7
\
II
\ \
r«
7
ođeloil

narodskih
reci
Tečaj
Odgovorni vrednik JDr.	ttleitvein.
sredo 17. kimovea (ranojesna) 1851.
List
Odlom iz zadniga delà
izabela.
ueieste
Dra0,
to
bil ti je, sej vein! Z veseljem vidla

Pervi kor.
(gleda živo ganjen proti vratam.)
y
(Kaj etan.)
Sim krasno vez pobratenja med vama. Hraniti si ga v jedru serca mislil Přetekli čas mu plaćati obilno Presekal mor ti je ljubezen lepo In zdaj ga le osvetiti zamoreš.
. i
«
y
rH VI
y

» +
Kane razpočite
Žgite
?
žgite Î
Cerniga ćurka
Von priderite potoki kervi!
Proč
5
mati
y
i
proc :
Don Cezar.
To mesto ni za tebe
y
Ubeži tem nesrečnim videzu !
"V
(Berengar.)
(jo hoće proc peljati.)
?
Čujte šumenje
Bronastih nog
■
Gadov peklenskih Sičanje slišim,
Furij ostudnih korake spoznam
(Kajetan.)
S fena razruši se !
m« V	V « #V	•
Ti se zivis mi
Izabela
(ga živo objame.)
sin edini zdaj I
Blakenka.
?
mati! Kaj počenjaš?
Zdrobi se prag Pod

Don Cezar.
Zjakaj se
v
grozovinsko stopinjo te noge !
Oerni hlapovi Cadno iz brezdna
Skrite svitlost !
puhnite, puhnite
dneva prijazniga
y
Béžite hiše te varhi bogovi Bognje osvetnice vpustite not!
Don Cezar. Izabela. Blaženka♦
Kor.
Nasercu tem pravednim. Ni zgubljen Tvoj starši sin, kér mlajšiga ljubezen Nevmerlo tud njegovo vso obseže.
Kor. (KaJ* Bereng, Manf.)
Rane razpočite ! Mutasti vpité! .	i
Cerniga litja
nastopu Don Cezara se kor naglo na levo in desno razdeli. Von priderite potoki kervi!
Cezar sam na sredi ostane.)
Bla&enka.
Izabela i°béh roke primši.)
Gorje mi
t
On je
O, draga moja !

Tak vidiva se spet
abela (njemu nasprot.)
O moj dragi sin!
O zri se ! Glej
Preklete roke blaznovito delo!
(ga pelje k merlicu.)
Don Cezar
(se groze strese in lice z rokama pokrije.)
Pervi kor. (Kajetan. Berengar.)
Rane razpočite ! Crite! Crite!
Tamniga liva
Von priderite potoki kervi!
Izabela.
Don Cezar.
Kako veseli me De vidim jo v naročju tvom , o mati ! De ! Nej ti bo namesto hčere ! Sestro
Izabela
(mu v besedo seže.)
Za rešeno le tebi se zahvalim ! Obljubi zvěst si v djanju mi poslal jo.
Don Cezar (osupnjen.) Poslal? Poslal! Koga sim ti poslal?
Izabela.
Nu ! Sestro svojo, ki jo tukaj vidiš.
Don Cezar.
y
Ti straha třepetáš !
De
to je vse
y
Ta
Kar ti od brata tvojiga ostane! Vsa nada moja , tu leži razbita Opadnul cvet je mladi vajne sprave In ploda bil mi ni namenjen videz.
Don Cezar.
moja sestra ?

Izabela.
Ktera pak, če ta ne?
Don Cezar.
Sestra meni!
Potazi se ! Pravedno mir sva hotla
Pa terjala je kri osoda božja.
y
izabela.
Sam si mi poslal jo!
190
Don Cezar.
Iq njemu sestra!
Kor.
Joj! Gorjé! Oj me!
Blaženka.
O majka draga!
Izabela.
Kaj je? Govorite!
Don Cezar.
Ter — dan preklet, ki dal mi je življenje !
Izabela.
Kaj to? Moj Bog!
Don Cezar.
Teló prekleto, ki
Me je spočelo! In prekleta tvoja Skrivljivost, ki vse groze te je kriva! Nej udri tresk, ki serce ti raznese, Nazaj ga več previdno ne deržim — Jez sam sim, vedi, jez ubil sim brata; Zalezil sim ga v njenimu objemu, Nevesta moja ljubljena je ona —
V	objemu pak sim njenim brata našel — Zdaj zgodbo veš in znano ti je vse !
—	Ce meni res, če res je njemu sestra, Tedaj sim kriv pregrehe grozovinske, Za ktero ni, ne snažbe ne odpustka.
Kor. (Bohemund.)
Izustjeno je — si zaslišala celo,
Nar hujši razumila, nič ne taji;
Kar djali preroki so, vse je zadelo,
Ker nihče ubežal osodi še ni.
In kdor se prederzne nasprot modrovati,
Jo mora cio sam pomagaje dognati.
Izabela.
Kaj za naprej mi mar je, alj bogovi
Se skažejo lažnivce alj resnične?
Naklopili nar strašniši so meni,
Jim manjka moč, me hujši še zadeti —
Ki pa za nič se dalej bati nima ,
Se tudi njih togote ne boji.
Nemilo je moj drajši sin umorjen,
Od živiga pa sama ločim se,
Ta sin mi ni — rodila gada sim,
Na persih teh doila baziliska,
Ki boljiga mi sina v smert je pičil.
—	Beživa hči! Tu nama ni ostati — O svetnicam to hišo izročim — Krivica me je va-njo pripeljala, Krivica zdaj iz nje me prepodi — Nevoljno prišla , z grozo v njej živela,
V	obupu jo pustim — Vse to nedolžno Zadene me — Prerokam pa gré slava, In mojih dvomb oteti so bogovi.
(Odide. Diégo ji sledi.)
Blaženka. Don Cezar. Kor.
Don Cezar (ustavi Blaženko.)
Postoj, o sestra ! Tak ne hodi proč ! Preklinja nej me mati, nej toživno
V	nebesa vpije tota kri nad mano, Vesolni svet nej me pogubi ! Ti le Ne kolni me! To bi prestrašno bilo.
(Blaženka proc obernjena kaže merliča.)
Glej! Nisim ti zaročnika umoril, Umoril sim ti brata — teb* in sebi! Ta mertvi zdaj ni višje tvoj ko moj , Ti bližje ni od mene ki živim , Jez pak sim bolj usmiljenja potreben , On čist je sel, in jez — in jez sim kriv.
(Blaženki se solze ulijejo.)
Žaluj po bratu, s taho plakal bom . In več ko to, osvetiti ga mislim! Po ljubim ne žaluj ! Te prednosti, Ki s tem jo mertvim davaš, ne prenesem. Tolažbo to posledno daj mi najti-
V	neskončnim brezdnu naše žalosti. De mertvi ta ti drajši ni ko jez — Osoda naša, strašno razodeta, Zravná pravice kot nesreće naše. Ljubeča trojca v isti zgod zavita Poginerno vsi skup , in ravne mere Delímo solz pravico žalostno.
Ce pak opazim, de je tuga tvoja Namenjena ljubimcu več ko bratu, Se žalu mom zavist in serd pridruži, In zapusti posledna me tolažba; Tak de ne morem, kot želim, veselo Posvetiti v spomin mu zadne žertve ; Jez pak izdihnul rahlo rad bi dušo . Le reci, de v pepelniku tem istim Zedinula moj prah z njegovim bodeš.
(Zivo objerasi jo, z milim glasam:)
Kot nič popřej sim žarno tebe ljubil, Ko tujka si neznana še mi bila. Kér ljubil sim cez mére te cloveske, Me tare zdaj preklimba bratomorstva ; Ljubav do tebe krivda vsa je moja.
—	Zdaj sestra si, usmiljenje od tebe Ko sveti dar, ko dolžno plačo terjam.
(Pažljivo in britkiga prićakovanja Blaženko gleda.
potem se naglo proč oberne)
Ne ! Ne ! Tih solz ne morem gledati — Pogum mi zgine pričo trupla tega, In dvombe ost mi terga persi têsne —
—	Skrivaj žaluj ! Pomoto pusti mi ! Ne glej me več ! Jez tudi ne pogledam Ne tebe več, ne tvoje matere.
Nikdar me ni ljubila! Serce svoje
V	britkosti dans izdala je poslednič. On bil ji je milejši sin je rekla, Tak bilo je vse djanje njeno hlimba!
—	Ne sili se ! Lažniva si kot ona!
V
Svoj stud razkrí ! Certito lice moje Ne vidi več! Na vekomaj mi zgini!
(Cezar odide. Ona dvomljivo stojí, v prepiru protivnih občutkov, potem se terdniga sklepa oberne in gré.)
Kor. (Kajetán.)
Blagor mu ! Blažen se ceniti mora . Ki v tihosti kmetiskih planjav, Prost opravil in opravniga bóra . Spava ko dete v naročju dobrav! 3vajti me groza je v knežki dvorani, Kjer iz višave posvetne časti Zvernejo naglo se sreč velikani, Kakor pecina v prepad zagromí. *
(Berengar.)
Pametno, dobro postelje si tudi, Ki se iz burke življenja viharne, Rano opomnjen, oteti ne mudi
V	samostana izbice varne;
Ki odpové se hlepenju bodečim ,
Verže iz njedra nečimerno slast.
Slave pohotu, vedno kipečim,
Zlomi v pokojnimu sercu oblast.
Njega ne prime v pobožnim početju
Strasti nevredjene divji vihar ,
Nikdar ne moti ga v tihim zavetju
Roda človeškiga žalostni mar.	•	*
(Manfred.)
Le do višine nekake se ziba. Ljuta pregreha , ošabnosti hči ;
t
- 191 -
Ravno ko kuga višav se ogiba, In le po paru se mestnim valí. Gore so proste — Sapa napake
V	ciste ne dvigne se jasnosti zrake; Krasna je zemlja povsod, povsod , Kamor ne dojde Odamovi rod.
(Celi kor povzame.)
Proste so gore ! Sapa napake
V	čiste ne dvigne se jasnosti zrake; Zemlja je krasna povsod, povsod,
Kamor ne dojde Odamovi rod.	J. Koseski.
Kmetijske po skusnje.
(Gips ali mave) so jeli kmetovavci na Franco-
skim v hlevih po gnoju stupati, in prav pogostama se tudi vidi, kako gips po tem, ko so gnoj iz hleva skidali, po hlevnih tléh štupajo. Dvojni dobiček imajo iz tega. Gips namreč zade rži rodovitno moč (salmjakovc) v gnoju, da se ne more iz njega iskaditi in se pogubiti; tak gnoj tedaj veliko več zda, ker ni svoje moči nič zgubil. To je pervi dobiček. Drugi pa je, da ravno tišti salmjakovc, ki je gnoju toliko korišten, se po tem nemore po hlevu siriti in ne more nadlegovati pljuč, možganov in očés živine; v takih hlevih tedaj ni škodljive soparce ; živina je bolj zdrava in se bolje redi.
Naj bi nasi kmetovavci tudi tako ravnali! Gips je kaj dobra reč na nj i vah in v hlevu. Da bi pač naši rojaki tudi to dobro spoznali; veliko dobička bi si naklonili. — Gips ni drag; kjer ga pa ni lahko dobiti, ga zamore vsak kmetovavec sam narediti, ako vzame 46 delov (talov) žepljene k i si i ne ali hudičeviga olja, 33 delov apna, in 21 delov vode.
(Zoper uši goveje živine) se je tudi v nekterih krajih Nemškiga olje, naj bo laško, laneno ali
ogeršično, tako dobro skazalo, da, če se je živina le enkrat ali dvakrat ž njim namazala, so bile uši in gnjide do dobriga pokončane. Se bolje se je olje skazalo kakor tobak in čmerika. Goveda so na večer z oljem vribali ; drugo jutro po tem, ko je olje v dlako dobro potegnilo, so jih čisto ošterglali, in poginile so vse uši. — Marsikdo ne bo verjel, da ima olje tako moč zoper tega merčesa, bo pa lahko spoznal resnico tega, ako pomisli, da vsi merčesi in tudi taki , ki v vodi ži-vijo, v mastnim olju berž poginejo zató, ker ti merčesi po luknjicah dihajo, ki se po njih truplu kakor duški znajdejo ; ako te duške z oljem zamašiš, mora žival poginiti, kakor člověk, če mu pljuča zamašiš. Zato se tudi v vročih deželah divji narodi, ki so nagi brez obleke, pikanja nadležnih merčesov s tem obvarjejo, da si s palmovím oljem trupla namažejo : olje jih bolje obvarje , kakor Evropejce obleka.
( Sirovo maslo ali puter naglo vmesti)^ je nar
bolje, da se smetana v veliki plošnati skledi ali v ploš-nati posodi iz pleha narejeni, preden se mêsti zacnè, nad žerjavico ali na gorki peči meša in berž po tem, ko je smetana enmalo mlačna (ne gorka ali vroča) postala, v gorki hiši mesti začne. O dobri pol uri je bilo sirovo maslo vmedeno.
(Bolnim breskvam, pri kterih se je ena< veja
%a drugo sušiti začelaje večkrat očitno pomagalo, da so se vsahnjene veje v jeseni odrezale, okoli korenine drevesa pa 2 bokala scavnice, ki je bila en teden stara, z 2 bokalama vode zmešane, vlilo. Vidama se je zopet poživilo drevo, ki je bilo že večidel suho.
Simetijstvo v Melgii.
Iz Ostenđa.
Na poti k obertnijski razstavi v London po Bel-giški deželi sim se večkrat svojih ljubih rojakov spom-
nil , ko sim vidil kako polje tukaj obdelujejo, kako pa pri nas, in namenil sim se Novicam kaj maliga pisati. Vsaka dežela ima svoje lastne šege ; ktere pa so nar
bolj i, tistih se poprimimo tudi.
Tako rekoč od spodnjiga noter do gornjiga morja, čez 500 ur peš hodá dalječ, sim po vsi poti vidil na desno in na levo z umnim kmetijskim orodjem zemljo obdelovati, in bogate pridelke prec na polji na okrogle in štirivoglatne klade zlagati in s žitno slamo kakor vkup stojeće pohištva na kapnek pokrivati, ki se pozneje, kader je že za prihodnje leto spet vse obsejano in obděláno, na mlatiša zvozi. Od Dunaja noter do 0-s ten da se sploh na lepo ravnih njivah samo kosec z gerbeno koso urno obnaša in le prav močno poležene žita mu sèrp izdelovati pomaga. Skozi celo pot od Stajerja noter do zgornjiga morja sim vidil samiga o-rača brez druziga vodnika svoje konjice ali voliče voditi in polje obdelovati. Koliko nepotrebne hoje in truda hi se pri nas prihranilo, in za druge potrebne delà oberniti zamoglo, ako bi se tudi pri nas opustil ta vodnik živine, ki je prav nepotrebna priča pri oranju! Koliko podplatov bi se manj potergalo, in koliko nog in rok bi se za drugev potrebne delà pridobilo! Ce Sta-jarski, Austrianski, Ceski, Belgiški in Britanski orac sam svoj plug vodi, vunder ne bo bistroumen Krajne svoje šege hvalil, de pri nas taka nepotrebna priča pri oranju doli in gori po njivi hlača in brez potrebe čev-lje terga.
Švercov ali brabanski plug, kteriga sim tudi jez na svojim zemljišu vpeljal, se je še sploh od Drabanta po Nemškim čez Frankobrod razširil. Ne morejo ga zadost pohvaliti, zato se pa tudi povsod vidi lepo ravno oranje s tem plugam; z brabansko veliko brano na vogal vpreženo in z velikim čez sežinj dol-gim valjarjem povlačijo ravne njive, in le tam, kjer je močirna zemlja, po sežinj široke kraje delajo, de se voda v razore steka.
Na lepih travnikih in na obdelanih zelenih spaš-nikih se lepa in debela černo pisana čeda pase ; tele't pred tremi mesci nihče ne zakolje; s kravami pa, ktere niso prec po teletu ali breje , tako dobro kakor z volí vozijo.
Povsod se kmetijstvo vzdiguje ; posnemajmo tudi mi, kar je dobriga! Z Bogam!	Fid. Terpinc.
Ozir po svetu.
Nar več in nar mogočniši deržave so Ruska, Austrianska, Francoska, Angleška in Pruska. Sledeči pregled nam pokaže njih velikost, moč, število prebivavcov itd.
Rusovsko ima svoje dežele v Evropi, Azii in Ameriki, in je 262,251 štirjaških milj veliko (cela Evropa meri le 155,000 štirjaških milj); prebivavcov ima 65 milionov in 935,000; deržavnih troškov ima vsako leto 120 milionov, dolgov pa 733 mil. tolarjev ; deržavnih banknotov je za 359 mil. tolarjev med ljudstvam; vojakov ima za navadno rusovski car 700,000, vojniških bark 750, na kterih je 5500 topov, tergovskih bark pa 1100, ktere nosijo za 400,000 lajt blagá mnogo-verstne baže ; razniga blagá se pripelje na Rusovsko okoli leta za 133 mil., izpelje se ga pa za 168 milj. 800,000 tolarjev. — Austriansko je 12,138štirjaških milj veliko in ima 37 mil. in 500,000 prebivavcov; deržavni stroški so na 200 mil. tolarjev prerajtani; dolgov ima za 1100 milionov; med ljudstvam je pa-pirnatiga denarja za 250 mil. tolarjev; vojakov ima austrianska deržava za navadno 500,000, vojniških bark 156 s 600 topi, 560 tergovskih bark, na kterih jeza 162,425 lajt naloženiga blagá; blagá se iz ptujih krajev v Austrio pripelje okoli leta za 85 mil. tolarjev, izpelje pa za 78 milionov. — Francoska dežela je
192
f razun naselišč) 9748 štirjaških milj velika, kjer 35 mil
^ yv yv yv ^ ^	% m	v I »	. V »	•	^	•!•
Ce je res, de je župan skerben
mož
500,000 prebi
stroskov ima
385 milio
mo
, se nadja-
de ne bo za naprej terpel, de bi kakor do zdaj ; med ljudstvam ima toliko ostudnih psov po Senožeeah se klatilo; srenjskimu pap. denarja za 100 milionov; vojakov je za navadno svetovavstvu pa nasvetvamo, de bi davk za psè vsta-
nov; dolgov pa 1330 mil. tolarj
9
• V
na Francoskim 265,465, vojniskih bark pa 328 s 8000 novilo, kar je silno potrebno.
topi
4352 tergovskih bark , na kterih imajo Francozi
Tištim razujzdancam pa, ki v Senožeeah in v
ivpi , WVW	MMin , li« «V«"1" JII1MJV A JUllVUlil	i u «,!.»» IMbUjUUUUVMUI	» KJVUUUW
za 613,048 lajt razniga blagá; na Francosko se pri- bližnji okolici mlade drevesca poskodovajo
9
rečemo
pelje na leto za 230 mil. blagá,
pelj
se
ga
pa za de je njih ravnanje grozno hudobno, in ojstriga kazno
9
291
tolarj
Angles k
Irskim vred fra
vanja vredno.
naselišč) obseže velikost za 5711 štirjaških milj
9
Senožeška kaplana prebivata v prav slabi hišiciin
je 28 mil. prebivavcov; stroskov ima
o
leska derzava dobro bi bilo, ako bi se srenja ti suhoti usmilila!
za 350 mil.; dolgá pa za 5000 mil. tolarjev; na An
Zapustimo Senožeče in podajmo se proti Ra zder
gleškim in Irskim je papirnatiga denarja za 210 mil. tim. Pol ure od Senožeč je grič z imenam S mol j e vo, med ljudstvam, vojakov ima za navadno 129,000, voj- kjer se vode ločijo. Voda, ki teče v Razderto, teče v niških bark 678 s 18,000 topi: tergovskih bark imajo černo, voda pa, ki teče vfeenozeče, v jadranskomorje.
Angličani
23.233. na kterih se
9
2,994,166 lajtbla
Bog daj, de bi v Senožeeah gnojniša, ki ulice ognju
po morji v razne kraje prepelje; na Angleško in Irsko sijo, potrebila ! Iz Smoljeviga stopi popotnik v Raz
■mfM	WKĚ m^M m^mm 9
se celo leto blagá za 510 mil. pripelj
9
pelje se g a derto, ki ima 70 his, 600 prebivavcov, cerkev
pa za 410 mil. tolarj
Prusko (Prajsovsko) je in kaplana in prav lepo
glasece
solo
zvonové. Razderčani
?
5104 štirjaških milj veliko ter steje 16,400,000 prebi- so vozniki in keremarji in prav veliko zasluzijo, ker ni
stroškov ima za 94 mil., dolgov pa za 180 kmalo taciga kraja, kjer bi se toliko ptujeov in vozni-
za 55 mil. med ljudstvam, kov shajalo. Za cestnino, ki je v najemu, se plača
vavcov;
9
v Prusii je pap. denarja
mil.
vojakov je za navadno v ti deželi 217 200, vojniških okolj 15,000 goldinarjev na leto, od konja 2 ali 3 kraj
bark 38 s 84 topi, tergovskih bark pa 977, na kte- carje; najemnik ima
gotovo
tudi nekaj dobička. in po
rih je za 40,977 lajt razniga blagá
tem takim mora nar manj 600,000 konj med letam skozi
1%uro iïs he starice
\	v
Sestnajsti list.
Ljubi moj Jože ! V národskih starícah pridem da-nes do nekdajnih slovenskih mest ; torej začnem tukaj z Oglejam po latinsko Aquilea imenovanim. To mesto so bili Rimljani
Razderto iti. V tej vasi se cesti locite; ena pelja proti Terstu in Ljubljani, druga proti Ipavi. Na tej cesti
, se vidi na levi strani ceste
9
Razdertiga
en streljaj od
gojzd Berd a, v kterim le večidel hrastovje (^ucrcus robur) in prav malo mecesna raste, ki gajenek boršt-nar pred nekimi leti zasadil ; na desni strani pa je hrib
ani pozidali za bran proti divjas-kim ljudstvam. Se vé , da je tii med Vindi posebno veliko Rimljanov
Nanos. V Berdi se le lapor, na Nanosu pa
veči
del le apnjenik najde.
Od
tega
se je dobra in rodo
stanovalo. Istrani in drugi Ilir
so
hodili sčmkaj po vino
9
SO
ga
v sodih nâ voze na
vitna zemlja odločila in v dolino pogreznila, in tako se je pervi Nanos, ki
ga
kladal
rl
lJV
so kupovali tuđi olje in drugo blago
j
ki
9
živino
je po morji prišlo. Za vse to so dajali suzne in kože. Tu so tudi zlato spirali, in zraven 60 imeli tuđi bogate zelezne rudnike. Dandanasnji se nektere italianske besede per tistih, ki železo obdelujejo , spri-
da je to obdelovanjc od italianske strani na Krajn-
" la hiša.
je narava nanesla, raz deri in proti vasi, ki se sedaj od te razdertije Razderto imenuje, přivalil. Iz te besede so Nemci, ki so
v
ze
cajo ,
sko prišlo. V Železnikih je najpervo postavlje
v
se
zdaj Pal mada imenovana, kakor pravijo za to, ko so bili pervi ljudje iz Palme sčmkaj prišli stanovat.
marsiktero slovensko besedo popacili, Prewald(Raz derto) skovali.
Na obéh krajih ceste so bili v letu 1809 nasipi, in tukaj so se posebno Teržačani pod vodstvam generalov Turn in Brigido s Francozam hudo bojevali, kar nam je nek nekdajni brambovc pravil, ki je modro (plavo) suknjo zagledaje v bližnji
Pred dvajsetemi leti se je kamen z letnicami pi
prenarejeni hisi na tleh valjal ? ali bi ga bilo
se
ne vem
Da
pet od
Oglej
govorim
9
imenoval
i tej naj ti seje
9
tudi drugi Rim in najpoglavitniši terdnj
m ski ga
cesarstva je bil. Ob začetku keršanstva je bil tù se dež očaka , kteri je delječ okoli imel najveći duhovn
oblast. V tem mestu je
ko mučenikov krono mu
čenstva dosegl
V letu 452 po Krist, rojstvu

Je
bil At
hunski vojvod
dajne slovenske mesta Tim van, kjer je bil Dio medo
Iv
lig
zdjal. Daljej so bile nek a vu s Tamov, zdaj St. v tempelj. Po eniga be
konj
so Diomedu darovali. Da je Diomed ob tem
morji gospodoval , spričuje to
9
ker
kaj
otoci Diomed
imenovali
so se nekteri tu-V tem mestu sta
hlev pobegnil.
Ne dalječ od Ber de je vas V i to vše in blizo nje raste vino Grumovic, prav dobra kaplica. Pot na Nanós je samo v enih krajih slaba; pride se h skali, od ktere pravijo, de je na nji sv. Jerom sedel. Ne delječ od te skale je cerkev sv. Jeroma, ki je okolj 300 let stara. Ta cerkev se iz jadranskiga morja prav dobro vidi. Mornarji se po nji ravnajo , in zavolj tega jo dajo Teržačani vsako leto pobeliti. Cerkev je v taki šamoti, de so pred nekimi leti iz zvonika £turna) zvonové vkradili; zdaj jih pa, kadar je shod, z volmí
tjè perpeljejo.
Pol ure od cerkve je verh Nanosa, ki je okolj 5000 čevljev čez morje visok. Na njem je velika pla-njava, kjer na letu okolj 60,000 centov sená nakosijo ;
bila dva gaja; eden Argivske Jovine, drugi Et
k
D i vj an e.
Ljubi moj prijatel, danes naj bo dosti od stařic
sadijo tudi kmetje na tem hribu veliko zelja, ker mu tukaj bolhé in gosence ne škodovajo , in ga v bližnje doline in clo v laško deželo prodajajo. Letas so, ko
9
da boš
V
se
za novice kaj časa imel.
Z
Bogam
so živali v
drugih
krajih mlade rastlike pojedle, nek za
Tvoj stari prijatel Ben kov T
Po f/le il po Senozeshi okolici na
JVo train s h im
vec kot 500 gold, zelja (kapusa) prodali.
Na Nanosu se ravno to vidi, kot na gori sv. Urbana , kjer so uni dan, kakor se je v „Novicah" bralo neki Senožečani mraknenje sonca gledali. Vidijo se pa
9
♦
tudi mesta Gorica
9
Oglej,
Pirana; temu mestu bližnji
Hvala pisateljama, ki sta Senožeče in goro sve- svetilnik (Leuchtthurm) in pri jaenim nebu z dobrim
tiga Urbana
popisala ; pozabila pa sta marsikterih
V r
reci
daljnogleđam
tudi Benetke, od kodar terjak dobivamo
m
drugih imenitnost
Senožeške okolice, ki jih hoćemo tolažbo za nepokoj ne otroke. Dobro bi bilo, ako
popisati , in pri ti priliki nektere želje razodeti.
bi bilo mogoče ž njim tudi odrašene nepokojneže
vto
193
vtolažiti. V enim kraju Nanosa raste dre\
%
J
mož
j
strupe
smerdljivo brinje, Sev
dal, za gospodinstvo oberniti. Jude: Porotniki so Šikerja vsih hudodelstev
je
taji*
Bog vé, zeljiš se dobí
kdo de gaje zasadil? Razun spoznali, njegovo ženo pa
»
krivig
na tem hřibu toliko ar
v zacudenje sodnikov
perus Sabina4 oder Segelbaum. mnogih žlahtnih
nike (arnica montana), de jo kmetje nabirajo in v Terst pa ne , ceravno je sama obstala, da je ropani denár na prodaj nosijo
le samo vdeležbe tatvinst
krivo
deležbe
P
(Dalje sledi.)
porabila v gospodinstvu ! Šiker je bil 11a to za 6 let
v tesko jeco obsojen
y
žena
pa le na 3 mesce v ječo
%Toviéar
slovenskih krajev.
Xp
Iz Celja
1
Tudi z razsodbo porotnikov zoper Miha Judera. ki je bil le prestopka tatvíne kriv spoznan, ni bila većina
w mm m m. » v j/* VMW	v« l M. 1/ V J AA V Mil »	W	1J « 11 m M11H Y V/Vili
dan t. m. so se začele zopet pričujočih zadovoljna. Obsojen je bil po tem v ojstri za
porotne sodbe pri nas. Perva, ki je med zatozenci na por na 6 tednov
versto prišla, je bila M
Web
y
31 let stara inie v Sloven
Predsednik obéh porot je bil g
y
neomozena hci kmeckih starisev iz Rogosnie skih Goricah domá, čversto deklè, pa precej bedastiga
obraza
B
je obdolžena
da je
ojiga nezakonskiga domorodec
Kop per, deželne sodije svétovavec ; obravnave so bile s pomočjo tolmaea deloma v slovenskim jeziku.
Se to Vam moram danes povedati, da je slavni
17 dni stariga otroka tako na vogel postelje bila , da je revcè o 3—5 dneh umerlo. Ali po dopernešenim hu-
?
ff
• v
dr. K
y
k nam v Celje za c. k
dodelstvu ji ne da vést nikjer pokoj
j^^■HHflflMHI
vec
y
pravi
y
da
nekaj storila , da ne more nikdar zveličana biti ; po
slednjič se gré sama sebe zatožit. Sodija ukaže otroka, službo stopi!
zdravnika přisel, kar nas serčno veselí, ker smemo pričakovati, da nam bo verliga g. Jož. Drobniča v slovenskim slovstvu vredno namestoval, ki je za vter-jenje oslabljeniga zdravja v Vi tanju spet v duhovsko
ki je ze pred 5 tedni pokopan bil, izkopati ; zdravniki najdejo na čepini zares razpokljino,
Iz sredisa Istrie. Večkrat beremo
ki je bila smerti slabo stoji s slovanskîm jezikam
y
da
pri nas
otroka kriva. Ona vse na tanjko obstojí ter pravi
y
da
tiruje
kteriga taljansina za-V šolah vunder ni taka. Lansko leto in tudi
y
že od mladih nog ni nikdar malih otrok terpeti mogla, letos sim bil pri vsih očitnih skusnjah gimnazia u P
in da je
y
ko
je še v drugim stanu bila, že smert svo
jimu otroku namenila. Dosihmal je lepo in pobo
•	•	•	1.	.	.	v •	i• I
V •
Z1
vela
y
bila je
tudi
znu, in z veseljem sim vidil in slišal, de se je u vsih razredih tudi slovanski jezik učil, letos u vsakim raz
bratovšíne černih molit
Štajarskim mende v škodo p
Ijulika med pšenico, preveč razširja stanu je večkrat pri
zvesta tovarsica tište tercijalske redu po 2 uri u tednu. U vsih šolah se je pri očitni
po slovenskim skušnji tudi besedilo (deklamiralo), kar je pričujočimu
bukev, ktera se
pobožnosti, kakor
Bivši v drugim hudič. kakor je
spovedi bila , ali
kresijskimu g. poglavarju baronu Miroslavu Grimšicu posebno dopadlo. Slišal sim tudi od več strani, de so
y
y
resnično
rekla
y
• • • Ji je
vedno bránil, se greha nečistosti spovedati
y
se ucenci ilirsko narećje radi učili. Ni tedej kar smo v nekterih časopisih brali, de Pazinski učeniki
y
in je terjal otroka samiga od nje; vedno se ji je zdelo, SI
y
za slovanski jezik nič ne storijo. Tudi še
da jo derhal peklenskih duhov, kac in strahov obdaja preden se je ta jezik kakor šolski nauk učil
so ne
in jo sili,
aj
t rok
m
;r
slavnoznani g. dr. Mul ej
y
ki je
y
Deržavni pravdnik, kteri učeniki slovanské slovnice učencam dajali, kakor naj bo v nemškim tudi slovenske in horvatske časopise, ktere so mnogi
ali slovenskim jeziku, kakor vstvarjen za mesto po- radi brali. Ko je pa bila z ústavo tudi ravnopravnost
stavniga
zastopnika , se
je v pravdi oslepjene reve iz- vsim austrianskim jezikam podelj
se je pokazaltudi
verstno obnasal, in hudodelnico, jasne pameti bila, vunder toliko razumno dokazal
ceravno ni popolnama med učenci Pazinskiga gimnazia hvale vredni slovanski duh
?
da
Iz tega maliga tedaj IjubeNovice lahko vidite
da
je dobro vedila , kaj je storila , ko je otroka ubila. Za- vender kaj za mater Slavo tudi pri nas storilo
govornik, bistroumni g
y
seje vsak
dr
Forregger, pa si je početek pa je težaven. Naj tedaj sleherni

spodba
krepko prizadeval dokazati, da hudodelnica bedasta ni
ma toliko razuma
?
da bi se zamogla hudodelstva okri
dajo besede učeniga Slovana: „Počnimo mi, pak ce drugi bolje slediti, ali naša će to biti najveća slava".
vičiti. Zaslišani zdravniki so jo 6cer slabe pameti in
nabožne tužnosti bolno spo
?
vunder ji niso zdra
Iz Ceijovca.
lovenskih bukev
Eden vaših prijatlov. Novo družtvo za izdajanje dobrih
ki se je pod imenam „družtva
viga prevdarka odrekli, po kterim je hudodelstvo do- s
pernesla. (Ne moremo se pri ti priliki opombe zderžati, Mohora" na Koroškim začelo, je te dni post da naj bi v slovenskih porotah g. zdravniki svoje mne- izdajanje in razširjevanje dobrih bukev za Slovence na
za
nj a
tudi v slovenskim jeziku naznanovali, ker se od toi
mača ne more terjati, da bi vse besede zdravniskih u m etno st razumel in jih posloveniti zamogel). Porotniki so zatoženo krivo" spoznali,
rila zdelo
da je otroka um
?
na to je bila po sodnikih k smerti obsoj
y
je
y
svitlo dalo. Drugo pot bomo obsirniši naznanili namen tega družtva, kako se zamore v to družtvo stopiti itd.
Iz Dolenje vaši. Eno uro od prijetniga Ribniš-
kiga terga proti Kočevju na prijaznim homcu lepa Do-lenjska farna cerkev stoji; verli farmani so pred pete-
graj-
da te razsodbe cio ni razumela. Vse okolj- rimi leti z velikimi stroški in s pomočjo svojiga
sine pa so nam porok, da ji bojo cesar smertno kazin šinskiga gospoda pokojniga Jožefa Rudeža, dobrotnika milostno prizanesli in jo v nepredolgo jeco spremenili, v Ribniški okrajni teško kdaj pozabljeniga — lepo
kar ji je bilo v tolažbo pred njenim odhodam tudi ob- mislil bi, kdor jo vidi, de je grad, sozidali ljubljeno	^|
y
iskre-
niga učenika, Franceta Haleka izvolili, kteri se že tri
dan
2. in 3. septembra sta stala pred sodbo moz in leta prav verlo v ti šoli obnaša. V četertek 27
vel. serpana je bila konecletna šolska poskušnja
žena To ma z in Ana Si ker, starisi sesteríh otrok in
N
najemnika neke slaboznane gostivnice v Dolgim ,Dolu bom na dalje popisoval, kako dobro je mladost v na
poleg Marburga
y
zraven nju tudi Miha Jud
58 let star vdovec iz fare spodnje Kunigunde
Moz
vadnih šolskih naukih odgovarjala. Zamolćati pa ne
morem, kar sim tukaj posebnig
vidil
y
kar je vse
in žena sta bila obdolžena hudodelstva tatvíne in vde- pričujoče v serce razveselilo, namreč: p os kuš nj
leženja ropa , mož še poverh tega tudi hudodelstva go ljufije: Miha Juder je bil obdolžen vdeležbe hudodelstva tatvíne s Tomažem Sikerjem vred, in zraven tega še dveh prestopkov tatvíne. Šiker in Sikerca
i z • *
Jic
djor ej
V kotu je bil kup zelenih sadnih ve
sta obstala hudodelstva
v
y
pri
opu pa le nju vdelezbo
Nekoliko učenčkov je s klopi stopilo in vsaki vza-me vejico v eno, in nožiček ali žagico v drugo roko Gospod školnik jih poprasuje o zas
aienj
P
y
jauj
le toliko; da je mogla denar, ki ga ji je dreves, in o vsih k sadjoreji potrebnih vodnostih
in Sikerca
M 3S. listu Sovi« 1851.
pijenju, požlahnjenju mnogoverstnih
Po-
194
tem so uceDČki vsaki svojo vejo
žagali
y
kalali, s ce
tobra v Gal
poda!
piči in popki cepili in sladki up v nas obudili, de bodo skim se skladajo manj
V t
Tudi v spodnjim Austrian
enkrat v prid svoje domovine tudi sadjorejo ljubili Izpraševanje so
X»/
panije v eno veći
ko
štirje fantiči z
nemškim, tri deklice
pa
--------------J ~ —- -	~ ** r W " *J v » VU U T	, f\
se je več manjših županij v eno zedinilo, odstopijo po
prejsni župani, m po
V
dilih
panijske post
s slovenskim nagovoram sklenili; potem pa je cela sola se voli novi župan veči županije; županija dobi imé
.	_____ t»___ _ i_____i----------Li folr«. I«..» »A A: ___« ___*___i_____• i __ ,. . .. v
cesarsko pesem
?
„Bog ohrani nam cesarja
tako lepo veći županije s pristavkam
slovensko pela , de smo bili vsi v serce ginjeni
Pre
h zedinjenih županij
častiti gosp
tehant Ig
Holzapfel, kterim je, otroke sarju podob
Cesarska denarna kovnica je predložila te dni ce
ga
ljubiti , pillUJUUU y DU J/y*V*f* |/i vuvâ VM1/	v	^w	—	vvuwij%m niuuiv AUVatl ^UlCl. ■- XV 111 UIU ÎSV
larčke in šolarce, in mnogospoštovani okrajni sodnik in pričakuje nov ministerski ukaz, ki bo vredil letnoplačo
prirojeno
so potem preserčno nagovorili so- bo z obrazam cesarja kmalo kovati začel.
V.	•	1	•	• v •	•	mm.	« .	_ -
berniga denarja, ki se
Kmalo se
deželni svetovavec g. muun/i, im du « čevja k ti slovesnosti prišli, so med nar pridniši
Kromei
ki
s svojo gospó iz Ko- fajmoštram in kapi
mnogo knjižic , itipttuv, 1U nom ucMittti.1 ov	ui gwiu., uvija -»vrvř^uiu.j piaua ttapiauuv DO 4UU gOIU
svitle dvajsetice podělili in jih vse s serčno domačo be- prejemšine iz različnih zakladov in za štolo ostanej
kipkov, in trem
deklicam se poverh tri
troj gold
y
anam; placa fajmošt nar višji bo znesia 600 gold. dru
»
tretja 400 gold.; plača kapi
* •	•	1« v	- _ -
bo 200
or »
v bo
500
old.
y
sedo k spolnovanju njih dolžnost opomnili
Vec duhov
Porot
podov, in tudi posestnik Ribniskiga Poljskim ne bojo vpeljale
t krajc
dbe se na Ogerskim, Laškim in
nih in šolskib gof
grada s svojim bratam in s svojo gospo materjo so po- bankovčke po 10 in
Dezelam
y
koli
y
se
vzdignili s svojo pričijočnostjo šolsko slovesnost, ktera da ta
tergajo, je naznanjeno
ztergani denar le do konca
y
teg
y
leta
V
se
V • V
bo otročičem gotovo v vednim spominu
ostala
velj
A. Namre
zala
]\a Poljskim se je nova bolezin med ljudmi prika
y
clovek včs omoten zaspi in v tem zaA)
leži
fe Ljubljane. Presvitli cesar se je v saboto do- kakih 48 ur; ko se zbudí, ga začne navadna merzlica
poldne ob enajstih peljal skozi Ljublj
na Lasko. Grom top
na
gradu je
v Terst oznanil nje
da
tresti; nevarna pa ni ta bolezin Moravskim in posebno vB
Kolera je jela na
prihod, kteriga je velika množica ljudstva pricakovala
vi jo
y
da je nezrelo sadj
hudo razsajati
teg
pra
krivo
Vse višji oblasti so
ga
na kolodvoru čakale in slovesno se pripoveduje, da bo letos sila slaba
Iz vsih kraje in s ka letina
pozdravile; kmalo jo je naravnost v Terst odrinul
Přetekli teden je bil v Ljublj
milostlj
škof Lavantinski g. Slomšek, vedno bia
e?
podpornik prave omike slovenski
»
v
ze
vec dni med nami
mojster naših pesnikov, slavni Kosesk ljubeznjivimi hčerkami Miklc Azie
naroda i biva
knezo-neutrud-
Tudi
s voj i mi
G. dr.
grojzdje ne more dozoreti in je tako terdo, daAustrian-ski vinorejcí pravijo, da ga bo treba mlatiti; cena
vina je
vice se slisij
Deževno
zavoljo teg
da
v
ze
zlo poskočila
Žalostné no
y
po mnogih krajih krompir zlo gnije
eme je po
mnogih krajih
y
O" o
hude povoduje napravilo
je na svojim povratku iz Carigrad
in
na Dunaj přetekli teden skozi Ljublj
sel.
ski
te dni po
papežů , kardinalam in duhovnim z moritvo
posebno O
j
V Rimu so našli
mnogih
cerkvah grozovite napise , ki žugajo
V Pa-
Poslednji teden so bili v Ljubljanskih porota h obsojeni: rizu so osledili prekucivno društvo, ki se je osnovalo pod
J
Golob, po domace Sveb
y
kmecki fant
y
imenam „zveza narodov
»
so v Pari
y
že
cez 280 udov te družbe
iz Mekinj, zavolj uboja , na 4 leta v teško jeco, Jaka Š vigel iz Kožljeka, tišti, ki je g. 0 b r e z a-ta raztegnjena
za per
ki je
y
kakor pravij
y
»IV« ^ » .ç, V.	--- - J----7 -----7 — ^ - o
Cerknice 15. dan majnika napadel in ga obropal
y
let v teško ječo
y
J
Stef
y
ze star
na ;
možic
v London, Hamburg,
kraje
Dunaj, Cesko, Pest itd
Berolin, Monakovo
da
Casniki pripovedujejo
y
iz Kamence , obdolžen krive pi znan in berž izpušen: — Jui
je bil nekriv spo-Vodnik iz Spodnjih
gre riz.
JI ---- w 7 — ~----------v/kvílil»»	I pu * l^UUj VJU , U
Košut v Ameriko, Batthyany in Wisoki pa v Pa Koliko je resnice na tem, se bo kmalo zvedilo.
Jar g
soj en
je bii
i&^uncii, - uuu » w « u » »	^ ť v ««j ..
avolj tatvine na 3 leta v teško ječo ob
y
njegov brat Matij
pa

ki je bil tatvine dele
u
Živino z ilvavn i s Iv o
žen
obdolžen, in je škodo ze o pi
času povernil
se vedno natiskuje. Da je poslednj
cas
y
zdajanje pól nekoliko zaostalo
poredno
je bil nedolžen spoznan in izpusen. Vsi zatozenci, razun viIa ^ pisatelja dr. Strup
y
Jurja Vodnika, so svoje hudodela obstáli
nik pa je lagal, kar je
y
mogel
pri pervim spraševanju v Kamniku obstál
Juri Vod
in vse vtajil, kar je ze
— ali vse
t
so mnogoverstne opra tega zaderžka krive
prihodnji mesec bo, kakor o začetku natiskovanj
r
k
ted
ena póla na svitlo prišla, in zaporedoma bo póla
y
tajenje mu ni
nič
pomagalo ;
porotniki so ga kriviga
za polo sledila do konca tega delà
Vred
spoznali in sodniki, kakor je že bilo rečeno, na 3 leta v teško ječo obsodili. S tem so bile porote tega mesca sklenjene. Gosp. predsednik žl. Cop pin i se je zahvali! porotnikam in jih pohvalil, da so svojo imenitno na logo dobro zapopadli inzc
Wm M9resernovi sporni nik :
Stolni prošt g. Vernč v Terstu 2 gold.,
učenik
umetnijske sole
or fS'
godno
te važne naprave
pet pokazali, da je naše ljudstvo
pljevim somenju se je
Lève 1 gold.
Popravik.
V poslednjim listu v naznanilu smerti g. Vertovca na
več ljudi snidilo, kakor o poslednjim cesnjevim, vunder mest »Lahka mu je zemljica bila« beri »Lahka mu zemljica bila«
ni bilo kupčije veliko ; goveje
živme je
bilo
j
pa tudi kupca malo
ta somenj manj Mestni odbor je razglasil
povabilo: naj bi se premozni mozje obilno vdelezili der žavniga zajéma ÍStaatsanleihe), manj premožnim pa je na
znanil, da se
pi
ë
Lambert Lukm
vsakdo tudi s 100 gold, imenovani
• r
zajema
zamore
vsih
Y MjJu&tJfw»ii\ V Hrajnji
%itni kup
(Srednja cena).
13 kimovca
kimovca
dobičkov vdeležiti
Novicar
Potovanje cesarja
prihodnjiga mesca Dnnaj odrinul,
bilo
budijiv izgled!
tem zajémam sklenjeni
mnof/ih krnfev.
terpelo
Monce zopet
Laškim
oktobra
kakor novine pravijo
vsim učenikam ljudskih
, 15.
deželi spod
Vred.
gold.
mernik pšenice domaće
banaške turšice.......

sorsice
i v r
rezi • • jećmena prosa ♦
ovsa
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.