JanušGolec: Po divjinati Kanade Ljudska povest po raznih" virih. Bdečkar ni ikazal nikakega oklevanja. Iz pred kratkim še prijaznega ikažipota se je prelevil na mah v pravega divjaka. Odklonil je podarjeno mu meso od bizam-volov, pokazal proti jugu in je uprl svoj pogled v bela lovca tako, ika)kor bi ju pozival, da morata z njim. Divjak se je udaril po prsih, siknil par grozečih indijanskih groženj, se pognal ha sani, švignil z bičem po pasji vpregi in ne da bi se bil ozrl, je zginil za gričem. , • . • Dolgo sta se^€la beloJiOžca molče. Slednjič je stresel Lavison svojo knštravo glavo in Jjruhal jeznoiz sebe: . . . - -¦ • ••/••::-=.¦> »Vrag ga vzemi! Indijai^skaI babnlea ^e^-drv-! Indijanka brez drv!«• V , • . .' 1 . . ¦ - 'l-- i-". Naslednjega dne je zadel Fra^H* sev«rno'o-d taborišča na široko sled, v kateri so tičali prav majhni odtisi. Hitro je pohitel nazai, da privcdfe tovariša in pse. V noči je stopalo tamkaj mimo večje število bizam-govede. Lovca nista zasledovala sledi pol milje daleč, ko sta zagledala čredo. Kakor Mtro so zagnali psi lajež, je zbežala čreda na grič in se obrnila proti zasledovalcem. »Teleta, teleta, teleta!« je ikričal Nemec. »Stoj! Stoj! Imava pred seboj veliko čredo in ta se bo branila.« Na srečo ee je razcepilo krdelo na več pododdelkov. Eden od teh, tik zasledovan od psov, je zfoežal po vzbočiku havzdol in se je stisnil v od vetra zaščiteno zatiJŠje. Lovca sta iztaknila to skupino in odkrila tamkaj v ikritju tri samice in pet plahih mladičev, iki so stali s hrbti proti snež-. nemu metežu in gledali plašno z malimi, rdeči-* m* očmji pse,- iki so se zaganjali v nje in so jitil s-kiišali popagti. Za po amerikanskih prerijah ali pašnikih preizkušenega lovca, 'kakor je bil Gruber, je bil'1'ov na teleta pa5 Jiialenkost. Samice so me^ale glave sem in tja, opazovale pse in soi pozabile na mladiee. Že prvi laso je zadrgnil žrtvi zamko ikrog vratu. Nemec je vrgel z lahkoto teleta na tla in ga zvezal. V najkrajšem času, v katercm bi ne bil kos ria preriji najmanjšemu bivolskemu mladiču, je uj«l z malenkostnim naporom vsa teleta. Na nobeno divjo žival, kolikor jihi je polovil Gruber živih v življenju, nii bil tako ponosen ikakor na male bizam-voleke. Tako strastna je bila njegova želja, nekatere od teH redkiti in težko dostopnih sesavcev ujeti, da je Jbil na dan posrečenega lova prepričan, da je izpolnil s tem svojo življenjsko nalogo. Srečen je bil. Še nikoli ni bil poln tolifce radosti, ikakor oni večer, tko sta spravila s tovarišem plen do taiSorišča na sanehi in so pričeli mladiči s kopiti ižkopavati Izpod snega; mah ter skrite plezalke in jesti. Niti misliti nti upal, ikako" bo prehranil ujetnike, naenkrat so si pa poiskali ikar sami živež izpod snežne odeje. Voleki so bili viisoki 75 cm in podobni dolgodlaikim ovcam. Ušes in roži&kov Se ni bilo ločiti in njihova koža je bila mnogo Bolj evetla nego pri odrasliK živaliK. Živalce se niso prav nič bale človelsa, a pred psi so pa trepetale. Jtovca sta se odpravila domov in naložila plen, povezan na sani. Radi teže telet sta morala žrtvovati nekaj drv ter mesa, radi Cesar je zmajeval Amerikanec nejevoljno z glavo. Več dni najhitrejše vožnje po oledenelem snegu z odpočitkom in počitkom je minulo, pre¦den sta se zavedla potnika, da sta zgrešila pot. Od kuriva je preostalo komaj nekaj polen. Lavison je predlagal, naj zakoljeta enega od telet in skuhata meso, dokler še posedata nekaj drv. Nemški tovariš je izjavil odločno, da rajši zmrzne od gladu, kakor da bi stegnil roko po življenju lepe živalce. Voziila sta v južno-zapadni smerl. Kaikor daleč je seglo <Mo, povsod jima je svetlilčala severna pustinja. Nobene skale, nobenega grma, nobenega drevesa, ki bi jima bil dobrodošli kažipot po oledeneli ravnini. Čudovita pokrajina mraka, beld marmornata puščava, neskončnost svetlikajc^ega se molka! Snežiti je pričeld, da so spodnkavali psi, sneg je zatemnil solnce, po katerem sta si uravnavala pot. Utaborila sta se, da bi pričakala lepše in boljSe vreme. Hranila sta so s prepečencem, katerega sta' zalivala s čajem. Ko se je zdanilo, je zlezel Gruber izpod Sotora. Nelialo je snežiti. Vendar kje so bili psi? Ves prestrašen jib je začel klicati. Majhni beli grički, raztreseni tukaj in tamkaj, so oživeli, se dvigali, se otepali, so razpadli in prikazali so se psi. Sneg jim je bil odeja. Proti zatonu dneva, iko sta se podala zopet na pot, sta zagledala z griča daleč pred seboj dolgo, nizko, valovito in temno črto. Ugandla sta, da morata biti pred gozdom majhnih dreves; slobodno sta upala, da se bosta preskrbela s kurivom, poiskala pravo smer in se odpočila. »Imava še štiri prepečence in dovolj čaja za dve porciji,« je razlagal Lavi&on. »Po mojih računih sva oddaljena od Velikega suženjskega jezera 200 milj. Kje neki tičijo volkovi?« V tem trenutku je prinesel večerni veter skozi gozd na dolgo zategnjeno — strahotno tulenje. Teleta so mencala nemirno sem ter tja, psi so dvignili gobec in vlekli zrak skozi nosnice, Amerikanec se je naslonil ob drevo in zaklical: »Ho! Ho!« Zopet je prekinil mrzlo tišino oni divji ikrik, ostro stokanje, iz katerega je odmeval glad severne pokrajlne. »V teku ene minute bova videla ikrdelo volkov,« se je glasilo svarilo Ameriikanca. Koj za tem je bilo čuti za pobočjem hitro cepetanje, ki se je bližalo. Med lcletvico je skočil Lavi&on pcTkoncu in zagrabil puško. Bele lise so huškale mimo dreves. Nejasne postave so &e bližale in letale sem ter tja. Nemec je mislil, da so te velike, suhe in snežnobele živali pošastne prikazni iz tovariševe domišljije, ker so bile neme in tihi volkovi spadajo v svet — sanj. »Sedaj pa imava pred seboj zelenkasto se sv«tlikajoče oči,« je ikričal Lavison. »Pekel ni niC napram tem belim hudičem! Spravi teleta pod. šotor in bodi pripravljen, da spustiš pse, iker so morava bojevati!« Dvignil je puško in pričel streljati na belega sovražnika. Strelotn je sledil ropot prekopicovanja. V splošni zmedi se ni dalo ugotoviti, ali gre za premetavanje smrtno zadetih zverin ali za žive, ki se tepejo za ustreljene tovariše. Po zgledu Lavisona je pričel tudi Franc 8 streli na drugem ikoncu šotora. Tudi tej salvi jo, sledilo premetavanje. »Počakaj!« je svaril Amerikanec. »Štediva s strelivom!« Psi so potresavali verige in so se postavili hrabro v bran volkom. Lovca sta nametala na ogenj klad dn vej, da je vzplamenel in svetil daleč v notranjost gozda. Prav na skrajnem robu sveilobnega kroga so se premikale bele, nemirne ter sem in tja skakajoče postave. Amerikanec je razlagal, da jih je bolj strah pred ognjem nego pred streli. Uganil je pravilno. Dokler je gorel in prasfcetal ogenj, so se podili volkovi v ozadju. Lovca sta imela toliko časa, da sta lahko nabrala suhIjadi. Proti polnoči pa, ko je zmanjkalo drv, so se zveri zopet ojunačile. »Ali Se imaš par patron odveč razen teti, ki tičijo v magacinu?« je vprašal Lavison. »Da, za polno pest.« »Sedaj pa urno na delo!« S sigurnim pomerom je izpraznil Nemec celi magacln nabojev v plazečo se množico. Zopet je »ledil gkoraj čisto tih boj. Strašne zveri — krdelo nemiti volkov! Za •nkrat ie bilo videti, da je napad odbit. Lovca sta naložila na ogenj in sklenila, da se bosta ulegla, da se nekoliko odpočijata, nikakor pa ne bosta zaspala. Kako dolgo sta ležala pod šotorom v družbi telet in skrbno pazeč na plazeče se korake, ni znal nobeden; morda je bilo par trenutkov pa tudi cele ure. Naenkrat sta slišala naglo napredujoče cepetanje, temu je sledilo besno lajanje in za tem strahovita zmeda najljutejšega klanja z zobmi. »Ven!« je kriknil Amerikanec, »Lotili so se psov!« Nemec je porinil za strel pripravljeno puško naprej izpod šotora in se zravnal. Volk, velik liki puma, bel kakor sneg, se je pognal proti njemu. V trenutku, ko je oddal strel v prsa zveri, je zagledal hudobne zelene oči in je čutil volčjo sapo. Zver se je zgrudila k njegovim kolenom in se zvijala v zadnjem boju. Amerikanec je pognal goreče drevo na sredino krdela, z drugim je mahal sem ter tja in odganjal pošasti v notranjost goščave. (Dalje sledi.)