬ ca deklici ne želi posebno dobrega”, reče. “Kakor slišim,” nadaljuje škof po o- pazujočem molku,” je sestra Vaozous kras svojega rodu. Odlikuje se v vseh i stvareh. So odo nekateri, ki trda I Jo kakor svetnica. Sestra ^.ozous izvi- | ra iz slavne družine, čez nekaj let bo ! gotovo voditeljica noviciata in pozneje prednica. Zakaj ne bi smela biti nuna s tolikerimi čednostmi in zaslugami ne- zaupna do take stvarce, kakor je Ber¬ nardka Soubirous?” “Nuna Vaozous” odvrne Peyramale,” lahko doseže najvišje časti in častno mesto v nebesih. Če pa govorite z njo, Monseigneur, ne dobite prav nikakega občutka kakšne posebne ali celo izbra- žene osebnosti. Sestra Vaozous pusti člo¬ veka ravnodušnega. Nasprotno Bernard¬ ka- Soubirous ne pusti takega. Ne vem, kaj je z deklico. Je navadna preprosta stvar. Obraz, ki ga ima večina teh Dou- treIouxov, Ourcusov, Gozosov in Gabi- zosov, človeka jezi, da takale smrklja s svojimi izrodki drži v začudenju celo Francijo. S preprostim glasom da odgo¬ vor, Monseigneur, odgovor, ki te zapo¬ sli za pol noči. Toda z odgovorom še ni končano. In očem male tudi ne prideš lahko do konca. M-onseignour, dobro ve¬ ste, da sem vse prej kot klepetač in mi¬ stični vročekrvnež, da sem z božjo po¬ močjo praktičen človek, če Bernardke dalj časa ne vidim, mi rasto dvomi, če pa ji ukažem priti k meni, kakor pred kratkim, potem se ne zmede ona, tem¬ več jaz. Pri preblaženi Devici, Votre Grandeur, mala je tako čudovito resnič¬ na, tako svojska, če govori, da tega sam ne razumem...” “Zapeli ste celo hvalnico Bernardki Soubirous”, prikima škof, ne da hi spre¬ menil poteze. Peyramale seže nazaj. “Ne zaslužim vašega priznanja, mon¬ seigneur. Ne delam nič drugega kot sa¬ mo.to, c’a zadržujem svoj klor, da ve sto¬ pi v vot—no. Tudi to je u->vo!j težko, po¬ sebno pri gospodih z manjših podežel¬ skih fara. Toda k razjasnitvi, k pomir- jenju duhov ne morem ničesar doprine¬ sti, ker sem sam središče zmede. Kakor sem star, potrebujem vaše očetovske pomoči, Monseigneur. Pomislite na stu¬ denec! Pomislite na ozdravljenje Bou- houhorstovega otroka! In od včeraj se spet širijo govorice, da je milostni stu¬ denec povrnil vid nekemu kmečkemu otroku. Četudi si povsem odmislimo o- sebnost Bernadke Soubirous, se gode nedvoumni čudeži...” “Stojte, župnik lurški,” ga prekine škof. “Natančno veste, da niti vam, ni¬ ti meni ni dovoljeno začeti s tem izred¬ no nevarnim pojmom. Samo Kongrega¬ cija za obrede v Rimu more določiti, kaj je pravi čudež, in kaj je prevara...” “Zelo prav, Votre Grandeur,” povza¬ me živahno dekan. “Preden pa more ku¬ rija izreči svojo odločitev, mora imeti potreben material. Lurški župnik sto¬ pi v vsej svoji nespoštljivosti pred svo¬ jega škofa in reče: Tako ne morem več naprej. Vsa moja župnija se nahaja v najgloblji duhovni negotovosti. Lurd je postal bojišče, ha žalost, ne le prispo- dobno, zakaj včeraj so orožniki nasto¬ pili proti množici. Klepetalke po Mille- tirem vzoru izzivajo. Svobodomisleci pridobivajo iz dogodka prednost za pred¬ nostjo. Jasne, modre glave ne vedo več, kaj bi. Jaz sam ne vem. Zato se pre¬ drznem, Monseigneur, da vas prosim iz vse duše: Razvozljajte to zmedo! Skliči¬ te končno škofijsko preiskovalno komi¬ sijo, da bo dana ljudstvu neka goto¬ vost”. ci in se odvlekel do pNr.lr.e mize. Iz pre¬ dala je izbrskal šop pisem ter jih polo¬ žil na mizo. “Tu je škofijska preiskovalna komisi¬ ja,” je dejal. “Izdelana je do vseh po¬ drobnosti.” “In kdaj boste dali znamenje, da se delo prične,” je vznemirjen vprašal Pey- ramale. “Če bo Bogu všeč, nikoli,” odvrne Bertrand Severe. Trdo in nejevoljno mig¬ ne dekanu, naj sedi. Potlej stopi k oknu in se ozre na cvetoči španski bezeg v vrtiču. “Čudež je nekaj zelo strašnega, go¬ spod,” zamrmra stari. “Pa naj si ga kdo prizna, ali ne. Ljudje so polni hre¬ penenja. Zato koprne po čudežih. Da, celo mnogi verniki nočejo nič verovati, temveč hočejo imeti gotovost. To si¬ gurnost naj bi jim dal čudež. Naš Go¬ spod po pravici le redko pokaže čudež. Zakaj, kaj naj bi še bila naša vera, če se vsak neumnež vsak dan lahko pre¬ priča o vsaki stvari? Saj se vsakdanji čudež pri sveti maši tudi skriva pod po¬ dobo kruha in vina. Ne, ne, moj dragi, izrednosti so za vsako ustanovo strup, pa naj si bo to država ali Cerkev. Vze¬ mimo, kar ljudje imenujejo genij, na primer Napoleona Bonaparta. Kaj je ta takoimenovani genij za svet? Krvava stiska, župnik lurški. In mnogi svetni¬ ki, ki jih kličemo, so bili ob svojem ča¬ su za Cerkev tudi samo nekrvava stis¬ ka.. Imeti željo, biti odličnejši ali biti odličnejši bolj kot drugi, to je poseg preko, ki ga moramo mi, kot postavljeni vzgojitelji krščanske družbe, zavrniti, j preden se nam ne razodene nepreklicen I ir 1 c!7°7 milosti. Ork°v ro telo Kristusovo je družba svetnikov, to se pravi, vsak njen del kot tak jo ! svet... (Nadaljev. v prihodnji številki)