66
Pomanjkanje krme in kako pomagati.
Skoraj vsako leto tožijo ljudje, da jim za živino krme zmanjkuje. Goved jim proti koncu zime, včasih uže poprej, strada. shujša, krave pridejo ob mleko; mladiči trpijo škodo že v maternem telesu, pohabljeni pridejo na svet in ne najdejo dovolj primernega živeža, gnoj pa je od suhe živine tako malo prida.
Kako zamore gospodarstvo med takošnimi okoliščinami prospevati?
Nujno potrebno je torej kmetovalcem nasvetovati in prepričati jih, naj le toliko živine puščajo, kolikor je zamorejo dobro skozi zimo prerediti. Dalje naj skrbijo, da mogoče veliko krme pridelajo pa tudi na drobno izkoristijo.
Malokedaj mine leto, ko bi zaradi jesenskih megel, rose in dežja v izgubo ne šlo mnogo trave, detelje strnišnice, ker je ni mogoče posušiti in pod streho spraviti. Mnogo je splesnjivi in segnjije, veliko dela in truda pa je bilo zastonj.
Vendar mnogo tako izgubljene krme bi s^ dalo še rešiti, ko bi ljudje pri nas hoteli tako ravnati, kakor delajo Švicarji, namreč:
Naredi se v sušno, ilovnato zemljo, kjer ni vode na dnu, jama, 4 metre na široko, 6 metrov na dolgo, 4 metre na globoko, od teh 4 metrov treba je le 2 metra izkopati, ker 2 metra se lahko nasujeta z izkopano prstjo. Dno in stene pokrijemo s starimi deskami, da se jama ne vsuje ali sama ne zasiplje. Ce nimamo ilovnatega sveta, moremo sicer jamo tudi v peščeno ali kamenito zemljo izkopati. Toda za deske k steni treba 6 col na debelo zaploskati ilovice. Ta-košna jama meri 96 kubičnih metrov.
Sedaj namečejo v jamo trave, mlado nakošene, ter jo tako trdno steptajo, da ves zrak izmed trave izže-nejo. Toda ne samo s travo delajo tako, ampak tndi z deteljo  strnišnico,   grašico,  ovsem,   kar  za  ržjo  in
pšenico kot drugi sadež sejejo in za zeleno krmo porabijo. Če vmetano travo dobro stlačimo, gre na 1 kubični meter 500 kilo zelene krme, v celo jamo torej 48.000 kilo, ki je tolike vrednosti redivne, kakor 10.000 kilo sena.
Kedar smo jamo napolnili 1 čevelj na vrh, ker se krma vsede, nastelje se 1 čevelj na debelo slame na krmo. Ta se pokrije z deskami po vprečkem in s kamenjem obloži; na kvadratni meter treba je najmanje 10 meterskih centov kamenja. Da dežnica ne vhaja ali snežnica, napravi se streha iz starih desek nad napolnjeno jamo. Ko minejo 4 tedni, moremo iti krmo izkopavat in polagat. Krma je zelena, sveža in vinsko-kiselnatega vonja.    Živina jo rada žre.
Jamo odkrijejo samo za dve povprečni deski, to je blizu za 1 meter, in potem jo navpik do dna izse-kavajo. Zatem se zopet jama zakrije hitro, da krma ne zamrzava. Tako se dela naprej, dokler jama ni prazna.
Govedi se vsaki dan le za polovico te krme polaga, za drugo pa navadna suha klaja primešava.
Srednja krava je do 400 kilo težka ter potrebuje vsaki dan 6 kilo navadne suhe krme; pa 30 kilo od zavečene klaje iz jame. Jama zgoraj popisana hrani v sebi 48.000 kilo zelene krme. Zato lahko iz nje dobiva polovico vsakdanje potrebne klaje skoz 6 mesecev ali 300 dni 5 srednjih krav.
Za zimo lahko tudi več jam naredimo in različne velikosti. Vse to se ravna po množini trave, detelje, grašice itd., katere zaradi slabega vremena ne moremo posušiti in bi sicer zvečinoma nam segnjila.
Za svinje moremo v takošnih manjših jamah za-večiti repo, zelno perje in sploh zelenjavo od vrtov. Vse lepo steptamo in zavečimo ter s kamenjem obložimo. Svinjam smemo soli primešati. Spomladi ta-košna krma svinjam kaj dobro de. ko druge zmanjka. Ova krma je zdrava, lahko prebavljiva ter živalim kri čisti in jim zdravje varuje.
Podpisani je povedano vse sam poskusil in govori torej iz lastne izkušnje.
Naj toraj kmetovalci letos poskusijo, morebiti le z eno jamo, ki bodi 2 metra široka, 4 metre dolga in 3 metre globoka. V njo naj pospravijo trave brez so-ljenja. Brez dvombe si bodo drugo leto uže zidali ta-košne jame ter pomanjkanju krme v okom prihajali.
A. Baumgartner.
upokojeni ravnatelj deželne kmetijske šole.