A?u'n*na plačana v gotovini postale I gruppo
PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 80 lir
Prvi maj 1971
&
Leto XXVH. Št. 102 (7890)
e Pred nekaj leti je ena 12rned vladnih strank za-pisala v svoj program kratko, jedrnato in tudi pre-sPlošno geslo: «Hiše, šole, bol-“snioe!)) Z ekranov so te preproste besede kapale med lju-® in vzbujale različen odziv. Kako je sploh mogoče, da civilizirana, visoko industrializira družba, kot je italijan-Ka, ne zmore dokončne rešijo teh vprašanj? Končno, so modrovali nekateri, iz tega ne Do revolucije...
rti” vendar je italijanska ;ružba v svoji nedosledni za-
Ptetemosti tako krhika, da teh feprostih reform ne zmore silovitega spopada z vo-®im gospodarskim razre-liu?’ živi ^ krivične zem-J ke rente, od izkoriščanja zastarelih naprav in z uvaja-lem «amerikaniziranih» ne-^»veškdh delovnih ritmov in P°?°jev, od špekulacij in iz-oza ob razmeroma skrčenem ozemeljsko omejenem na-^onalnem tržišču.
viir,°tlslovia- ki so ze zgoao-bijejo vanjo kot hi-avldčno kladivo v veliki fco-
hid, da se stresa 0<j pro.
^tov, manifestacij, stavk in rkodnevnih spopadov. To so krn ”ki fevdalnih odnosov na etih, predvsem na Jugu, ski prodira redka industrij-naložba skozi mrežo kli-jejizma burbonskega tipa; izseljence'v; tok iz po-. v mesta« z Juga na ve 15’ iz ItaliJe v druge drža-. Evrope; kriza gradbeništva, .Poledica pretirane špeku-1Je na zazidalna zemljišča,
. se mesta rušijo in požirajo Usadi milijarde in člove-gr, življenja; nesmotrno na-vanje, ki prizadeva, zara-st), sloP°te velikih monopoli-skupin, cele veje go-^twfarStVa’ kot 80 kidjedelni-RJP- Pomorski prevozi, tek-Stll”a industrija.
* °b vsem še popolna znan-tu^° ■ tehnična odvisnost od Po« ' Parazitarni
odnos, ki v senco šolski sistem
^oti^i potencialnih razi-da»Ialcev> znanstvenikov in pe-sogov.
tej splošni krizi italijan-^ družbe, ki spoznava, da se hen”* obnoviti, postavlja sloj l^vj^dndh proizvajalcev - de-brtn^' kmetov, tehnikov in o-kov svojo kandidaturo. Uj ”ab so, da v demokratič-®Voi dru®,i morajo uveljaviti je J ,'rPbv, zastaviti vse svo-st^>e, da se spremeni sd-’ drugače usmerijo nalož-vaiii Ve^avi nova oblika načrto-V VSeh S°'sPl0tiarslciil par
Prvl “aj ne bo pose v ^®bke retorike. Vsak dan Hicah t°varnab, delavskih zbor-V^bj .in šolab razpravlja o Hib 111 teh sprememb, o sploš-”eSaSmernicah razv°Ja> kakrš-n ^ želi-i° sami protagoni-gaja^a^njega političnega do-
naj večje izmed sdn-
PredT central> CGIL- 86 Je
pojavil uvodnik z korisbj071”: <<Niso reforme, če bie^ J° ?ospodarjem», kar pose jjj’ Preprosto povedano, da ra položaj bistveno sprehod ’ oe pa zgolj urediti na ^ acionalen način.
Vija ^j smeri se v Italiji raz-8a, . b°Pad, ki ni trenutnega]^ v!Več zgodovinskega zna-Pa ^ okviru tega spopada P^tičnn^Bcujejo zavezništva ^ Krp,lh in družbenih silnic t«Žja resajo obstoječa ravno-trejjj Ustvarjajo pogoje za hi-v ”aP redek.
dobj-jb6cernbru sta zbornici o-^ajfo&ii ^rv° izmed reform: u-^ajernJ* sta r®žini kmetijskih ^rec ln ter zadali hud u-8lbiša, aSrarnemu bloku, ki ga Vs^ Ustvarjati desnica pred-^vijai a dugu, kjer se že po-oborožene skupine ®iJa neb°v 111 razpihuje reak-b1 J?*— upore v pogo-« ?gioVš(31ne tn nestrpnosti, ^oitajja, Caiabria je verjetno da je PreJ ko slej 1,1 km f stmjenost delavcev
V ^iu 107 s Severa in Juga P^oti n Za reforme, toda tudi ?SkimPOrajaj°bim se prevrat-^Poskusom fašističnega Ps^a , ognju socialnega spo-6 Oro*1. delavski razred svo-J.e ~~ sindikalno enot-V°clii1vj 1 naključje, da skuša vay gospodarski sloj vpli-*bi ali in jo s polltlčni-K^ti. p 6bniml diverzijami za-tvth ^emike in spori v vr-tUtH Trndikalndh central, ali Posameznih sindikalnih Ci^Van ■ V tem smislu le raz-Je. Enotni sindikat ne
more biti kompromisni skupek teženj, temveč trdna organiza-oija delavskega razreda, sposobna vplivati ali vsiliti svoje rešitve, v okviru zares demokratičnega načrtovanja.
Participacija, sodelovanje delavskih organizacij v načrtovanju gospodarstva, se vključuje v demokratične strukture politične družbe, ki so čedalje manj zgolj prazne dvorane, v katerih odmevajo besede le za kritje poprejšnjih izbir vodilnega razreda, ln postajajo čedalje bolj kraj, kjer lahko najdejo delavski boji za reforme stvaren odmev v sintezi izkušenj in predlogov.
Dežele zahtevajo zase pravico, da se preko njihovih organov uresniči korenita stanovanjska reforma. Občine postajajo — pod pritiskom na prednih sil — element zdravstvene preosnove in skupaj z deželo koordinatorji nastajajočega sistema javnih prevozov.
Napredne sile v italijanski družbi se dandanes soočajo z novo stvarnostjo, ko izginevajo meje med sporazumi na papirju o vladnih koalicijah in se v demokratični igri u-veljavljajo nove večine ob vsebini posameznih Sklepov, mimo v naprej določenih ideoloških predsodkov in zgodovinskih razlik.
V tem duhu je letošnji prvi maj pomemben datum; sinteza dosedanjih bojev in potrditev kandidature slojev, ki neposredno proizvajajo, da uresničijo v družbi vodilno vlogo.
In če so, kot so, prav ti boji zrahljali okosteneli vozel avtoritarizma, oh rastočem valu, ki preplavlja vsak prekat našega družbenega življenja, spoznavamo, da je dozorel skrajni čas za zadnjo, za nas življenjsko reformo: dokončno ureditev pravnega, družbenega, gospodarskega, šolskega in kulturnega položaja Slovencev v Italiji.
Način, kako so tržaški delavski razred, njegove .dnriiirni. ne organizacije in napredne sile, odklonili poslednji in o-bupni poskus neke šovinistične lažnosindikalne skupine, da bi ob prvem maju diskriminirali naš jezik nam je porok, da so za nami časi ločevanja sporov in nerazumevanja, da je v tem boju za napredek mesto vseh slovenskih delovnih ljudi.
STOJAN SPETIČ
PtiMma uoieila na pianmh dola!
PRIMORSKI DNEVNIK
PRVI MAJ 1971
____________________ TRST, sobota, 1. maja 19'
AMERIŠKI PREDSEDNIK O ODNOSIH Z LR KITAJSKO TER O INDOKINI
Nixon: Politika ZDA do Pekinga ostane v bistvu nespremenjena
Washington bo še dalje podpiral Formozo - Se enkrat zavrnjeni mirovni predlogi za Vietnam - Sen. Kennedy predlaga preiskavo o ameriških zločinih proti civilnemu prebivalstvu . Vedno hujša politična kriza v Kambodži
VVASHINGTON, 30. — Odnosi z Ljudsko republiko Kitajsko in položaj v Indokini sta bili glavni temi sinočnje tiskovne konference ameriškega predsednika Nixona. Glede vietnamske vojne ni šef Bele hiše povedal nič novega, glede odnosov s Pekingom pa si je prizadeval, da bi ustavil val prevelikega navdušenja, ki je nastal ob nedavnem obisku ameriške namiznoteniške ekipe na Kitajskem.
Nixon je posebno odločno po-
I Tl J. _•______ ..1 I _ X. 
udaril, da njegova vlada še ne bo diplomatsko priznala Pekinga, niti ne bo spremenila svojega stališča glede kitajskega vstopa v Organizacijo združenih narodov. »Sedaj smo prebili led — je dejal — moramo pa še ugotoviti, koliko je voda globoka«. Nixon je izrazil upanje, da bo nekoč lahko obiskal Kitajsko, dal pa je razumeti, da gre za dokaj dolgoročno perspektivo.
Ameriški predsednik .je demantiral, da bi njegova vlada imela namen zmanjšati podporo Far moža: potrdil je, da bodo ZDA zveste vsem obveznostim do Čangkajškovega režima, čeprav sa bodo po drugi strani prizadevali, da zboljšajo odnose s Pekingom.
Šef Bele hiše .je poudaril, da ZDA ne želijo podpihovati spora med Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ker bi to ne bilo v interesu s ve tovnega miru, niti ne v interesu samih ZDA.
Glede položaja v Indokini je Nixon ponovil stare teze: potrdil je, da ne bo določil dokončnega datuma umika čet, ker da hi to bilo samo v korist nasprotnika; urnik bo odvisen od poteka viet-namizaoije ter od vprašanja vojnih ujetnikov: ZDA bodo ostale v Vietnamu, dokler ne bo Hanoj osvobodil vseh ameriških vojakov. Nixon .je omenil tudi vvashington-ske demonstracije proti vojni ter dejal, da si tudi on želi mir in umik vseh čet. Če bi pa takoj umaknil vse čete, bi s tem po večal možnost bodočih vojn- Na koncu je Nixon omenil še nekatere druge argumente, kot so pogajanja s Sovjetsko zvezo o omejevanju jedrskega oboroževanja ter vprašanje šolstva.
Demonstracije proti vojni so se nadaljevale tudi danes, policija pa .je ponovno ostro posegla ter izvedla nekaj stotin aretacij. Med aretiranci je tudi kakih dvesto demonstrantov, ki so v povorki, na čelu katere je stopil duhovnik Ralph Abernathy, zahtevali konec rasne diskriminacije ter umik čet iz Vietnama.
Ostro je nastopil proti vojni v Vietnamu tudi senator Edward Kennedy, ki je Nixonu predlagal imenovanje posebne komisije z nalogo, da naj preučuje ameriške vojne zločine proti civilnemu prebivalstvu. Komisija naj bi bila pod okriljem vsedržavnega var-
nostnega sveta, v njej pa bi bili visoki vladni funkcionarji ter izvedenci.
Iz Južnega Vietnama poročajo, da so osvobodilne sile sprožile vrsto napadov proti sajgonskim postojankam. Sajgonci trdijo, da so imeli samo lažje zgube. Do silovitega spopada med ameriškimi oddelki in partizani pa je prišlo blizu Chu Chija, kakih štirideset kilometrov severozahodno od Saj-
ga ministra ZDA, je Galiii dejal: »Mislim, da bo Rogers tu našel enoten narod, ki je prepričan v pravilnost svojih zahtev. Če v državnem departmaju obstajajo u-pi, da bi okrnili izraelsko stališče, ali ga omilili s plačili ali obljubami, bo Rogersu postalo jasno, da so ti upi popolnoma brez podlage*.
«Moram priznati — je nadaljeval minister — da se mi zdi ta obisk državnega sekretarja nekoliko predrzen, kajti politični položaj ni v tem trenutku takšen, da bi lahko privedel do neke rešitve. Po drugi strani pa vemo, da bi obiski tujih državnikov v Izraelu jim omogočajo, da se konkretno seznanijo s stvarnostjo ter ugotovijo, da niso naše zahteve niti pretirane, niti ne nesramne.*
.......................m....,,,,,.,,..,.,.,..,..,,..................................................
OSTRA POLEMIKA V POSLANSKI ZBORNICI
Restivo očitno v zadregi glede poročila Mazze in ocene položaja javne varnosti v Milanu
Socialist Lombardi je ugotovil, da je nevarna samo desnica in da tudi ekstraparlamen-tarna levica teži k socialnemu napredku - Vsa skrajna desnica navdušena s poročilom Mazze
RIM, 30. — Minister za notranje zadeve Restivo je danes v poslanski zbornici obširno odgovoril na razna vprašanja v zvezi s poročilom, ki ga je milanski prefekt Mazza poslal lanskega decembra o položaju javne varnosti v Milanu in ki sta ga v vročem ozračju pripravljanja desničarskih manifestacij objavila dva rimska reakcionarna lista.
Restivo pravi, da je Mazza deloval povsem v skladu z nalogami, ki mu jih predpisuje njegova služba in da je samo izvršil službeno dolžnost ki jo zahteva ministrstvo od vseh prefektov.
Zaradi tega je povsem normalno, dh je Mazza poslal ministrstvu tajno sporočilo in da je to napravil 22. dacembra ob zaključku lanskega leta.
Poročilo obravnava vroč milanski položaj od decembra 1969, ko so počile bombe in ki ga označu jejo povečana aktivnost ekstremističnih izvenparlaimentarnih skupin povezana z mladinskim opo rečništvom. Minister je zanikal, da Mazza v poročilu govori o 20 tisoč oboroženih ekstremistih in se število 20.000 nanaša na največje število oseb, ki so sodelovale v raznih izveniparlamentarnih skupinah. Minister je ta del zaključil s ponovno ugotovitvijo, da je Mazza izvršil samo svojo dolžnost, ki spada v okvir normalnega dela vlade in policije. Zelo resno pa je vprašanje, kako so ti podatki prišli v javnost in do sedaj preiskava ni ugotovila, kdo je za to osebno odgovoren.
Minister za notranje zadeve Restivo je nato dejal, da v Milanu prihaja do najostrejših primerov nasilja ter nadaljeval: »Mi ne navajamo mladinskega oporečništva in študentsko gibanje kot sovražnika, ki ga je treba premagati, kajti samo reakcionarji hodijo v
tej smeri. Borimo se pa proti na sdlju in »sile reda*, ki jih vodijo prefekti, so vedno delovale v tej smeri. Lani so prijavili v Milanu zaradi prekrškov med javnimi manifestacijami 1243 oseb, ali 9 odst. od vseh tovrstnih prekrškov v Italiji. Prijavili so 797 pripadnikov ekstraparlamentarnih skupin skrajne levice in skrajne desnice. (Pri tem je značilno, da Restivo ni naredil nobene razlike med obema usmeritvama, niti glede resnosti prekrškov, niti glede števila, saj bi le tako lahko do bili objektivnejšo sliko. To prav gotovo ni slučajno, saj je znano, da gre pri levičarskih — pa tudi skrajno levih skupinicah — za dogodke povezane z masovnimi manifestacijami, pri desničarskih skupinah pa za načrtni terorizem, ki ne izbira nobenih sredstev).
Položaj se sedaj izboljšuje in po zadnjih podatkih prefekta se napetosti obžalujejo, k čemur je prispevalo poostreno nadzorstvo ih odgovorno zadržanje političnih sil.
Restivo je nato govoril, da je večkrat naslovil prefektom okrožnice in da jih je večkrat poklical v Rim na razgovore. Z Mazzo je govoril lanskega decembra, takoj ko mu je milanski prefekt dostavil omenjeno poročilo in takrat so skupaj z načelnikom policije obravnavali ukrepe, da zagotove popolno demokratično zakonitost. Med temi ukrepi je tudi Izvajanje zakona iz 1952. leta.
ki se nanaša na fašistična gibanja. V tej zvezi pa je Restivo ponovil znano trditev o dveh ekstremizmih ter da imajo dolžnost in pravico, da udarijo po fašističnem nasilju, da pa istočasno zagotovijo tudi varnost republike proti vsem onim, ki napadajo družbeni red. Restivo je v tej zvezi optimistično zaključil, da je polni val oporečništva že uplahnil, kar odraža ne samo italijanski, temveč evropski razvoj.
Razprava je bila zanimiva delno tudi zaradi tega, ker so bili tokrat misovci in monarhisti zelo glasni. Misovec Servello je pohvalil Restiva, češ da tokrat ni uporabil levičarske demagogije, ki je bila značilna za njegove prejšnje izjave. Misovec Franchi pa je mnenja, da je odločnost vlade samo v besedah. Monarhist Covelli je obžaloval določeno razumevanje ministra do mladinskega gibanja, Mazza pa je »pošten
Raitivo
funkcionar in zvest služabnik države*. Giovanni De Lorenzo se nič ne razburja zaradi 20.000 o-boroženih ljudi v Milanu, če so seveda »sile reda* odločene, da izvajajo svoje ustavne zahteve.
Ministrov govor je pozitivno ocenil demokristjan Oarenini, saj Je minister zagotovil, da ne bodo dopuščali nasilja z nobene strani. Glede Mazze pa Je mnenja, da je «meoparo£en služabnik države, ki je izvršil samo svojo dolžnost.*
Komunist Malaguglni Je ugotovil, da so položaj namerno izkrivili in da Je milanska stvarnost povsem drugačna. Značilno Je že dejstvo, da Je tisk objavil poročilo Mazze na predvečer cele vrste provokacij in nasilnih dejanj skrajne desnice. Prišlo je do napadov na federaciji PSI in KPI ter do drugfh napadov, kar dokazuje, da se desno nasilje lahko nekaznovano svobodno razvija, ker Je policija vedno pripravljena udariti proti levici, je pa za čuda nesposobna, kadar bi morala zadeti desnico.
Socialist Lombardi pravi, da porodno prefekta ni nikoli gola informacija, ni nekaj nevtralnega, temveč je politično dejanje. Poročilo Mazze odraža jasno politično usmeritev ln Je zelo čudno, da minister ni ukrepal. Morda se vlada ni strinjala z ocenami Mazze, toda v takem primeru bi morala tudi ukrepati.
Lombardi Je nato analiziral dokument ln Je ugotovil, da v celoti govori samo o nevarnostih, ki prihajajo iz levice. Dokument potrjuje teorijo o dveh ekstre-
mizmih, ki je v resniai lažnjiv in zelo nevaren nevtraltzem, Lombardi je ugotovil, da prihaja nevarnost samo z desnice in da efabrapariamentarna levica teži k socialnemu napredku, pa čeprav s sredstvi, s katerimi se ne moremo strinjati.
Predsednik vlade Ootambo je danes v Poggi otvoril kmetijski velesejem in je v svojem govoru zagotovil, da bodo nakazali potrebna sredstva, da se nadaljuje s podporo kmetijstvu ter to v okviru nove deželne ureditve.
Nixon
gona. Po hudih bojih, ki so trajali osem ur in v katere sta posegli tudi ameriško letalstvo in topništvo, so Američani zavzeli postojanko osvobodilnih sil, pri tem pa imeli sedemnajst ranjenih.
V Kambodži so Sihanukovi oddelki sestrelili ameriški helikopter: pilot je izgubil življenje.
Severnovietnamska vlada je obtožila ZDA, da so pet dni zaporedoma z letali napadale severno-vietoamsko ozemlje. Ameriška letala, med katerimi so bile tudi «'ete<'.' iMnjave» B-52, so od 24. do 27. aprila bombardirala vas Huong Lap, 28. aprila pa je bil napad naperjen proti pokrajini Ha Tinh. Pri tem napadu je bilo eno ameriško letalo sestreljeno.
Pučistični režim v Kambodži se medtem vedno bolj nevarno maje: po včerajšnjem ponovnem odstopu vladnega predsednika Lon No-la je predsednik republike Čeng Heng poveril mandat podpredsedniku Siriiku Mataku; ta je takoj začel posvetovanja, nato pa je nepričakovano vrnil mandat. Nalogo, da sestavi novo vlado, so sedaj poverili bivšemu predsedniku nacionalne skupščine Choupu Hellu, ki velja za skrajnega desničarja.
Zasedanje CENTO v Ankari
ANKARA, 30. — V Ankari se Je danes začelo zasedanje ministrov CENTO (Central Treaty Orgami-sation), ki se ga poleg zunanjih ministrov ZDA Rogersa ln Velike Britanije Douglas Homca udeležujejo tudil predstavniki Turčije, Irana in Pakistana. Medtem ko je Rogers osredotočil Svoj poseg na krizo na Bližnjem vzhodu, je Douglas Home govoril o <«komu-nlstičnilh prevratniških načrtih* ter o sovjetski prisotnosti na področju, ki spada pod okrilje CENTO. Popoldne se je zasedanje nadaljevalo za zaprtimi vrati, zvečer pa je delegate sprejel turški predsednik Cevdet Sum j.
Cuenlaj sprejel madžarskega ministra
HONG KONG, 30. - Kitajski predsednik Vlade Čuenlaj je danes sprejel madžarskega ministra za zunanjo trgovino Jožefa Bora, ki je na uradnem obisku v Ljudski republiki Kitajski. Kitajski radio je objavil vest, da sta se prijateljsko razgovar.jala in da sta razgovoru prisostvovala oba veleposlanika.
Voditelj
španskih socialistov pri De Martinu
RIM, 29. — Predsednik PSI in podpredsednik vlade De Martino je danes sprejel voditelja španskih socialistov prof. Enriquesa Tierna Galvana. Med srečanjem, ki je potekalo v izredno prisrč nem in prijateljskem ozračju, sta obravnavala sedanja pereča politična vprašanja Španije. De Martino je izrazil solidarnost italijanskih socialistov za njih delo vanje znotraj države v izredne težavnih okoliščinah.
Italijanska trgovinska bilanca
RIM, 30. — Italijanska trgo-viaska bilanca je zabeležila marca deficit 153 milijard lir. V prvih treh mesecih letošnjega leta so uvozili za 2.496 milijard lir blaga, izvozili pa za 2.161 milijard lir. V primerjavi z istim lanskim razdobjem se je uvoz povečal za 16,0 odstotkov, izvoz pa za 15,9 odstotkov. Deficit trgovinske bilance je znašal v istem razdobju 335 milijard lir, medtem ko je lani dosegel 288 milijard lir.
BEOGRAD, 30. — Albanska a gencija ATA poroča, da so pova bili na proslavo 1. maja sindikal ne organizacije Severnega Vietna ma in začasne vlade Južnega Viet nama, Romunije in Alžira.
Galiii o Rogcrsovcm obisku na Bližnjem vzhodu
TEL AVIV, 30. — Resne pomisleke, ki jih v Izraelu gojijo ob napovedanem obisku ameriškega državnega sekretarja Rogersa na Bližnjem vzhodu, je danes prvič javno izrazil minister Lsrael Gali-li, ki je po splošni oceni političnih opazovalcev uradni glasnik predsednice vlade Golde Meir. V intervjuju izraelskemu listu (i^edioth Aharonoth* je minisetr izjavil, da «se morajo ZDA prepričati, da je Izrael pripravljen pristati na kompromise, toda samo do neke meje.*
Ko je govoril o obisku zunanje-
Scstanck vodstva PRI
RIM, 30. Danes se je sestalo vodstvo PRI, ki je obravnavalo sindikalni položaj, ki ga povezu-jejo z gospodarskim stanjem in zakonodajno delo glede izvajanja reform. Ob zaključku so izdala u-radno sporočilo, v katerem še zlasti obsežno obravnavajo sindikalni položaj. Republikanci so mnenja, da postaja gospodarski položaj vedno težji ter da morajo sindikati voditi enotno politiko ter ne smejo dopuščati razbitih zahtev, zahtev raznih sektorjev in zahtev v podjetjih, češ da se na tak način dopušča stalne razčlenjene stavke, prihaja do diskriminacij in do napetosti, kar ogroža produktivni sistem. To vprašanje republikanci povezujejo z vlogo sindikata pri splošni usmeritvi gospodarskega življenja, češ da ni v skladu s splošnimi zahtevami, ko sindikati dopuščajo razdrobljenost v posameznih sektorjih.
LAGOS, 30. — Zunanji minister Moro je danes odpotoval iz Lagosa v Kinshaso, ki je zadnja etapa njegovega potovanja po afriških državah. V glavnem mestu Konga bo minister predsedoval zasedanju italijanskih diplomatskih predstavnikov v državah, ki jih je Moro obiskal.
...............................................
OB PRISOTNOSTI MIHE MARINKA, FRANCA LESKOŠKA IN LIDIJE ŠENTJURC
V RABCU SLOVESEN ZAČETEK PROSLAV OB 50. OBLETNICI LABINSKE REPUBLIKE
LABIN, 30. — S slovesno sejo delavskega sveta istrskih premogovnikov, preživelih udeležencev Labinske republike in upora v Proštini, sabora občine Labin in častnega odbora, se je danes v Rabcu pričela osrednja proslava 50-letnice Labinske republike in upora kmetov v Proštini. Proslava
je pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza Tita. O pomenu revolucionarnih dogodkov te dobe, sta govorila predsednik občinske skupščine Labina Anton Štemberga in poslanec v saboru LR Hrvaške Luigi Ferri. Na seji so bila tudi izročena odlikovanja petim udeležencem La
binske republike in upora v Proštini, s katerimi jih je odlikoval za izredne zasluge predsednik Tito. Slovesne seje so se udeležiH tudi ugledni veterani jugoslovanskega komunističnega revolucionarnega gibanja, med drugimi Miha Marinko. Franc Leskošek /n Lidija Šentjurc.
TRŽAŠKI DNEVNIK
V TRSTU, KRIŽU, MILJAH IN BAZOVICI
ENOTNE PROSLAVE PRVEGA MAJA MEDNARODNEGA PRAZNIKA DELA
V Trstu sprevod od Sv. Jakoba do Trga Goldoni na sindikalno zborovanje Govorili bodo Meraviglia, Burlo in Grgič - Laurenti, Cuttazzo in Ferluga v Miljah • Gombač in Curri v Križu ■ Križmaniič v spomin padlih v Bazovici
Če se muhasto vreme, ki že nekaj dni nagaja, ne bo že v prvih jutranjih urah poslabšalo, bo Trst doživel, morda bolj kot prejšnja leta, veličastno ljudsko manifestacijo ob mednarodnem prazniku dela.
Sv. Jakob, tradicionalna delavska četrt, se skrbno pripravlja in že se pojavljajo na vogalih in oknih rdeče delavske zastave. Še več jih bo ob zori, ko bo po šentjakobskih ulicah in trgih zakorakala godba na pihala s tradicionalno prvomajsko budnico. V trgovinah s cvetjem pa rožarice že pripravljajo šope s stotinami rdečih nageljnov, ki si jih bodo udeleženci povorke pripeli v gumbnice ali na prsi.
Ob 9. uri se na Largo Pestalozzi, pred šolo, pričenja zbiranje delavcev posameznih kategorij, študentov in mladine, žena, upokojencev. Pol ure kasneje bo ob igranju delavskih koračnic krenila povorka pro ti šentjakobskemu trgu in še naprej mimo predora, Garibaldijevega trga. po Carduccijevi ulici na Kar-zo in dalje do Trga Goldoni. Tu bo ob 11. uri enotno sindikalno zborovanje. Glavni govornik bo tajnik vsedržavnega združenja tekstilnih delavcev CISL Vittorio Meraviglia iz Rima. Pred njim bosta spregovorila v imenu enotnih sindikalnih zbornic CGIL in CISL tajnik kovinarskega sindikata FIOM Pino Burlo in predstavnik CISL, slovenski delavec Vojko Grgič (Gregorij.
V	Miljah prirejata občinsko prvomajsko proslavo CGEL in CISL. Zbirati se bodo začeli ob 9. uri pred ljudskim domom, od koder bodo z zastavami in godbo odšli na trg pred županstvom. Tu bodo v italijanščini in v slovenščini govorili Silvio Laurenti, Vincenzo Cuttazzo in Kiljan Ferluga.
V	Križu ne bo povorke. Delavci se bodo zbrali na Kržadi ob 9.30, kjer bo koncert domače godbe na pihala, nakar bo ob 11. uri zborovanje. Govorila bosta Boris Gombač in Salvatore Curri.
Tudi v Bazovici bodo letos posebno svečano proslavili praznik dela. Že ob 7. uri zjutraj bo god ba iz Divače zakorakala skozi vas in zaigrala budnico. Budnico bodo igrali tudi v Padričah in Gropadi.
Domačini se bodo nato zbrali v prosvetnem domu v Bazovici, od koder bo odšla povorka na vaško pokopališče. Tam bodo položili venec na skupni grob padlih v narodnoosvobodilni vojni, ki se je zmago-viarz&BjtitfTr pi-av 1. ma.M' pfltl 26 leti. Kratek nagovor bo imel Miro Križmančič, ki pcadseduje ob-boru za postavitev spomenika padlim v Bazovici. Zbiranje prispevkov za ta spomenik se še nadaljuje.
Naj omenimo da prireja svoje prvomajsko slavje tudi »Slomškov dom*. Popoldne bo prosvetni spored, zvečer pa prosta zabava.
Prvomajske proslave prireja v svojih sekcijah in ljudskih domovih tudi KPI. Osrednji proslavi bosta ob 15. uri v Križu, kjer bosta govorila deželni svetovalec Dušan Lovriha in sen. Vittorio Vidali in v Podlonjerju, kjer bo ob 17. uri govoril deželni tajnik in član CK KPI Silvano Bacicchi. Ob 18. uri bo prvomajska proslava v ljudskem domu v naselju Sv. Sergija. Govoril bo Mario Juriševič.
Nekakšno proslavo bi morala prirediti ločeno CCdL-UIL, a vse kaže da bo nanjo zvabila le malo ljudi. Zaradi šovinističnega stališča (obsodil jo je tudi pokrajinski odbor PSDI) si sploh ni upala prirediti javnih shodov, ki bi bili obsojeni na neuspeh. Zato so organizirali le mašo, ki jo bo daroval don Mar-zari. Sledilo bo zborovanje kar na dvorišču »camerette* v Ul. Duca d’Ao6ta. Govoril bo eden izmed predstavnikov osrednjega odbora UIL. Popoldne bi moral biti v Skednju športni turnir, ki pa je dejansko že propadel, saj so «Bor», «In ter* in »Servolana* že izjavili, da se ga ne bodo udeležili.
PSDI obsoja stališče CCdL
Šovinistično zadržanje CCdL-UIL v Trstu do enotne prvomajske proslave je obsodilo tudi pokrajinsko tajništvo PSDI. »V tem stališču se CCdL-UIL skličuje na čas, ki je v miselnosti meščanov že dokončno preživel. Stališče CCdL-UIL je tudi v nasprotju z duhom 1. maja, saj je mednarodni praznik delavcev, ki so združeni v boju za družbeno pravičnost*.
Pri Sv. Soboti so se včeraj zvečer zbrali člani tržaške socialdemokratske stranke. Govoril jim je deželni odbornik Dulci, predstavil ga je tajnik PSDI v Trstu Giuseppe Di Gioia.
Danes na trgovinski zbornici nagraditev
20 zaslužnih delavcev
Deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo lin obrt Stopper se bo danes dopoldne udeležili slovesnosti v tržaški .trgovinski zbornici, na kateri bodo podelili' posebna priznfu
nije-Julljsflre krajine. DežeJni svet bo zastoj podpredsednik Plttoml. Podeli te-vprranaSTTbo mrlo. "drt.^-fn sicer v glavni dvorani ustanove.
obeh straneh v Ul. Bellini do Trga Ponterosso in na Trgu Ponterosso od Državne banke dela do Ponte-rossa in sicer od 30. aprila do 24. ure 3. maja.
Vozila, ki bi jih dobili na prepovedanih krajih, bodo odstranili službeno.
MAJNICA V DOLINI
dne 8., 9„ 10. In 11. maja 1971
PROGRAM
V	soboto, 8.5. Dviganje mlaja.
V	nedeljo, 9.5. Od 15. do 17. ure koncert godbe na pihala lz
Brega; nato nastop pevskega zbora STANE ŽAGAR Iz Krope In folklorne skupine ŠTUDENT z Reke ter pevskega zbora ANTE KAMENAR z
Reke;
od 19. do 24. ure PLES. Igra ansambel KRAS.
V	ponedeljek, 10.5. Od 20. do 24. ure P L E S. Igra ansambel
KRAS.
V	torek, 11.5. Od 18. ure dalje koncert godbe na pihala.
Ob 19. url slovesno podiranje mlaja.
OBČINA DOLINA PRIREJA VSE DNI XV. RAZSTAVO DOMAČIH VIN
V primeru slabega vremena se praznik ne ponovi, pevski zbor lz Krope bo pa Imel v dvorani p. d. Vodnik v nedeljo ob 18. url koncert.
PRIDITE VSI NA NAJVECJI TRADICIONALNI
SLOVENSKI PRAZNIK V ZAMEJSTVU!
• Zaradi prvomajskega zborovanja, ki bo danes dopoldne na Trgu Goldoni, je župan odredil, da morajo vsa vozila zapustiti trg, bari pa morajo odstraniti svoje mize in stole.
SODNA PREISKAVA 0 ODDELKU «R» IN ZLOČINIH V RIŽARNI
Zanimiv razgovor z nemškim sodnikom o dosedanjih ugotovitvah preiskave
Zaslišali bodo tudi esesovskega generala Viollu • Allers zanika svojo pripadnost oddelku «R», priznava pa svojo vlogo pri zatiralnih akcijah proti pripadnikom osvobodilnega gibanja - Koristno sodelovanje
• Zaradi predvidenega množičnega prihoda jugoslovanskih turistov in kupcev v teh prazničnih dneh, je župan odredil začasno prepoved vožnje in postajanja za vsa vozila na
iMiiililiiMiiiniiHniiiiiiiiimiiMiiiiiMiiiiMMniliiiinHiiiminiiiillHililiHiHiHMiiHlHiltii
OB VČERAJŠNJEM SESTANKU V GRADEŽU
Deželni in avstrijski strokovnjaki zaključili delo za cesto čez M. Croce Carnico
Maja meseca bo v Trstu sestanek med predstavniki osrednjih vlad - Za novo prometno žilo sta možni dve varianti - Zainteresirana tudi Tirolska
Odbor strokovnjakov, ki ga sestavljajo izvedenci iz naše dežele in iz avstrijske Koroške, je zaključil študijo o tehničnih problemih v zvezi z novo cestno povezavo čez prelaz Monte Croce Carnico. Odbor je bil nameščen pred šestimi meseci, in sicer z nalogo, da prouči tla, koder bodo speljali novo cesto in izvrtali predor pod samim prelazom. Včeraj je bil v Gradežu skupen sestanek, na katerem so izvedenci orisali še zadnji problem, namreč problem povezave nove zveze z obstoječim cestnim omrežjem na naši in na avstrijski strani. Sestanka so se udeležili tudi podpredsednik Koroške dr. Weissmann, deželni odbornik za javna dela Ma-sutto in predsednik oružbe za predor pod prelazom Monte Croce Carnico Tonutti.
Iz poročila o včerajšnjem zasedanju je razvidno, da Je odbor Izdelal končni načrt o trasi nove prometne zveze, ki naj se predloži v odobritev obema prizadetima osrednjima vladama. Centralne oblasti imajo namreč pravno in upravno pristojnost nad tem področjem, in sicer toliko bolj, ker je treba uskladiti pravni status glede cestnega prometa, ki je v Italiji ln Avstriji dokaj različen.
Ta uskladitev bo glavni predmet razprave na posebnem sestanku, Id bo maja meseca v Trstu, in katerega se bodo udeležili predstavniki ministrstva za javna dela, za finance in za zunanje zadeve iz obeh republik.
Strokovnjaki so izdelali pravzaprav dve možni varianti za novo cesto, na včerajšnjem sestanku pa so se dogovorili, da se bodo odločili z definitivno traso med delom za pripravo podrobnega tehničnega načrta. Vsekakor bo predor speljan približno dve tretjini po avstrijskem ozemlju in eno tretjino po italijaaskem. Avstrijski partner se je obvezal, da bo v najkrajšem času izvedel še potrebno hidro - geološke raziskave na prizadetem področju. Pri tem je zainteresirana tudi tirolska dežela, saj poteka cesta, ki bo povezala avstrijsko o-
zemlje s prelazom Monte Croce Carnico, tudi po njenem ozemlju, in sicer z drugim predorom pod Turami.
Ta odsek zvezne ceste upravlja kakor znano družba »Felbertauern-strasse*. Zato bo sogovornik deželne družbe na avstrijski strani družba, katere članice bodo koroška in tirolska dežela ter že omenjena družba »Felbertauemstrasse*. Kakor hitro bo avstrijska družba ustanovljena, je naglasil podpredsednik Weissmann, bo možno preitli na gradnjo nove prometne žile. S svoje strani je dežela Furlanija-Julij-ska krajina že sprejela vrsto obveznosti v zvezi s finančnim kritjem stroškov za gradnjo nove ceste.
Sestanek o prometu na pokrajini
Tržaška pokrajinska uprava je dala pobudo za sestanek, katerega so se udeležili predstavniki tržaške, miljske in dolinske občine, industrijske cone, ANAS in oddelka za javna dela. Na sestanku, ki mu je predsedoval pokrajinski odbornik za javna dela Lucijan Volk, so predvsem razpravljali o stičnih točkah med načrtom za ureditev prometa v mestu, ki ga je pripra vila tržaška občina, in potrebami notranjih zvez industrijske cone z občinami in raznimi kraji, zlasti z Dolino in Boljuncem.
Proučili so tudi položaj na Ul. Flavia, na katero se stekajo štiri vedno bolj prometne žile: Ul. Ca-boto, ki vodi iz industrijskega pristanišča, cesta ob Glinščici, kri pelje v Dolino in k objektom Grandi Motori ter cesta, ki vodi k Naselju S. Sergio.
Načeli so tudi možnost gradnje podzemeljskega prehoda v Ul. Flavia. O vseh teh vprašanjih bodo ponovno razpravljali v ponedeljek na srečanju pri deželnem odboru za javna dela.
• Občina sporoča, da bo danes in jutri Rižarna odprta za ogled od 8. do 18. ure.
dr. vod Glascnapp
Kakor smo že poročali, sta bila te dni v Trstu dr. Schmidt, član državnega pravdništva v Frankfurtu, in preiskovalni sodnik pri frankfurtskem sodišču dr. von Glasenapp zaradi sodne preiskave o delovanju posebnega oddelka »Einsatzkom-mando Reinhard* (pod katerega je spadala Rižarna) in o vlogi in odgovornosti esesovskega majorja Die-tricha Allersa ter njegovih ožjih sodelavcev.
Zaradi velike važnosti zadeve, ki nas živo zanima, ker upamo, da bo pripomogla" k osvetlitvi zgodovinskih dogodkov, zbiranju gradiva in določitvi' odgovornosti, smo včeraj za-? prosili za razgovor preiskovalnega sodnika von Glasenappa, ki nam je vljudno odgovarjal na vprašanja.
*Ali ste zadovoljni z dosedanjo preiskavo in kakšne uspehe ste dosegli?*
»Dosegli smo že nekaj uspehov. Deležni smo bili zelo vljudnega sprejema, ne moremo pa še biti popolnoma zadovoljni in naletavamo na težave pri izbiranju dokaznega gradiva glede funkcije in odgovornosti Allersa*.
»Kje sie do sedaj iskali dokazano gradivo in koga boste še zaslišali?*
»Na razpolago imamo gradivo, ki so ga naši preiskovalni sodniki do sedaj zbrali v Trstu, v arhivu deželnega inštituta za zgodovino o-svobodilnega gibanja v Furlaniji -Julijski krajini in v drugih arhivih, zlasti pa v Freiburgu in Koblenzu. Naš namen je rekonstruirati in o-svetliti organizacijsko strukturo posebnega oddelka »Einsatzkommando Reinhard* ter določiti, v kateri organizem je bil vključen. Zato bomo v prihodnjih dneh zaslišali SS generala Wolfa in Oberhauserja.*
»Ali lahko poveste, kaj ste do sedaj ugotovili o Allersu in v katero smer gre preiskava, saj je znano da so pri racijah in aretacijah sodelovali tudi drugi oddelki, ki so požigali vasi in pošiljali ljudi v Rižarno?*
»Ni še dokončno ugotovljeno, ali je Allers pripadal oddelku »Einsatz-kommando R». On trdi, da je bila njegova naloga skrbeti za policij sko varnostno službo v boju proti partizanom. Pravi tudi, da je imel
na razpolago osebje iz Rižarne, toda samo za boj proti partizanom, zanikuje pa, da bi kakorkoli imel opravka z Rižarno. Prav tako trdi, da ni mogel vedeti, kdo je bil vodja oddelka »Einsatzkommando R*. Glede obstoja oddelka «R» v Trstu ni nobenega dvoma, ugotoviti pa moramo odnos, povezavo med Alier-som in omenjenim posebnim oddelkom*.
tZnana so imena nekaterih članov esesovskega poveljstva v Rižarni. Izvedeli smo tudi za ime strokovnjaka (Erwin Lambert), ki je uredil krematorijsko peč v Rižarni. Skoraj vsi, kot vemo, so še živi. Ali ste jih že zaslišali?*
«Zanima nas predvsem Allers. V prihodnjih dneh bomo zaslišali Oberhauserja, da izvemo, kakšne funkcije je imel v Rižarni. Oto Stadie (najhujši krvnik v Rižarni — op. ur.) je star in zelo bolan ter ne more niti govoriti, to so ugotovili sodni zdravniki. Allers, ki je bil obsojen za druge zločine na 8 let zapora, je na svobodi, ker je odsedel med preiskavo dve tretjini kazni. Lambert je bil že zaslišan ob začetku preiskave. Z-aslišali--bomo tudi Gerhardta Sieberta, kolikor je bil odgovoren za transporte v Ausch-witz.»
tZnano nam je, da je bil najvišji predstavnik nemškega sodstva v Trstu dr. Messiner, ki je še živ, in da sta si bila z Allersom baje večkrat navzkriž. Ali se vam ne zdi, da bi bilo koristno tudi njegovo pričevanje?*
«Možno je, da se dr. Messiner in odv. Allers, kot pravnika, nista strinjala. Vsekakor bomo prej zaslišali esesovske voditelje in nato, če bo potrebno, tudi dr. Messinerja.*
»Med zbiranjem dokumentarnega gradiva o požigih in pričevanj o zločinih v Rižarni, o racijah, aretacijah v Istri, po Krasu, v Brkinih in v okolici Reke smo prišli do zaključkov, da so pri teh akcijah nastopali esesovci iz Rižarne, kakor tudi da so druga esesovska in policijska poveljstva pošiljala ljudi v Rižarno. Radi bi vedeli, ali gre preiskava tudi v to smer?*
»Razumem vaše zanimanje, toda nameu sodne preiskave in naloga preiskovalnega sodnika nima značaja zgodovinske raziskave, ampak se tiče določenih oseb in ugotovitve njihovih odgovornosti, oziroma krivd. Vemo, da so Allers in drugi pošiljalili ljudi v Rižarno, potem pa se zanje niso več zanimali.*
«3e eno vprašanje, gospod sodnik. Kako ocenjujete sodelovanje med nemškimi in italijanskimi sodnimi oblastmi in kdaj se bo, po vašem mnenju, zaključila sodna preiskava?*— ',A	»»>•'■■
»Vem, da nam časopisi očitajo, da se zadeva vleče na dolgo, toda želim poudariti, da si nemški preiskovalni sodniki močno prizadevajo in da bi radi zaključili preiskavo v tem letu. Sodelovanje z italijanskimi sodnimi oblastmi je obojestransko zelo koristno. Iskreno se zahvaljujemo vsem uradom in ustanovam za koristno sodelovanje*.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
JUTRI, 2. maja ob 16, uri (abonma okoliški)
ZADNJE DELO V SEZONI 1970-71 Vltaliano Brancati
RAFFAELE
(komedija v treh dejanjih s prologom)
Režija: JOŽE BABIC
Avtobusa za predstavo ttRaf-faele« dne 2. maja 1971 ob 16. url:
Avtobus št. 1: Trnovca 14.45, Prednik 14.50, Cerovlje 14.55, Vitovlje 15.00, Sesljan 15.05, Nabrežina 15.15, Prosek 15.20, Kantove! 15 20.
Avtobus It. 2: Veliki Repen 14.40, Briščlki 14.45, Maji Repen 14.50, Zgonik 15.00, Salež 15.06, Sv. Križ 15.10.
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave, ob nedeljah ln praznikih eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRU2ENJE
za Furlanijo - Julijsko krajino sMlouje
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo 16.5.1871 ob 8.30 v prvem in oto 9.30 v drugem sklicanju v dvorani tržaške Trgovinske Zbornice (Ul. S. Nico-16 5), z naslednjim dnevnim redom:
1.	izvolitev predsednika občnega zbora
2.	poročila
3.	pozdravi in diskusija
4.	spremembe statuta
5.	volitve
6.	razno
PREDSEDSTVO
itiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitmiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiMiiiiHimiiiitmiiiitiiiiiiiiii
V POČASTITEV PRAZNIKA DELA IN 0F
DANES PRI SOCERBSKEM GRADU MEDNARODNI DELAVSKI PIKNIK
Slavja se bo udeležilo tudi okrog 350 delavcev iz modenske pokrajine
Koprske sindikalne organizacije bodo letos v sodelovanju z nekaterimi podjetji že tretjič zapovrstjo priredile ob 1. maju delavski piknik na Socerbu, ki bo letos imel tudi mednarodni značaj. Lanskega praznika se je udeležilo več tisoč delavcev in prebivalcev obalnega in tudi tržaškega področja. Ob socerb-skem gradu so se že pred vojno zbirali ob 1. maju delavci ter na svečan naičin praznovali svoj praznik.
Današnje slavje se bo začelo ob 11 .uri. Ob 15. uri bo nagovor pred stavnikov obalnih in tržaških sindikatov v slovenskem in italijanskem jeziku. Sledil bo bogat kulturni spored, pri katerem bodo
voja-
Bruno Bordon s pevcema Dariom in Darkom iz Doline.
Za pijačo in prehrano bodo poskrbeli koprska Agraria, pekama Bertoki in izolski Delamaris, za ples in razvedrila pa ansambel Oktavi a Brajka iz Izole.
Piknika se bo udeležilo tudi preko 350 delavoev lz modenske pokrajine, ki bodo tokrat prvič proslavili v talko velikem številu 1. maj na obojnem področju skupno s svojimi slovenskimi kctogi. Z obalnimi delavci pa bodo modensJd gostje jutri odlgTali prijateljsko tekmo v nogometu ln balinanju
2e sinoči so na Socerbu, v Ospu ln Tinjanu zagoreli kresovi, s Socerba pa so spuščali rakete. Z letoš-nijm delavskim piknikom bo združena tudi proslava 30. obletnice OF.
Predstavnika PSDI o deželnih načrtih za razvoj gospodarstva
Deželni tajnik PSDI L. Lonza ln deželni odbornik za Industrijo ln trgovino Dulci bosta v ponedeljek na posebni tiskovni konferenci orisala načrte, ki jih Ima deželna uprava za razvoj gospodarskih dejavnosti ln povečanje zaposlenosti v Purla-nlji-Julljskl krajini. Konferenca bo na sedežu stranke, Ul. Mazzini 44, ob 11.30.
Zaradi mokre ceste zdrsnil s skuterjem
Med vožnjo navzdol po Vlcolo O-spediaie Mili tare Je 16-letnl Glorgio Torre iz Ul. Veruda zaradi spolzke ceste Izgubil oblast nad skuterjem ln padel na tla, pri čemer se je močno potolkel po nogah, rokah In nosu.
Fanta so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku.
LOTERIJA
Žrebanje loterije, ki bi moralo biti danes, Je zaradi praznika preneseno na ponedeljek, 3. maja.
PRVOMAJSKI PRAZNIK V BAZOVICI
na Igrišču Slomškovega doma
ob 14. url: mladinske tekme ob 16. uri: VESEL POPOLDAN sodelujejo ansambli Mira-mar, Kondor, Slomšek, solisti ln mladi pevci ter baletna šola
oto 19. url: PROSTA ZABAVA Igra ansambel Kondor od 20. do 24 ure igra ansambel Kras
V slučaju slabega vremena: popoldanski spored v kinodvorani — prosita zabava pa v Slomškovem domu
poleg piranskega okteta in kov nastopili tudi znani harmonikar
...........................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii........iimiiiiiiuii...llllillinillll.....................................................im.....iiiiiiiiiiiiii......................im iinii ■■■■
frizerka Loredana Dornik, učitelj Edi Caropresl lin univ. študentka
Danes, sobota, 1. maja PRAZNIK DELA
Sonce vzide ob 4.54 in zatone ob 18.11. Dolžina dneva 14.17. Luna vzide ob 10.03 in zatone ob 1.05.
Jutri, nedelja, 2. maja 2IVANA
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 30. aprila 1971 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: Margherita Muiesan por. Caldarullo, 71-letna Maria P» laczek, 80-letna Margherita Gherse-vich vd. Ramami, 58-letnl Aldo Bo-zlglau, 80-letna Oarollna Tedeschl vd. Paolucci, 51-letni Ettore Vatta, 86-letni Marco Montanari, 51-letni Stelio Čeme, 4 mesece stara Glu-liana Ammlrabile, 89-letni Gdovanni Battista Rlganat, 82-letni Antonio Milocchi, 69-letna Virginia Valjati por. Sportiello, 63-letnl Rodolfo Moretti, 89-letna Maria Ouaster vd. Daila Torre, 85-letni Eugenio Zlma-relli, 68-letna Elvira Spagnoletto por. Vililatora.
OKLICI: Mehanik Odorico Qua-glla in gospodinja Lina Lettig, častnik Ricoardo Trevlsan in znanstvena raziskovalka dr. Luciana Gran-bassi, zastopnik Giuseppe Surace in uradnica Elisabetta Cianl, dela-
Včeraj-danes
Birme 1971
Zlatnina in ure v presenetljivo veliki izbiri ln po ugodni ceni Zlato KIS —22 —
Posebni popusti ZLATARNA IN URARNA LAURENTI
Trst - Trieste, Largo Santorio 4
lusa, upokojenec Enrloo Hedde-brunn In gospodinja Maria Bonaz-za, učitelj Paolo Marinuzzt in uradnica Editta Gregorin, železničar Luci ano Capurso in frizerka Maria Bertagnin, barist Dario Benvenuto ln delavka Maria Francovich, uradnik Antonio Milano in uradnica Lina Scrlgni, fotograf Giordano To-relli in trg. pomočnica Maria Ban. deMl, uradnik Corrado Caviglia in univ. študentka Barbana Ometi, u-radnlk Sergio Nunin in uradnica Lidia Porettl, mehanik Francesoo Talamanoa in gospodinja Nivea Di Mauro, upokojenec Pranoesco Ta-rantino in gospodinja Eufemla Va-vec Giorgio Sandrin in gospodinja | rentlnl, pleskar Eliglo Ciacchi in Daniela Orlando, uradnik Antonio | delavka Lucia Mauro, tehnik Erme-Saracino In uradnica Oml.ratta Ma- j negildo Bralni in delavka Clelia San-
sone, zdravnik Giaoomo Degobbis in univ. študentka Fablola Lamoeri, finančni stražnik Dario Daniele ln trg. pomočnica Laura de Nardo, trg. delavec Giorgio Llvon in trg. pomočnica Bruna Pangos, kuhar Gul-do Mlot in delavka Silvia Oruslz, uradnik Salvatore TantUlo ln uradnica loto Pietrotoan, trg. pomočnik Franco Moratto ln gospodinja Silva Savle, mehanik Marino Drioll ln trg pomočnica Laura de Nardo, trg. pomočnik Italo Bersan ln frizerka Serena Uva, tehn. uradnik Diego Lulgi Savio in uradnica Anna Maria Mauro, upokojenec Domenioo Benediettl in gospodinja Fiorentlna ApoHonlo, uradnik Luoiano Gori ln
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-381
Prijatelje ln znance naprošamo da nas obiščejo
Kltty Ratto, uradnik Fulurio Rubi-gnonl in delavka Maria Antonletta Blasi, delavec Edoardo Sodomaoo in delavka Marina Brandotln, mehanik Ermammo Benci in uradnica Loredana Valsi, zdravnik Paolo Pavlica in uradnica Porzia Šema, radiotelegrafist Carlo Obreza in trg. pomočnica Sofla Babudar, železničar Orlando Glavina ln trg. pomočnica Rima De ros, uradnik Miohele Curcl ln univ. študentka Emma Sargo, uradnik Tulilo Zeriali in u-radnloa Luisa De Marchl, knjigovodja Giovanni Oasteltana in uradnica Grazla Lucia Baraggdno, doktor kemije Giorgio Calzoteri ln otroška vrtnarica Vloletta Passa-gnoli.
DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE GLASBENA MATICA — TRST
V sredo, 5. maja 1971 ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma
REVIJA
SOLISTOV IN ANSAMBLOV GLASBENIH SOL PRIMORSKE
Sodelujejo glasbene šole iz Tolmina, Nove Gorice, Šempetra, Ajdovščine, Idrije, Postojne, Ilirske Bistrice, Sežane, Kopra, Izole, Pirana ln šoto Glasbene matice iz Trsta.
Vljudno vabljeni 1
Vstop prost!
V Slovenskem klubu — torek,
4. maja oto 20.30
ČERNIGOJEV VEČER
Naš priznani likovni umetnik, prof. Avgust Černigoj, bo v besedi in diapozitivih prikazal svojo dolgoletno slikarsko ustvarjalnost.
Vljudno vabljeni!
Gledališča
VERDI
Pri glavni blagajni v Pasaži Prot-tl so v prodaji vstopnice za šesti koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v četrtek, 6. maja ob 21. uri in ki ga bo vodil mladi finski dirigent Okko Kamu. Poleg orkestra bo sodeloval tudi zbor gledališča Verdi pod vodstvom Gaetama RJccitediJa, kot solist pa bo nastopil violončelist Libero Lana.
Kanoert bo uvodoma obsegal kantato «Ajaoe» za zbor in orkester O raz la Fluma, sledil bo Hačaturja-nov koncert za violončelo in orkester, za sklep pa bodo izvajali četrto Beethovnovo simfonijo.
POLITEAMA ROSSETTI
V nedeljo, 2. t. m. bodo ponovili komedijo Maurlzia Costanza «S popolno nehvaležnostjo«, v kateri nastopata Sandra Mondaini in Francesoo Mulš. Po odmoru 1. maja, se bo Igralska skupina poslovila od tržaškega občinstva z nedeljsko popoldansko predstavo ob 16.30.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «France Prešeren* v Boljuncu priredi v nedeljo, 2. maja ob 14. uri «Na gorici« kanoert godbe na pihala «Breg», ki jo vodi Dušan Stranj. Istega dne bo otvoritev razstave NOB v hiši Rada 2erjala št. 76. Vljudno vabljeni vsi na številno udeležbo.
• • •
V ponedeljek, 3. maja bodo ob 20.
uri na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti 3/1 podelili prof. Borisu Pahorju literarno nagrado »Vstajenje*. O pisatelju bo kratko spregovoril prof. Pavle Merku, iz Pahorjevih del pa bodo brali nekaj odlomkov člani
radijskega odra radia Trst A.
* * *
Prosvetno društvo »IVAN CANKAR* obvešča, da bo v sredo, 5. t. m. ob 20.30 Izredna odborom seja. Prosimo, da se vsi odborniki točno in polnoštevilna udeležijo te važne Izredne seje.
* * * Ki . II	U>\
Prosvetho * društvo »I. Cankar*
priredi v petek, 7. t.m. ob 20.30 predavanje novinarja Lojzeta Abrama «Ploninski sprehod po slovenskih gorah«. Predavanje bo spremljano nad 200 barvnih diapozitivov. Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Občni zbor Slovenske skupnosti.
Predsedstvo občnega zbora Slovenske skupnosti sklicuje občni zbor SS za 8. in 9. maj. Zbor bo v dvorani Plnžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89, z naslednjim dnevnim redom. Sobota, 8. maja ob 17. url otvoritev občnega zbora, pozdrav delegacij, poročila in razprava. Nedelja, 9. maja ob 9. uri nadaljevanje razprave, volitve ln sklep občnega zbora.
O S M I C A
Mario Koojančič iz Doline 141 vabi na pristno domačo kapljico.
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju
priredi v četrtek, dne 20. tm.
IZLET V BENETKE
Vpisovanje za izlet je vsak dan od 17. dlo 19. ure v društvenih prostorih.
Prosimo Interesente, da pohitijo z vpisovanjem.
Mali oglasi
DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Orooe Azzurra, Ul. Commerclale 26; Rossettl • Emili, Ul. Combl 19; Al Samaritane, Trg OspedaJe 8; Tamaro & Nerl, Dantejeva ulica 7.
NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, Šentjakobski trg 1; Grl-golan, Trg Virglllo Giotti 1; Al due Mori, Trg Unitk 4; Al S. Lorenzo. Ul. Sonetni 179 (Skedenj).
■CITROEN* — mehanična delavnica Samarlttaol Id Mlceo m prodaja nadomestnih delov. Ul. Hlttmejrer 4/a.
IMATE RESEN NAMEN, da sl poiščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed ln družine? Se želite Izogniti avanturam, neresnici in Izkoriščanju, neuglednemu spoznavanju na cestah ln po io-Kallh? Pišite nam, ali pa nas obiščite. Prl naših odgovorih — na kuverti ni oznake našega podjetja. Tajnost vain je zajamčena. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE. Ljubljana, Pie-teršnlkova m a.
NA OPČINAH ob Narodni ulici v bližini odcepa za Repentabor so v gradnji dvo - tri - in večsobna sta novanja v vrstnih hišah. Informacije na gradbišču od 13. do 16. Grad beno podjetje Petra, tel. 908-21.
Industrijsko podjetje v Trstu bi zaposlilo Invalida s kvalifikacijo »invalido per servizio*.
Pogodi: starost največ 45 let ananje slovenskega jezika.
Ponudbe v zaprti ikuvarti na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Monteechi 6, pod šifro invalid.
Razstave
NATURA V1VA — T R Z A S K » EXOTAHIUM, Drevored XX. septembra 31. Razstava ln trgovina troplJ-nih, sladkovodnih ln morskih rib eksotičnih živali (sesalcev, ptic, P1*-zilcev, dvoživk). Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares spektakularna razstava.
V	umetniški galeriji «Torbande-na* so na ogled dela naivnih slikarjev iz Hlebin (Jugoslavija). Razstavljena dela nosijo podpise J0-sipa Generaliča, Branka Lova**, Mare Puškarlčeve, Vilme Doreši-čeve ln Milčka Barberova. Razstava bo odprta do 11. maja.
V	foyerju Kulturnega doma V Ul. Petronio 4, Je razstava del dveh tržaških slovenskih slikarje?1 Silvestra Godine in Vladimlra Raima. Razstava bo trajala do 24. maja.
Nazionale 15.00 «La vendetta dl Tarzan«, Ron Ely, Jook MahoneL Wood Strade.
Fenice 15.00 «Oarter». Michael C& ne, lan Hendry, Britt EklanA Prepovedano mladini pod 18. I*-tem.
Eden 15.00 «Veruska», G. De Lulgi, Maria Cumani. Tecnlcodor. Prep0-vedemo mladini pod 14. letom.
Grattacielo 14.00 «Ccmfesslone di trn Commlssarlo dl Polizla al P10" curatore della Repubbllca«. Franco Nero, Martin Bal sam. Tecltf1*' calor.
Excelsior 15.00 «Conto alia rov* sda«, Jean Moreau, Serge Regg*8-ni, Simone Signoret.
Ritz 15.00 «U commlssarlo sier«, Romy Schnelder, Mlch® Piccoll. Techniooior.
A la barda 15.00 «Anonimo vene®*8’ no«, Florinda Bolkam, Tany B®*" sante. Techniooior. Prepovedan0 mladini pod 14. letom.
Filodrommatico 15 00 «Lo stran0 vlzlo della signora Ward*. Ed*1’ ge Fenech, George HUton. PreP0, vedemo mladini pod 18. letom-
Aurora 15.00 «L’uomo che venme d8* nord«, Peter OToole. Technicolrij
Uhpeit-b 15.00 «La prima notte d* dott. Danieli, industriale col cori' plesso del giocattolo«. Techn*^, lor, Lando Buzzanca. Prepoved8' no mladini pod 14. letom.
Cristallo 15.00 «La Supertestimon**-Monica Vitri, Ugo Tognazzl. Te0**, nicolor. Prepovedano mladini P0** 18 letom.
Capitol 15.00 iiArriva Charlie Brov*?
Moderno 14.30 «Vemga da not ^ prendere 11 cafffe«. Ugo Togna^j Techniooior. Prepovedano mlad* _ pod 14. letom. Jutri: 14.00 stagne sono buone«. G. Moran0"-
Vittorio Veneto 14.45 «La caJiff8*’ Romy Schnelder, Ugo Togo8*8. Prepovedano mladini pod 14-tom.
Ideale 14.30 «Un fiume dl doli*11’’ Thomas Hunter, Henry Sl*?8' Technlcolor.	^
Astra 15.00 «Scaramouche», ® Technlcolor. Jutri: 15.00 «La de strage delTimpero del s°“ Technlcolor.	*
Abbazia 15.00 «Io non seappo... go«. Alighiero Noschese, Esu' Mantesano. Technlcolor.
KINO NA OPČINAH
predvaja danes ob 15. barvni film:
OPERAZIONE AQUILA Igrata: Richard Oomte ln R0^ Caihsiun
Jutri ob 15. uri barvni fdn1-IL RE DELLE ISOLE Igrata: Geraldline Chaplin *° Ghariton Heston.
KINO «|RIS» PROStf
predvaja danes ob 16. uri cln°[ masoape barvni westem I MAGNIFICI SETTE Igrajo: Yul Brjmner, Eli lach in Steve McQueen
V nedeljo ob 16. url dnem8’ scope barvni dramatični f***11' LA LUNGA NOTTE DEI DISERTORI
I 7 di Marsa Matruh Igrajo: Ivan Rasslmov, Mon*08 Strebel, Kirk Mavris in SUV<* Koščtna	^
Darovi in prispevki
g?
Za spomenik padlim v Kr*^ifii-darovali Riko Laharnar 5.000,	-j-
no Sultni 1.000, Alojz Bogateč ži) 2.000, Karla Sedmak 2.000 i° gel Bandelj 5.000 lir.	^
V počastitev spomina pok. in sina daruje Marija Barut ^ lir za prosvetno društvo V0*01 Vodnik.	j.i
Namesto cvetja na grob Jožefi Mitič darujejo Ivana Sky im hčere 10.000 lir za spd1^ padlim na Proseku.	vi
Namesto cvetja na gtrob Milič darujejo učitelji zganiš*^ ^ čine 11.000 lir za Marjanih Opčinah.
SIRJENJE ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKEGA SODELOVANJE
Za gospodarstvo in turizem zanimiva otvoritev letalske proge Ronke-Zagreb
S 15- majem bodo pričela na tej progi voziti jugoslovanska, kasneje pa še italijanska letala ■ Možnost nadaljnjih povezav z Dalmacijo
nir^°iVa falska zveza med dežel-»JetaHMem v Jonkah in Za-5:	ki smo si tako prizadevali,
ok.- „ iJ0 uPostavili, bo le še bol, repila povezavo med Hrvaško in ; Furlanijo-Julijsko krajino», ra d “ Predsednik deželnega odbo-Dp ^e^anti ob prihodu v Zagreb ran?S€dmku izvršnega sveta Ha-■ruji Berzanti je še dodal, da je oritev letalske proge sad priza-:l gospodarske zbornice Hrvati' ,®ov'n*ske zbornice naše de-. J®r podpore deželne uprave, d*®« k novim oblikam gospo-(j,. ? sodelovanja, zlasti na in-^Jsk^tehničnem ter gospodar
Področju.
obisk predsednika Tita stik laap ie pospešil navezovanje Cka^ ko Predstavljata ter e - ,ln Slovenija na eni strani aa uezela Furlanija-Julijska kraji-v	temeljno gonilno silo
8 kepanju prijateljstva, bistvene-s^tavnega dela pri sožitju med tudi	državama, to je hkrati
..jamstvo za mir z različnimi beno-političnimi ureditvami.* vezov ^n'k berzanti je omenil požela krajevnih uprav naše de-lzraz'1 '* a Slovenijo in ob koncu
Drih!i zadovoljstvo nad bližnjim Haro °m Predsednika IS Hrvaške a., aailJe v našo deželo, kamor so ni lanskem juniju povabili dežel-n,or’edstavniki med svojim biva pp ,v sosednji republiki.
Pozdr 6^n'k Haramija je v svojem no „ av'nem nagovoru omenil nedav-ni-, ^e^anje s podtajnikom v mi-rijem t Za zunani° trgovino Bel-jem ter vsebino pogovorov, ki se sL anafal na italijansko-jugoslovan-na ^austrijsl«) sodelovanje, 'zlasti nio ; r°eju ladjedelništva, na grad-sta ^ rastruktur (avtomobilska ce-^Trst-Reka) itd. p0ljVorityenega poleta v nedeljo po-Prerklj aPrila so se udeležili Žan*: ^allr deželnega odbora Ber-Ribei- predsednik deželne skupščine PittZ?’ Podpredsednik skupščine netti01: Pokrajinski predsednik Žara]*;' , zaški župan Spaccini, gene-lVa konzul SFRJ v Trstu Boris som P'18 s konzulom Zlatkom Vida-prori adalje so bili v letalu tudi seim avn'ki trgovinske zbornice, j™a' tiska itd.
skrbjalsk° P^ietje Pan Adria, ki jugosi Za Poštne prevoze v okviru je sVo°Van’skega zračnega prometa, vilo ,1° prvo poskusno vožnjo opra-leseir*1 zaključku Zagrebškega ve-VzdrSa' Podjetje bi s 15. majem 2en nLVa 0 redno dnevno zvezo (ra-»Conu ■ nedeljah) z letalom znamke PreleM Metropolitan 404*, ki bo Potniki . razdaljo v 50 minutah.
- .“sl bedo
za prevoz - plačevali Letalo se bo dvignilo
t	l]r. «BHU se UO uvigimu
vračfi skega letališča ob 8. uri, začetn0 pa. se t>° 0,3 19- uri. V sam., fflzi bodo na progi vozila p°zneieetala Podjetja Pan Adria, Veda v Pa b°d° na tej progi, se-letais •, Pasprotni smeri, vozila še N Ah •ija!lske družbe ATI. Med naši h - a. 1° zastopstvom ATI v varjai„ZeH Pa se že sedaj pogo-talskjl0 0 možnosti uvedbe novih le-ščetj, tZvez d16*! Julijskim letali-fni k_lfcr dalmatinskimi obmorski-hirnivd J1’ k* Postajajo vse bolj za-k°dtip turiste iz srednje in za-4riav i!‘vroPe ter iz skandinavskih
t*dge<*j’ P°8taja uvedba te letalske ?°s0odn<>n?^mben člen v povezovanju tankih krogov sosednjih dr-hadvSga ,Je Potovanje na tej progi tudi , zanimivo in priporočljivo roorda a.v°tj° turističnih užitkov. saido Je ravno convair, ki leti do vis:„ o^zino 450 km na uro ter hladen 'e ^-500 metrov, najbolj pni-Uti. p za ogled krajev, ki jih pre-karaVnn + namreč vodi z letališča v zračni prehod nad Na tej poti je moi ■ žaški *m pogledom zaobjeti ‘strskj zaliv in vsa mesteca °či n„. Od vsega Trsta se ^oščaHi , j. ustavijo na veliki beli (»Ijesg, ’ m jo predstavlja pomol VH. ^rje* i ^Ujard potopljenih v [Jekdo Lkot je ta objekt označil treh '^l potnikov). Izmed vseh d^jboli ganskih obalnih občin se Sv°jo k®*lkovito predstavi Piran s ' uaičasto «punto». pa Porto-
so
: z ves
toč "v,“*casto «punto», pa P< Niar,ono?tetimi hišicami, ki so ^oridoj.;- okoli Belega križa. Onkraj mavem i se je letalo domala v ®*siti0i 4 ,u obrnilo proti Ilirski ?ka mL,tak° da smo Trst in istr-HnoajflSPa poslej videli tudi s ^•li n • Preleteli smo Snežnik, pu->sti,i ‘evi strani Metliko ter se °°	,v nižino, ki se razteza
a Hostjt ?■ a tu cez.
Borninis, ki vodi agencijo H * v Trstu, je bil - kakor »1 Dni^*°stab’ kl 80 omogočili ta r° nam V .7T nadvse ustrežljivi ter Spij poria4b!1 na v°lj° za kakršen /j^d satvv k* smo ga potrebovali, k? bozdri1!1?, odhodom nas je prijaz-k? GraH-avi a stewardessa Jadran-; tibiku »j3 ter poklonila vsakemu f1=o in rdeč nagelj, hkrati pa pi-5, 4pra„i °ne. Na prvem poletu tvik°vj(j Jal letalo dr. Zlatko Kur-rlota Lz njim p aso bili še štirje "M o°do poslej vozili na tej
fettiiken?_ prijazno so prve letalske tališču P^ieU tudi na zagrebškem n!u	.eR običajnih pozdrav-
Na 7„ Je za
,po
nošah.
je zaigrala godba na iti pa so zaplesali nih slavonskih narod-
I?«!! dn 0nvairom ob 19. uri od-,J?r jg v smeri proti zapadu, iA.	nad obzorjem oranžno-
2W
fedrav^i 8°nce poslalo še zadnji Fhotpo J^tega dne. Preživeli smo (jttančnjP^oldne nasičeno z repre-ptdravi	govori, napitnicami in
nki.i	So vsak zase predstav-
„ l*k	Položen v temelje novih
^'nvijo 0Vanja med Italijo in Ju-
Izmed vseh, ki so ta dan spregovorili, pa je morda najbolj posegel v bistvo stvari predsednik hrvaške Gospodarske zbornice Kovačevič. Dejal je. da je sedaj, ko so spregovorili predstavniki oblasti, vrsta na gospodarstvenikih, da uresničijo izražene dobre želje. «Letalo je bilo polno zasedeno ter je priletelo točno ob napovedani uri. Ta dober začetek je razlog za medsebojno zadovoljstvo ter s tem tudi podlaga za medsebojno gospodarsko napredovanje.*.
G. V.
Dohodek od industrije 6-krat večji od kmetijskega
Dohodek, ki ga ustvarja kmetijstvo, je v naši deželi šestkrat manjši od dohodka, ki ga ustvarja industrija. Če se ozremo na samo tržaško pokrajino, pade delež dohodka od kmetijstva samo na 0,8 javnosti. Dohodek od terciarnih dejavnost. Dohodek od terciarnih dejavnosti (kopenski in pomorski pro met, gradbeništvo, bančništvo, itd.), dosega v Trstu 52,1 od sto industrijskega dohodka.
Te podatke je objavil prof. G. Tagliacame v zadnji številki revije «Moneta e Credito* in se nanašajo na leto 1969. Za celotno Italijo ve-ija, da je dohodek od industrije 3,4-krat večji od kmetijskega dohodka, v tem okviru pa obstajajo med posameznimi italijanskimi deželami velike razlike. Tako je dohodek od kmetijstva v severni Italiji 5,4 krat, v južni Italija pa le 1,2-krat večji od kmetijskega dohodka. Na jugu države je 10 pokrajin, v katerih dohodek od kmetijstva presega dohodek od industrije, v nadaljnjih 15 pokrajinah sta dohodka približno enako visoka, vse o-stale pokrajine pa beležijo večji dohodek od industrijskih kakor pa od kmetijskih dejavnosti.
«Cappella Underground» v mesecu maju
Filmsko - umetnostni krožek «Cap-pe’la Underground» bo tudi v mesecu maju predvajal vrsto zanimivih filmov, med katere gre v prvi vrsti zabeležiti dva jugoslovanska filma: Djordjevičev film tJutro nekega dne*, nagrajen na beneškem filmskem bienalu leta 1967 ter-moj* strovino Matjaža Klopčiča cSedmi-na» iz leta 1969, ki opisuje italijansko okupacijo Ljubljane. Pri predvajanju tega filma bo prisoten sam avtor.
Na vrsti bo še Antonionijev film «Krik», v spomin na znanega angleškega režiserja Richarda Lester-ja pa bodo predvajali njegov film «Kako sem dobil vojno*, v kateri nastopa Breatfe John Lennon.
V okviru cikle «Zlata leta Hohy-wooda» bodo predvajali tVeselo udono* Ericha Von Stroheima iz leta 1925 z igralcema Johnom Gilber-tom in Mae Murragem. Komični filmi bodo zastopani z nepozabnim italijanskim komikom Totojem v filmu «Beda in plemenitost*, prvič pa bodo predvajali film znane francoske književnice Marguerite Duras «Porušiti je rekla*, ki je bil deležen v Franciji veliko polemik. Pri predvajanju filma «Redka* znanega avantgardnega glasbenika Sglvana Bussottija, bo prisoten sam avtor, na koncu pa bodo prikazali še filmski prvenec Pupija Avatija «Balsamus. Satanov človek» iz leta 1970.
V mesecu maju bo tCappella* or ganizirala tri posebne sobotne večere. na katerih bodo ob sodelovanju USIS predvajali vsak večer tri manj znana dela ameriškega komičnega filma ter prvih westem iti horror filmov. Ob tej priložnosti bodo en večer posvetili Alfredu Hitchcocku s predstavitvijo prve knjige o tem velikem mojstru «su-spensa*. ki je pravkar izšla v Italiji. Pred predavanjem enega manj znanih filmov iz Hitchcockovega re pertoarja bo prof. Giampiero Brunet-ta, docent za zgodovino in filmsko kritiko padovanske univerze, predstavil omenjeno knjigo.
NA FESTIVALU V OHRIDU
Velik uspeh Radia Koper
Na letošnjem jugoslovanskem festivalu radijskih Iger v Ohridu je sodeloval Radio Koper z radijsko igro za odrasle: Motno Kaipor Biografija 1937 in z radijsko igro za otroke: Mario Schdavato MINI E MAXI. Obe izvirni deli so predstavili v italiijansekm jezilku.
V zelo močni konkurenci je Radio Koper osvojil tri nagrade. Majda Skrbinšek je prejela prvo nagrado za režijo Kaparjeve Biografije 1937 v višini 3 tisoč ND, nadalje je prejela Kaparjeva Biografija 1937 drugo nagrado za izvirni tekst v višini 4 tisoč novih dinarjev, nagrajena pa je bila tudi Igralka reškega gledališča Gianna DEPOLI za interpretacijo ene izmed glavnih, vlog v otroški igri Mini e maxi.
Za uspeh Radlia Koper v Ohridu ima velike zasluge tudi tonski sne-matelj Mario Grzinie.
Fotografski natečaj PD «Ivan Grbec»
P.d. «1. Grbec* v škednju razpisuje fotografski natečaj s tematiko «Pomiad».
Natečaj bo razdeljen na dve kategoriji:
a)	za mladino do 14. leta;
b)	od 14. leta naprej.
Pravila so naslednja:
format naj bo poljuben v črno-beli tehniki:
—	udeleženci lahko sodelujejo na natečanju s poljubnim številom slik;
—	ocenjevalna komisija, ki jo bo imenoval odbor društva, bo nagradila 3 najboljša dela vsake kategorije;
—	slike mladinske a) kategorije, morajo nositi na hrbtni strani vsebinski naslov ter ime in priimek avtorja;
—	izključno za b) kategorijo je treba predložiti slike v zaprti za-lepki, ki naj bo označena z geslom. K tej je treba priložiti še drugo zaprto ovojnico z enakim geslom na zunanji strani; v tej naj bodo navedeni poleg gesla, priimek, ime in naslov udeleženca;
—	dela je treba predložiti, najkasneje do ponedeljka, 31. maja 1971 na sedežu P.d. «1. Grbec*, Trst, Ulica di Servola 124, p. k. 34146 ali v Tržaški knjigarni
Z nagrajenimi in drugimi deli, bo P.d. priredilo razstavo.
»••••«*»«« M' '	• *,	♦♦»♦♦♦♦♦♦#
Danes, 1. maja bo
O S M I C A
pri Kraljiču v Prebemegu št. 73.
Vabljeni 1
IŠČEMO
«KRAŠKI PAR»
Zadruga «Naš Kras» poziva fante In dekleta, ki b! se hoteli poročiti na Kraški ohceti 12. septembra letos, da se prijavijo do 15. maja. Svoje ime in priimek naj pošljejo na zadrugo «Naš Kras», Veliki Repen 31 ali pa naj se osebno zglasijo ob nedeljah in praznikih v Kraški hiši.
Odbor
zadruge «Naš Kras»
Metan v 14. okraju
V	torek, 4. maja bodo Acegatovi uslužbenci pričeli s prilagojevalni-mi deli za metanizacijo 2.260 plinskih naprav v 14. okraju, ki zaobjema področje vsega Nabrežja ter ulic Bellini, Dante, San Michele, Felice Venezian ter končni del Ul. Capitolina.
Kot običajno so tehniki podjetja že pretekli torek Informativno obiskali 1.696 zainteresiranih potrošnikov za nujna priporočila: o uporabi kuhalnikov od uvajanja plina do trenutka, ko bodo opravljena prila-gojevalna dela in za primemo sporazumevanje o drugem obisku, ko bodo izvedena dokončna prilagoje-valna dela.
Metan bo v omenjenem okraju spuščen v cevi ob 21. uri v ponedeljek, 3. maja.
V	primeru kakršnih koli nevšečnosti se zainteresirani lahko obrnejo s pritožbami ali z zahtevo po informacijah na telefonski številki : 750-555 in 750-272.
S SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Skrčena gradbena področja na področju dolinske občine
Nekatera že prej določena področja za gradnje se spremenijo v področja za ^kmetijske gojitve>
Kakor smo že poročali, je ob- ročje za kmetijske gojitve.
činski svet v Dolini na svoji seji v torek med drugim delno odobril predloge deželnega odborništva za urbanistiko za popravke občinskega regulacijskega načrta, ki ga je občinski svet odobril s svojim sklepom 23. maja 1969. Omenimo naj še, da se s predlogi deželnega odborništva za urbanistiko še nekoliko skrčfjo gradbena področja.
Navedli bomo popravke, ki jih .je občinski svet odobril.
Zemljišča pod Borštom, tik pod pokrajinsko cesto Boljunec - Ricma-nje, ki so bila namenjena za «do-polnjevalno rezidencialno področje izven obtosejčih naseli.je se spremenijo «za kmetijske gojitve*. Zadnji odsek (v dolžini 150 m) zemljišč pod cesto, ki iz Ricmanj vodi do pokrajinske ceste Ricmanje - Boljunec (na Bardah) in ki so bila namenjena za «dopoln,jevalno rezi-dencialno področje izven obstoječih starih naselij*, se spremenijo v področje za «kmetijske gojitve*. Preostalih 200 m se smatra kot naseljeni del Ricmanj. Del zemljišč zahodno od pokopališča v Dolini — južno od notranje ceste vzhod-zahod — ki je bil namenjen za «dopol-njevalno področje izven starih naselij*, se spremeni v «področje za kmetijske gojitve*. Ostali del zahodno od področja stare naselbine* se smatra kot naseljeni del Doline.
Del zemljišč pod ceste Križpot-Mačkovlje, namenjen za «dopolnje-valno rezidencialno področje izven starih naselij* se spremeni v «pod-
Sprejet je bil tudi popravek pre hodnih pravil glede dopolrvievalnih področij površin, na katerih so teku porazdelitve (lottizzazioni esi-stenti). Na teh področjih, za dobo dveh let od odobritve splošnega re gulacijskega načrta, je dovoljeno povišanje obstoječih zgradb z omejitvijo na 7 m največ.je višine in z upoštevanjem pravic o razdaljah, ki jih predvideva civilni zakonik. Po dveh letih od odobritve splošnega regulacijskega načrta bodo za ta področja veljale omejitve, ki so določene za področja omenjena v členu 3/2.
Tržaški cvetličarji obiskali «Eurofloro»
Iz Genove se je pravkar vrnila skupina članov tržaške zadruge za vrtnarstvo in cvetličarstvo, ki sd je v spremstvu predstavnika deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSE ogledala mednarodno razstavo «Eu-roflora*. Med obiskom v Liguriji so si tržaški vrtnarji in cvetličarji ogledali tudi sperimentalno cvetličarsko postajo v Sanremu ter ne katere specializirane objekte na Ponentskd rivieri.
Partizani in aktivisti NOB: spomnite se Cerknega !
lllllllllllllllllllllll■lllllllllllllll■•llll■llll■>l<llll||||||||||||||■l|||||||||||||•l||||■l|||f||||||||'k,.a||||||||||||||||||||||||||||||||||||||■||■|||||||||||||||||||||||||||||||||■|||||||IIIUIIIH
VČERAJ PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODIŠČEM
Zaradi poskusa kraje vrečke orehov si je naprtil še pet drugih obtožh
Sodniki so Goričana na prvostopni razpravi spoznali za krivega le enega prekrška, v prizivu pa še drugega
Ko bi se 21-letni Bruno Simio-1 celo brcnil ter ga udaril s pestjo nato iz Gorice, Campagna Bassa št. v obraz. Ker mu še ni bilo dovolj.
iiiiiiHMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiimiiHiiiiiiiiutiiiiiiiiimiiiniimiiiiHiiiimiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiimnm
USPEŠEN OBRAČUN USTANOVE ZA LETO 1970
Letoviščarska ustanova bo morala v letu 1971 omejiti svoje izdatke
Kljub temu bo sodelovala pri mnogih pomembnih kulturnih, znanstvenih in športnih manifestacijah
Upravni svet Avtonomne letovi-ščarske in turistične ustanove je na svoji zadnji seji v četrtek pod predsedstvom prof. Cumbata razpravljal o svojem obračunu za leto 1970. Iz obračuna .je razvidno, da je ustanovi tudi v lanski finančni poslovni dobi uspelo nameniti kar odst. vseh dohodkov za izvajanje statutarnih nalog, med katerimi so predvsem dela za valorizacijo in olepšanje mesta, reklama in propaganda, gostoljubnost in sodelovanje pri raznih manifestacijah. Preostalih 17 odst. letne datacije je bilo porabljenih za splošne, izdatke. To pomeni, da je tržaška Avtonomna in v letoviščarska ustanova glede koristne porazdelitve svojih sredstev med prvimi v državi.
Iz obračuna je nadalje razvidno, da je ustanova sodelovala pri vseh kulturnih, umetniških, znanstvenih, rekreativnih in športnih prireditvah okviru tržaške občine. Upravni svet .je sklenil, da bo nadaljeval tej poti čeprav bo zaradi že prej prevzetih obveznosti za nekatera dela (pomorski muzej, vodnjak na Montuzzi) in predvsem zaradi^ znatnega zmanjšanja dohodkov, do česar je prišlo zaradi tega, ker zaradi dolge stavke osebja finančnih ustanov ni prišlo do objave seznamov dodatnih obdavčitev, moral v letu 1971 znatno omejiti svoje izdatke.
Zaradi tega bo ustanova lahko nudila svoje gostoljubje v zmanjšanem obsegu in samo za tiste po-
bude, ki jih je mogoče vključiti med njene ustanovne naloge in za tiste, ki bi lahko pomenile za mesto turistično privlačnost. Med mnogimi prošnjami, ki jih je upravni svet skrbno preučil, so bile u-poštevane naslednje prireditve: med-deželno tekmovanje v jahanju, mednarodne jadralne regate za 12. pokal cTito Nordio*, mednarodna avtomobilska dirka Trst - Opčine, vsedržavno zborovanje ob 80. obletnici ustaonvitve Lege nazionale z u-deležbo delegatov iz vse države, tretja vsedržavna trofeja za tekmovanje v bridgeu, simpozij o €ra-dijski pomoči zračni in pomorski plovbi*, ki jo organizira tržaška sekcija Italijanskega združenja za elektrotehniko in elektroniko, mednarodni simpozij o umetnem hranjenju ob 46. zasedanju severnoitalijanske sekcije Italijanskega združenja za anestezijo in oživljanje, znanstveni dan združenja treh Benečij bolnišniških anastezistov in oživ-Ijavcev.
Iz že prej omenjenih vzrokov u-pravni svet ni mogel ustreči nobeni prošnji za posebne dotacije raznim ustanovam in združenjem.
Upravni svet je med drugim z zadovoljstvom sprejel na znanje, da dela za bonifikacijo področja ulice Donota napredujejo po predvidevanjih in da bodo tudi zaključena v predvidenih rokih. V kratkem bodo namreč po izravnavi terena začeli z zasaditvami za ureditev ze lenega področja.
58, »zadovoljil* s krajo, ali bolje poskusom kraje 5 kg orehov, bi se mu verjetno ne pripetilo nič hudega. Mimoidoči, ki so ga v poznih popoldanskih urah 1. maja predlanskim zalotili v Gorici v Ul. Baia-monti 14 pri tem nepoštenem opravilu, bi ga prav gotovo pustili pri miru in niti karabinjerjev bi ne klicali na pomoč, ko bi ga ne bila popadla jeznoritost, zaradi katere si je naprtil kar šest obtožb.
Bilo’ je tako: 43-letni Angelo Mar-zullo je omenjenega dne zapazil Si mionata, kako je iz kasona parkiranega tovornjaka skušal izmakniti najlonsko vrečico z orehi ter ga za to tudi pošteno pokaral. Mladenič se ga je zbal in v naglici raztresel orehe po kasonu ter se skušal oddaljiti. Marzullo pa, ne bodi len, je velel sinčku, ki ga je spremljal, naj teče do žene lastnika tovornjaka, Terese Grillo, in naj jo obvesti o dogodku. Ko je ta prišla, se ji je dejansko zdelo tako nepomembno, da se je omejila le na to, da je, podobno kot Marzullo, pokarala «porednega dečka*, nato pa se s prijateljico, Gesuo Mongato, odpravila proti svojemu domu v Ul. Baiamonti.
Ko bi se Simionato tudi sam odpravil proti svojemu domu, bi storil veliko bolje. Tega pa nd storil in sam sredi ulice je globoko premišljeval, kako ba se najbolje maščeval nad vsema, ki so ga .javno okregali. Tako se je v hipu podal za ženskama in ju dohitel v pritličju stanovanja v Ul. Baia-monti. Histerično je izruval leseni podolgovati del stopniščne ograje ter ga pričel vihteti proti preplašenima Grillovi in Mongatavi, dokler se nista zatekli v stanovanje.
Simionato je stekel za njima, ko pa je uvidel, da ju ne bo dohitel, se je podal v drugo nadstropje poslopja in brez kakršnegakoli vzroka pričel s silo odpirati stanovanjska vhodna vrata Marije Barbera, ženski .je kljub močnemu preplahu le uspelo obvestiti karabinjerje, ki so kmalu nato prijeli razboritega mladeniča in ga odpeljali na zaslišanje v vojašnico.
Med potjo je Simionato miroval, komaj pa je vstopil v urad na zaslišanje, je pričel rjoveti nad karabinjerji, jih začel žaliti, enega pa je
je zagrabil za pisalni stroj vrste «remington* in ga z vso silo zalučal v karabinjerja. Ta je bil toliko priseben, da se je hitro umaknil težkemu predmetu, stroj pa je zadel ob steno in se kajpada razbil.
Kazensko sodišče v Gorici je spoznalo Simionata za krivega le enega prekrška, im sicer telesnih poškodb., karabinjerja tftr,ga za, to obsodilo na eno leto zapora, istočasno pa mu pomilostilo celotno kazen,
Kar zadeva prekršek vdora v sta novanje so ga oprostili, ker dejanje ni kaznivo, za ostale obtožbe poskusa tatvine, groženj, žalitve javnega funkcionarja ter hudega poškodovanja »predmeta vojaške uprave* pa so ga amnestirali.
Proti tej razsodbi je vložil priziv javni tožilec, ki je na včerajšnji razpravi pred prizivnim sodiščem v Trstu (preds. Franz, tož. Franzot, zapis. Mosca) predlagal sodnikom, naj obsodijo obtoženca, ki je bil odsoten, še zaradi poskusa vdora v stanovanje na 1 leto in 6 mesecev zapora. Uradni branilec odv. Bat-tello je predlagal najnižjo kazen.
Sodniki so sprejeli tožilčec predlog in ga, poleg že prisojene kazni, obsodili še na 5 mesecev in 10 dni zapora. Tudi to kazen po so mu v celoti pomilostili.
Prihodnjega junija v Passartanu
Mednarodna razstava Tiepolovih umetnin
Številne italijanske in tuje galerije so že pristale na sodelovanje pri organizacij razstave Tiepolovih del v vili Manin v Passarianu pri Codroipu. Razstava, ki bo obsegala dela umetnika Giambattiste in njegovih dveh sinov Giandomenica vi Lorenza, bo odprta od 27. junija do 31. oktobra. Z njo nameravajo proslaviti 200-letnico smrti velikega umetnika.
Na razstavi bomo lahko občudovali slike, ki jih bodo za to priložnost posodili Metropolitan Museum iz New Yorka, galerije iz Cincinnatija in Chicaga, Detroita, Filadelfije. Montreala. Princetona in Seattla, jame zbirke z Dunaja. Innsbrucka, Helsinkov, Besamona, Pa-
Fevski zbor «Jacobus Gallus* je preteklo nedeljo z velikim uspenom nastopil v Nabrežini kot gost tamkajšnjega slovenskega prosvetnega društva «Igo Gruden*. Po koncertu so tehniki nemške barvne televizije posneli izvedbo Vrabčeve pesmi «Kresno jutro*. Za naš zbor je to vsekakor veliko priznanje
riža (Louvre), Hamburga, Stuttgarta, Londona (National Gallerg), Cambridgeja, Harkoiva, Amsterdama (Rijeksmuseum) in Leningrada (Hermitage).
Deželna uprava je pred Časom izdala 740 milijonov lir za odkup Ma-ninove vile (od ustanove Ente Vil-le Venete), za njeno ureditev in opremo. Vila, ki je Ma dolga teta rezidenca zadnjega beneškega do-ža; bo postala središče kulturnih dejavnosti v okviru dežele in bo namenjena predvsem prirejanju kongresov, razstav, seminarjev ter gledaliških in glasbenih prireditev.
Zaradi spolzke ceste
prometna nesreča Milančana
Včeraj dopoldne je 45-letnega Giu-seppa Filipettija iz Milana med vožnjo s fiatom 130 po Miramar-skem drevoredu, verjetno zaradi spolzke ceste, zaneslo s cestišča, pri čemer se je Milančan potolkel po raznih delih telesa.
Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ni nič hudega. Zaradi tega so ga s priporočilom 8 dni počitka odslovili.
PRIHODNJO SOBOTO IN NEDELJO V AJDOVŠČINI
Prvo tekmovanje pevskih zborov z obeh strani meje
Prijavilo se je 18 zborov, ki bodo tekmovali v dveh kvalitetnih skupinah
Prihodnjo soboto «n nedeljo ob 20. uri bo v Ajdovščini v Domu kulture 1. tekmovanje pevskih zborov Primorske, ki ga organizirata Združenje pevski zborov Primorske in Slovenska prosvetna zveza iz Trsta. K tekmovanju v obeh kvalitetnih skupinah se je prijavilo 18 zborov, ki so nastopila tudi na letošnji reviji »Primorska poje*, kar je bil osnovni pogoj za sodelovanje na tekmovanju.
V	soboto se bodo predstavili naslednji zbori:
moški zbori: Postojna, Jadran-Vrtojba, Peter Jereb-Cerkno, Srečko Kumar-Veliki Repen, Vinko Vodo-pivec-Ljubljana, Srečko Kosovel-Aj-dovščina:
mešani zbori: Slovenec-Boršt, PDD Svoboda-Izola. Lojze Bratuž-Gorica.
V	nedeljo pa se bodo zvrstili:
moški zbori: Fantje izpod Grmade, PD Lijak-Vogrsko, Igo Gruden-Nabrežina, Franc Zgonik-Branik,
Vasilij Mirk-Prosek - Kontovel, Mirto Filej-Gorica: ženski zbor: Postojna; mešani zbori: France Prešeren-Boljunec, Jacobus Gallus-TrsL Vsak zbor bo zapel po tri pesmi. Ljubitelji zborovskega petja gotovo ne bodo zamudili priložnost, da od blizu sledijo temu prvemu tovrstnemu tekmovanju slovenskih pevskih zborov z obeh strani meje.
Priletni pešec žrtev avtomoblllstke
V dopoldanskih urah so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 75-letnega Giuseppa Tomasija iz Ul. Mateotti, katerega so po prvi zdravniški pomoči odslovili.
Tomasi je povedal, da ga je med prečkanjem Ul. Gambini po zebra-stem prehodu podrla na tla z avtom tržaške registracije 25-letna Sandra Ferin iz Ul. Raffineria.
«INTERMARES»
Import - Export
TRST, UHca Cellinl 2/II — Tel. 35-922
Vse za mehamografijo, turizem, široko potrošnjo, industrijo, itd.
STANISLAV ZIDARIČ
ŠEMPOLAJ 4 — Tel. 20-297	NABREŽINA
NAGROBNI SPOMENIKI, SPOMINSKE PLOŠČE,
TLAKOVANJE IN VSE, KAR SPADA V GRADBENO STROKO
RICHARD Wl LLFORT
ZDRAVILNE RASTLINE
I N
NJIH UPORABA
tožnika- kjhjjga/tM,
TRST - Ulica sv. Frančiška 20 • Telefon 61-792
ZA PRAZNIKE ODPRTO!
BOGATO ZALOŽENE TRGOVINE BODO ODPRTE:
1- maj sobota
VSE TRGOVINE ZAPRTE!
2. maj nedelja
ODPRTE od 7.30 do 11. ure
market
Sežana
Koper
3. maj ponedeljek
ODPRTI marketi od 7.30 do 11. ure LJUBLJANA NOVA GORICA KRANJSKA GORA
4. maj torek
VSE TRGOVINE ODPRTE
ŽELIMO VAM PRIJETNO PRAZNOVANJE
Hi H: Hi
emona | ljubljana
PROIZVODNJA ■ TRGOVINA TURIZEM ■ ENGINEERING
SOBOTA, 1. MAJA
TRST A
8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Promenadni koncert; 9.00 Glasba za praznično .jutro, 10.00 Simf. glasba; 10.05 »Pesmi o delu v poeziji Iga Grudna*; 11.30 Od popevke do popevke; 11.50 Vaški ansambli; 12.00 T. Penko: »Skriv nostni svet žuželk*, 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po že ljah ; 16.30 Radijska priredba ; 17.20 Za mlade poslušalce) 18.15 Plesna čajanka; 18.45 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zbor RTV Ljubljana;
20.00	Šport; 20.30 Radijska igra; 22.45 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
17.00	Koncert.
KOPER
7.00,	8.30. 12.30. 14.30, 19.15,
22.30	Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Pesmi borbe in dela; 8.40 Zabavni zvoki; 9.15 Po do mače; 9.30 Pesmi de'a; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.00 Lahka glasba; 15.00 Čestitke delovnih kolektivov: 16.00 Prenos RL; 19.00 Jazz; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00.	13.00, 20.00 Poročila: 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz,
11.30	Melodrama; 12.00 Spored i L. DaUo; 13.15 Preizkušajo se diletanti: 15.50 Znanstvena oddaja;
16.00	Oddaja za bolnike; 17.10 Ve liki variete; 19.00 Bela Bartok;
19.30	Filmska glasba: 20.20 Jazz: 21.05 Radijska igra; 22.10 Sodobni ital. skladatelji.
II.	PROGRAM
8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Spored za odrasle: 9.35 Strnjena komedija: 10.05. 14.05 Plošča za poletje; 10.35 Spored z Bramieri-jem; 11.50 Zborovsko petje: 12.30 Odda,ja z Delio Scala; 14.00 Zakaj in kako: 15.35 Alto gra,dimen to: 17.15 šoort in glasba; 19.02 Spored z Mirando Martino; 20.10 Verdi: »Otello*.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek: 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Ital. instrumentalna glasba; 13.00 Medigra;
14.00	Klavirske skladbe; 14.40 Simfonični koncert; 16.10 Sodobna i-taMjanska glasba; 17.35 Glasba izven sporeda; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Koncert.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.10 Scar-latti: 10.20 Arhiv plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšnji in da nasnji.. interpreti;,, 13.30,- ScariatU;
15.30	Lahka glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00	8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila: 6.50 Danes za vas; 8.05 Veseli zvoki v majskem jutru ; 9.05 Mladi pevci ; 9.35 »Po domače*; 10.05 Jurij Ho-ly: Snidenja za Prvi maj; 10.30 Mednarodne in domače delavske pesmi ; 11.20 Slovenske pesmi ; 12.10 Čestitke za prvi maj; 13.30 Krašovec Tone: 25 let pozneje; 14.05 Minute s slovenskimi solisti; 15.05 Meiodije za mladi svet;
16.00	Med meridiani ljubezni; 16.30 »Po domačih krajih*; 17.05 Lepe melodije ; 17.15 Radijska igra ; 18.13 Komorni intermezzo; 18.30 Iz jugoslovanske zabavne glasbe; 19 00 Lahko noč. otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »Radio klub*; 21.20 Panorama vedrih melodij; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL TELEVIZIJA
10.55 Svečanost ob podeljevanju priznanj za delo; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Italijanske kronike: 15.00 Šport; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 19.10 Sedem dni v parlamentu; 19.35 Nabožna odda*a; 19.50 Športni dnevnik in kronike: 20.30 Dnevnik: 21.00Glasbeni spored: 22.10 TV razprava:
23.00	Dnevnik.
II KANAL
17.00 Šport; 17.40 TV priredba;
21.00	Dnevnik; 21.20 Tisoč in en večer; 22.30 «Veliki kameleoni* — drama; 23.35 Sedem Ani v parlamentu.
NEDELJA, 2. MAJA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za klavir; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 15.30 Radijska igra; 16.45 Parada orkestrov; 17.30 Zborovsko petje;
18.00	Koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba.
TRST
8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 14.00 «E1 Campanon*;
KOPER
6.30,	7.00, 12.30 14.30, 19.15,
22.30	Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Melodije velikih mojstrov; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.30 Lahka glasba; 11.30 Vesele skladbe; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 in 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Šport;
14.00	Sosedni kraji in ljudje: 16.10
Primorska poje:	16.45 Pihalni
orkester RTV Ljubljana; 18.45 Šnort; 19.30 Prenos RL: 22.20 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.30 Ma-
ša: 10.45 Spored z M. Bongior-nom; 11.35 Roditeljski krožek; 12.25 Hit Parade; 13.15 PodoI-danska oddaja:	15.10 Popoldne
z. Mino; 16.05 Formula uno; 17.00 Nocomet: 18.00 Neapeljske Desm': 18.15 Nedeliski koncert; 19 30 TV glasba; 70 05 Oddnia z Rrp*mp. rijem’ 21.35 Koncert: 22.10 Žen ska 70.
II PROGRAM
8.30,	13.30, 16.25, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.35
Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športne napovedi; 12.30 Franca Valeri; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradi-mento; 14.30 Orkestri; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.30 Športna nedelja; 17.00 «Rischianiente»:
18.00	Športna nedelja; 20.10 Operne skladbe; 21.30 Nove plošče;
21.30	Radijska priredba.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.50
Folk glasba; 12.20 Brahms; 13.00 Smetana;	15.30	Radijska igra:
18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost ih sedanjost,- 20.45 Poezija v svetu.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 10.10 Mozart; 20.20 Mojstri interpretacije; 11.00 Medigra; 12.30 Plošče resne glasbe; 14.15 Sodobna ital. glasba; 15.30 Simf. glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Danes za vas; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Srečanja v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Igrajo pihalni orkestri; 15.05 Z naš:m' solisti v opernem svetu; 15.30 Radijska igra; 16.45 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*: 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
ITAL TELEVIZIJA
11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja: 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Šport; 16.45 Spored za otroke; 17.45 Nogomet;
17.55	Spored s Pippom Baudom;
19.00	Dnevnik; 19.10 Nogomet;
19.55	Športni dnevnik in kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 «11 mulino del Po»; 22.10 Športna nedelja;
23.00	Dnevnik.
II KANAL
16.45 Šport; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored; 22.15 Filmi 70.
PONEDELJEK, 3. MAJA
TRST A
7.15, 8.15, 11 JO, 13.15, 14.15,17.15,
20.15	Pomočila; 7.30 Jutranja glas-
ba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12 JO Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;	17.00 Orkester Safred;
17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30Radio za šole; 16.50 Deželni slkladia-tedjd; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Zborovsko petje; 19.35 Revija glasbil; 20.00 Šport; 21.00 Pripovedniki naše dežele; 21.50 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
16.00	Wagner.
KOPER
6.30,	7.00, 12.30, 14.30, 19.15 ln
22.30	Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.15 Strani albuma; 9.30 «20 tisoč lir za vaš spored«; 10.00 Juke bo«; 11.00 Popevke; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Lahka glasba; 19.30 Prenos RL;
22.15	Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila;
8.30	Jutranje pesmi; 9.15 VI in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 ln
18.00	Plošča za poletje; 13.15 Hit Parade; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 19.00 Kulturne aktualnosti; 20.20 Sestanek petih; 21.05 Koncert lahke glasbe.
II PROGRAM
8.30,	13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Marilyn: Ena ženska, ena zgodba; 10.05 in 14.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradi-memito; 14.00 Zakaj ln kako; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.05 «Stu-dio aiperto«; 18.45 Nove plošče; 19.02 Rimska srečanja; 20.10 Glasba po željah; 21.00 Kvizi narobe; 21.30 Pevec v množici;
22.00	Brahms; 22.40 Radijska priredba.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.45 Sodobna ital. glasba: 1220 Arhiv plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji ln današnji Interpreti; 17.20 Strani albuma; 17.35 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Radijska igra.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.50 PdllkL glasba; 11.00 Medigra; 13.30 Antologija Interpretov; 15.30 Slm-
1 g!lš‘Alfe-ster«6.’'’''" H"
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00,17.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.05 Priljubljena dela Iz lahke glasbe; 9.05 Revija domačih zvokov; 10.05 Viktor Konjar: »Pogled nazaj in naprej«; 10.25 Jugoslovanski pevci; 11.20 Iz jugoslovanske simfonične literature; 12.10 Koncert vedrih melodij;
13.30	Popevke evropskih narodov; 14.06 Z orkestrom Jack Wolfe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 15.05 V svetu opernih melodij; 16.40 Cez polja ln potoke; 17.05 Ples ob petih; 18.00 F. M. Dostojevski: «Ne želi svojega hllžnjega žene«; 18.40 Lepe melodije; 19.00 Lahko noč, otroci: 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka; 20.00 Giacomo Puccini: «Turandot», opera v treh dejanjih; 22.20 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od popevke do popevke.
ITAL TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Zdravstvena vzgoja; 13.30 Dnevnik; 15.30 šport; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 športni dnevnik ln kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Resmlč-na zgodba bandite Jessa«, film; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Spomin na Igorja Stravinskega; 22.25 Ekonomska panorama.
Naj živi prvi maj praznik delovnih ljudi!
Kot smo že včeraj pisali, bo o- partizanih, drugi sin pa je bil vojni srednja proslava današnjega delav- i ujetnik v Nemčiji. Po letu 1947 se skega praznika na Goriškem v Go-1 je z družino preselila v Vipavo. Ži-rici, kjer se bo ob 9.30 razvila | vela je odmaknjena od rojstnega delavska povorka, kateri se bodo kraja, vendar ga je rada obiskova-pridružili tudi kmetje s svojimi; la in vsak Vrhovec, ki je šel mimo
traktorji in študentje, po obeh go-riških korzih (Italia in Verdi) na Travnik kjer bo skupna manifestacija treh sindikatov CGIL, CISL in UIL.
Ob tej priliki so trije sindikati izdali tudi skupen prvomajski proglas, v katerem poudarjajo dejstvo, da se letos praznuje skupno ta delavski praznik. Za proslavo so izbrali tokrat Gorico, sedež pokrajinske uprave, da bi ji dali poudarek borbe za zadovoljivo rešitev še nerešenih sindikalnih problemov, predvsem obrambo zaposlitve in
Vipave je bil na njenem domu vedno dobrodošel.
Vrhovci izrekajo soprogu, sinovoma in hčerkama ob bridki izgub? iskreno sožalje.
Seja v Doberdobu
Doberdobski župan Jarc je sklical izredno sejo občinskega sveta, ki bo v torek 4. maja v šolski telovadnici v Doberdobu.
Dnevni red vsebuje 12 točk med katerimi so, poleg običajnih uvod-
nih poročil župana, še odobritev predloga, oziroma sklepa občinskega odbora za ureditev in asfaltiranje ceste Križada - Poljane -Palkišče ter odobritev dodatnega prispevka nekaj nad 1,5 milijona lir za gradnjo prvega dela občinske kanalizacije. Razpravljali bodo še o raznih drugih prispevkih za javna dela, kot n. pr. za ureditev pokopališča v Doberdobu (3,9 milijona lir). Razpravljali bodo tudi o odškodnini v Jamljah za napeljavo metanovoda za Trst preko jusarskih zemljišč ter imenovali občinskega predstavnika v šolskem patronatu za 1971-74.
Ob koncu bodo obravnavali še nekatere zadeve občinskih uslužbencev ter druge občinske probleme, ki ni-
PROSLAVA 1. MAJA in 30 LETNICE O F
na «Dvoru» v Števerjanu
dne 1., 2., 3., 6., 8. in 9 maja
Program:
Danes, 1. maja ob 16. uri: Zborovanje pred spomentaiom padlim govorita: Dr. ALEŠ BEBLER m senator GIAN-FRANCO MARIS. Nastopata godba na pihala «KRAS» in pevski zbor «JEZERO» iz Doberdoba.
Jutri, 2. maja od 19. ure dalje: PLES. Ob 20.30 nastop folklorne skupine «FRANCE MAROLT« lz Ljubljane.
V nedeljo, 9. maja: DAN MLADINE; ob 8.30 planinsko-orien-tacijskl pohod; ob 16. uri ženska odbojkarska tekma Briški grič — Mladost; ob 18 uri nastop kotalkarjev ŠD «POLET« z Opčin.
Zvečer 1., 2., 3., 6., 8., In 9., maja PLES. Igrali bodo ansambli «FANTJE TREH DOIIN«, «BRIŠKI SLAVČEK« ter «1
NOBILI«.
Od 1. do 9 maja: VINSKA RAZSTAVA, ki jo prireja Odbor vinogradnikov lz števerjama in z Oslavja.
Vse dni bo deloval bogat srečolov K obilni udeležbi vabi prireditelj:
Prosvetno društvo «BRIŠK1 GRIC» — ŠTEVERJAN
so izrecno na dnevnem redu. ______________________
delovnih mest zlasti na tekstilnem ! ..... .... .......................„„.......................................................mm........»mm.,.......................................................«“
in gradbenem področju'
Iz tega zborovanja naj izide nova obveza v borbi za rešitev problemov naše ekonomske in socialne strukture, za razvoj tehnologije v podjetjih z državno udeležbo, za okrepitev podjetij na splošno, da bi omogočili ustvaritev še novih delovnih mest in tako preprečili ali vsaj zavrli odseljevanje mladih delavcev. Proglas zahteva nadalje še večji razvoj blagovne izmenjave s sosednjimi deželami in državami ter gradnjo novih infrastruk tur za povečanje prometa z njimi.
Boriti se moramo tudi za utrditev že doseženih gospodarskih pridobitev in za razkrinkanje ostankov dobičkarstva zasebnih in javnih delodajalcev. Boriti se moramo za ohranitev zdravja delavcev z iz boljšanjem zdravstvenih ukrepov na delovnem mestu tor s tem v zvpzi zahtevati izvedbo vseh obstoječih predpisov. Vse te in druge pravice bomo zahtevah v okviru borbe za izvedbo strukturnih reform, ki naj temeljito spremenijo državo in pripomorejo k napredku demokratizacije, da bodo delavci poštah v vedno večji meri odločujoči član in ne samo ob.jekt naše družbe.
Naj živi prvi maj — praznik vseh delavcev na svetu!
OB PRISOTNOSTI URADNIH ZASTOPNIKOV
Gospodarsko razstavo treh dežel - ESPOMEGO so včeraj zjutraj v Gorici svečano odprli
V veliki športni hali v dolini Korna razstavljajo podjetja iz naše dežele, iz Slovenije in iz Koroške - Vlado je zastopal podtajnik Toros, uvodni govor pa je imel Lupieri - Močna prisotnost raznih jugoslovanskih podjetij
V ponedeljek ob 18. uri konferenca o zadružništvu
V okviru Espomcgo bo v dv®" rani trgovinske zbornice v Goric* v ponedeljek 3. maja ob 18. ur zanimiva debatna konferenca o ***’ družništvu in o zadružnih odnosi" sosednjimi deželami. Organi*®’ tor Deželna zveza zadrug, val" vse, da se zanimive konfereHte udeležijo. Prisotni bodo tudi ugl®"’ ni predstavniki zadružništva iz & ma, Slovenije ter Koroške.
Smrt Vrhovkc Veronike Cotič
JUG. TELEVIZIJA OD 1. DO 8. MAJA
SOBOTA, 1. maja
10.00 «Deklica in zajček, pazi na otroka«; 10.55 Zdaj zaori pesem o svopodi; 11.25 Proslava 50 letnice labinske republike; 15.55 Praznični zvoki; 16.25 »Holandski dragulji«; 17.10 Košarka TV
SZ; 18 05 Košarka Jugoslavija Italija; 20.00 TV dnevnik; 20 35 Glasbene domtsUce; 21.55 Rezervirano za smeh; 22.25 »Nepremagljivi«; 33.35 Poročila.
NEDELJA, 2. maja
20.00, 23.45 Poročila; 9.30 Po do mače; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja; 11.45 »Mestece Peyton» — ser. film; 15.00 Balkansko prvenstvo v boksu; 18.20 »Hugo in Jožetina* — švedski film; 20.35 Festival festivalov; 21.30 Košarka — Jugoslavija — TV prenos; v odmoru glasbena medigra; 23.00 Videofon; 23.15 Športni pregled.
PONEDELJEK, 3. maja 20.00, 22.15 Poročila; 10.15 A. Ingolič; Tajno društvo PGC; 11.15 Koncert vojaškega orkestra Doma JA; 15.40 Trije rokomavhi; 16.05 Risanka; 16.20 Mladi za mlade; 17.05 Obzornik; 17.20 Košarka Ita-
lija: TV; 18.05 Košarka Jugoslavija: SZ; 20.35 »Nočni koncert* — film iz VOS; 21.30 Ustavna raz prava; 21.45 Kako smo postali družina — reportaža.
TOREK, 4. maja
20.00, 22.30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14 45 TV v šoli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 Tiktak; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Stare krčme: Pri Obrščaku; 19.05 Obve ščenost in odločanje. 19.30 Starši in otrok; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 20.40 «Najprej jaz, potem drugi* — ital. film; 22.50 Glasbeni nokturno.
SREDA, 5. maja
20.00, 22.30 Poročila; 8.15 TV v šoli; 15.35 Test z glasbo; 15.50 Kongres samouprav) jalcev; 19.30 Na sedmi stezi; 20.35 J. Sequens: »Brzojavka iz Neaplja* - TV igra; 21.30 Gilbert Becaud.
ČEETRTEK, 6. maja 20.00, 22.55 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angle ščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.15 Pika No-
gavička; 17.45 Poročilo s kongresa samoupravi jalcev; 18.15 Obzornik; 18.30 »Skrivnosti živali*; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.35 Četrt ko vi razgledi; 21.25 L. Pirandel-lo; «Moj svet* — nadaljevanka. 22.15 400 let slovenske glasbe.
PETEK, 7. maja
20.00, 22.45 Poročila; 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 15.40 Osno ve splošne izobrazbe; 17.00 Vija vaja — ringaraja; 17.45 Poročilo s kongresa samoupravljalcev; 18.15 Obzornik; 18.30 Zabavno-glasbena oddaja; 18.45 Variete; 19.0(0 »Me steče Peyton» — ser. film; 20.35 »Tujec na vlaku* — amer. film:
22.15	Rdečilo — nemška glasbena oddaja.
SOBOTA, 8. maja
20.00, 23.25 Poročila; pribl oi 8.25 Kongres samoupravljalcev 14.30 Wembley: Nogometni fina l-za angleški pokal; 18.00 Obzornik
18.15	Popularne narodne pesmi 18.45 »Holandski dragulji* — sei film; 19.15 Človek Mo veku: 20.3, Evropska moda — prenos s Plit vic; 21.45 Rezervirano za smeh
22.15	»Nepremagljivi* — ser. film
Pred nekaj dnevi so v Vipavi pokopali 75-letrio Veroniko Cotič, po rodu z Vrha sv. Mihaela. Pogreba so se udeležili številni ljudje z Vipavskega, pa tudi mnogi ljudje z Vrha so ta dan pohiteli v Vipavo, da bi dali zadnji pozdrav stari ženi, ki je bila zelo priljubljena v vasi.
Njeno življenje je bilo življenje tipične primorske slovenske žene. Iz domačega kraja je morala v begun stvo med prvo svetovno vojno in njena vas je bila prav v o-srčju hudih spopadov. Poročila se je takoj po vojni in živela doma v baraki, ker je bil dom porušen. S trdim delom sta si mlada zakonca spet zgradila hišo, skromno živela in se času narodnoosvobodilne vojne vključila v odporniško gibanje. Po kojna Veronika je kuhala, šivala in prala za partizane, ki so bili v karavli blizu vasi. Leta 1944 je izgubila 17-letnega sina, ki je padel v
Ob prisotnosti številnih zastopnikov oblasti in gospodarskih ustanov ter mnogih operaterjev iz naše dežele, iz Slovenije in Koroške, so včeraj zjutraj otvorili mednarodno vzorčno razstavo ESPOMEGO. Priredili so jo v veliki športni hali v dolini Koma in reči moramo, da je bil prostor zelo srečno izbran. V veliki hali so zastopniki raznih podjetij iz naše dežele in iz Slovenije ter turistične in gospodarske zbornice Koroške uredili zares lepe kioske, v katerih razstavljajo svoje izdelke. Veliko je razstavljavcev iz Gorice, med njimi so tudi nekateri slovenski trgovci, množično so se vabilu odzvala tudi podjetja iz Slovenije, še posebej iz obmejnega področja.
Uvodni govor ob otvoritvi je imel predsednik goriške trgovinske zbornice Lupieri. Dejal je, da hoče biti ta razstava nekako dopolnilo koroškemu lesnemu sejmu in ljubljanski razstavi Alpe-Adria. Gorica naj bi odslej vsako leto privabila tudi gospodarske operaterje iz treh obmejnih dežel. Tudi gospodarstveniki naj bi se torej srečavali v našem mestu, poleg mož kulture in raznih vrst "ffiNisvehiega udejstvovanja. Lupieri je še omenil dobre odnose med našo deželo, Slovenijo in Koroško.
Za njim je na kratko spregovoril predstavnik deželne uprave odbornik Tripani, nato je govoril državni podtajnik Toros. Tudi on je omenil vsak dan boljše odnose med politiki, gospodarstveniki in kulturnimi možmi teh dežel. To sovpada, je dejal vladni predstavnik, tudi z vsak dan boljšim razvojem odnosov med sosednimi državami v tem delu Evrope. Toros je še omenil, da bodo po sedanjih sindikalnih gibanjih v tovarnah posebno povečali proizvodnjo, da bi lahko italijanska industrija še vedno konkurenčna na domačem in tujem tržišču.
Podtajnik Toros je prerezal simbolični trak, nato so mu dekleta v furlanskih narodnih nošah ponudila lepo darilo. Opazili smo tudi slovenska in avstrijska dekleta v narodnih nošah.
Med prisotnimi smo opazili pokrajinskega predsednika Chlentarolija, deželna, odbornika Tripani ja in De-vetaga, predsednika goriške hranilnice Barnabo, poslanca Marocca, podpredsednika pokrajine Waltri-tscha, razne občinske odbornike, med njimi tudi dr. Paulina (župan in podžupan sta bila odsotna iz Gorice). Videli smo tudi jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Bo-
risa Trampuža, konzula Zlatka Vi-
dasa in Draga Žvaba, novogoriškega župana Rudija Šimaca, podpredsednika gospodarske zbornice Slovenije Zvonimira Tanka in generalnega tajnika iste zbornice Jožeta Gačnika, zveznega poslanca Štefana Cigoja, republiškega poslanca Jožeta Šinigoja in številne druge jugoslovanske operaterje.
Tudi iz Avstrije je prišlo precej zastopnikov: omenimo naj med njimi zastopnika koroške gospodarske zbornice Semmelbacha Erzerja in predsednika koroškega turističnega urada Knasla.
Razstava bo odprta do 9. maja. Poleg športne dvorane razstavljajo na prostem kmetijske stroje, razno opremo ter športno - taborniške rekvizite. Postavili so tudi velik lesni oder, na katerem bodo vsak večer razne zabavne prireditve. Posebni razstavi sta še v dvorani Ljudskega doma, kjer razstavljajo razne keramične ploščice ter v prostorih kmetijskega konzorcija, kjer
je razstava vin domačih vinogradnikov.
Promet za praznike v Števerjanu
Občinska uprava v števerjanu je v predvidevanju večjega avtomobilskega prometa za praznike 1. in 2. ter 9. maja prepovedala ustavljanje vozil na desni strani ceste od Groj-ne preko Bukovja do Dvora in dalje preko Soveece proti Oslavju.
Iz goričkega matičnega urada
Dne 29. aprila so na goriškem matičnem uradu prijavili 8 rojstev in eno smrt.
Rojstva: Michele Digiusto, Laura Furlan, Laura Codutti, Massimo Persi, Davide Stanič, Ilaria Sessi, Claudio Rejc, Adriana Furlan.
Umrli: upokojenec 54-letni Carlo Visintin.
iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitHitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumimniiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZLAT JUBILEJ V GORICI
50 let zakonskega življenja Olge in Karla Velušček
FAŠISTIČNO IZZIVANJE
VERDI 15.15, zadnja 22.00: «KoHj’ ma 22». M. Bolsan ln Orson Wei’ les. Ameriški kinemaskop v btf' vah. Mladini pod 18. letom P1’6-povedan.
CORSO 15.15—22.00: «Per grazia P’ oevuta«, N. Manfredi ln C. B06' cardo, Italijanski barvni film' MODERNISSIMO 15.00—22.00: «^J' pione detto anche 1’Africano«, Mastroianni in V Gassman, W lijanskl barvni film.
VITTORIA 15.00—21.30: »Bubu«, r Ranierl in O. Plccolo, Italijan®^ film v barvah, mlajšim od 18 ^ prepovedan
CENTRALE 15.00—21.30:	«La v««’
delta di Tarzan«, R. Eliy to *' Machoney, italijanski barvni f**111'
Iršič
AZZURRO 14.00: «11 elan dei bor®*' lini« Franco Franchi, Clccio ^ grassia. Isabella Biagini. Ctoeto® scope v barvah
EXCELSIOR 14.00, zadnja 22.: «** flglia di Ryan» R. Mitchum, lv Hovard. Barvni film:	.
PRINCIPE 14.00: «Oancerto por J* stola solista«, Anna Moffo, G. schin. V barvah.
,\uv(i ti ort ca
SOČA (Nova Gorica): »Neipreto8^ ni«, ameriški barvni film —
18. ln 20.
SVOBODA: «Sllvija in ljube**®, italijanski barvni film — ob
ln 20’	*	WUI
RENČE: «Podani mi luno z neb^1 francoski barvni film — ob 1®-DESKLE: Prosto	j,
ŠEMPAS: »Angeli brez raja«, ^ janski barvni film — ob 19.30. ^ KANAL:	»Drevo spoznanja«,
riški barvni film — ob 19^°' PRVAC1NA: Prosto.
Dogo vrsto let goriški fašisti po-
reličujejo Mussolinija in epadte za čast* z verskimi obredi, ki jih prirejajo 28. aprila, na dan, ko je bila nad fašističnim diktatorjem izvršena smrtna razsodba. Za to priliko so vedno nalepili po mestu velike črne lepake, sestavljene v ob'iki osmrtnice.
Tako so goriški fašisti ravnali tudi letos, vendarle s to spremembo, da so temu izzivalnemu dejanju dali uradni pečat svoje misovske stranke. Letošnji lepak so namreč opremili z znakom MSI in Mussoliniju so dodali še razbojnike zloglasne sa’oiske republike
Vladnega zastopnika v Gorici in njemu podrejene visoke policije I vadna potuha junkcionarje vprašamo, ali ni ta le- * tirnim silam.
pa/c t> nasprotju z znanim zakonom
Scelba. ki prepoveduje apologijo fašizma? če je temu tako, zakaj ne prijavijo sodišču zastopnike goriške MSI? Zakaj nekateri visoki funkcionarji še vedno dovoliuiejo take fašistične provokacije, ki povzročajo upravičeno ogorčenje prebivalstva?
Seveda bomo takšnim primerom v Gorici priče vse dotlej, dokler se bodo naš’i visoki sodni funkcionarji, ki bodo sprejemali fašistične prijave proti demokratičnim upravi teljem iz Ronk in iz Gradišča. Čeprav je sodišče te protifašiste oprostilo in obsodilo znana goriška fašista odv. Pascolija in dr Coano, so vendarle takšni primeri č’sto na skrajnim konserva-
Danes praznujeta v Gorici 50-let-nico svojega zakona Karel Velušček in Olga Rot, ki sta. zlasti Karel, dobro poznana med goriškimi rojaki v mestu in tudi na podeželju, saj je bil vsa povojna leta usluž-ben pri «Soči» in Primorskem dnevniku, kjer je skrbel za odpremo časopisov, da so prišli pravočasno v roke naročnikom.
Poročila sta se dne 30. aprila 1921 v Bovcu, ker je bila nevesta iz Žage blizu Bovca. Takrat sta imela oba po 25 let. Njuna skupna pot je bila vse prej kot z rožicami posejana, kakor imenujemo mimo in redno življenje.
že pred poroko je bil naš Karlo borec v Maistrom armadi za osvoboditev Štajerske in slovenske Koroške. Po poroki je najprej delal prt zadrugi tCamico« od leta 1922 do 1935 pa je bil za sprevodnika pri občinskem avtobusnem podjetju v Gorici, že takrat je okusil fašistično preganjanje in bil tudi kaznovan ker je leta 1931 govoril v službi po slovensko v deželi kjer »se govori samo italijansko» kakor je pisalo po vseh zidovih. Ko je leta 1935 prevzelo mestno avtobusno službo podjetje Ribi, je bil Karlo takoj odpuščen prav zaradi svojega slovenskega in naprednega prepričanja. Med drugo vojno se je takoj pridružil osvobodilnemu gibanju ter delal najprej kot terenec in potem kot partizan do zaključka vojne.
Po sklenitvi miru, ki je Gorico prisodil Italiji, sta se naša jubilanta takoj pridružila naprednemu gibanju ter se vključila v Demokratično fronto Slovencev kjer je zlasti Karlo agilno deloval ter širil in propagiral zlasti napredno časopisje predvsem tednik «Sočat in pa Primorski dnevnik. Dne 13. maja bo dopolnil tudi 75 let življenja in sedaj živita z ženo na Sempetrski cesti v Gorici, kjer ob skromni pokojnini uživata zaslužen pokoj. V zakonu sta imele enega sina, ki pa je zaradi nesreče z granato dobil pred mnogimi leti hude poškodbe in je moral za stalno ostati no zdravljenju v goriški bolnišnici.
Naša jubilanta pa sta še vedno kar dobro pri zdravju. Ob tem lepem jubileju jima številni prijatelji in znanci s le in z druge strani meje od srca želir j še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu
I. M.
DEŽURNI LEKARNI V GORICI
V Gorici je danes ves dan ponoči dežurna lekarna VILLŠ ' GIUSTO, Corso Italia 244, tel. a5'
v nt2icu
Danes ves dan in ponoči J® ^ Tržiču dežurna lekarna dr O Ih ti. Ul i magglo 94. tel 73-32®
dežurna cvetličarna f
Danes so v Gorici vse cvetH"® ne ZAPRTE. Jutri pa je dežtogjj cvetličarna GORIAN RENATO, Garibaldi 9, tel. 2628
MESO IN PISCANCE I. VRSTE, SADJE IN ZELENJAVO, JESTVINE, DROGERIJSKO BLAGO, GALANTERIJO PLASTIČNE IZDELKE IN ŠOLSKE POTREBŠČINE
DOBITE PO UGODNIH CENAH PRI
VELEBLAGOVNICI D ES PAR
KOMAULI
GORICA — Ul, Don Bosco St. 171 (pri Pevinskem mostu)
POLEG TEGA ŠE MNOGO IZREDNI!1 IN UGODNIH PONUDB VSAK TEDEN-
Trgovin*
čevljev
J JREN
GORICA
Largo XXVII Maržo * Palača INPS Vta IX Agosto I
Velika Izbira čevlje« in torbic po Konkurenčnih cenah I
PRIZNANU MEDNARODNO mo PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
DORICA - Ul Unca d‘Ao*te lili - Tel 4H-45 - UOKlC*
PREVZEMAMO PREV OZ VSAKOVRSTNEGA BLA<^

SPOMINI NA NEPOZABNE ČASE
Od prvih dni s srcem in žrtvovanjem na strani narodnoosvobodilnega gibanja
Razgovor z nosilcema spomenice tovarišema Tončko in Emilom Coljo
. Oskar Kovačič je kmalu po svo-prihodu v Trst navezal stike J*1® s Tončko in Emilom Coljo. £ hjima ga je poslal z listkom , onekin brat Stane Bidovec (Tonč-r* in Stane sta sestra oziroma '*at v Bazovici ustreljenega Fer-ki .»e bil že takoj v začetku prvimi organizatorji OF v Jubljani. Vedel je torej, da pri-k zanesljivim ljudem in ko predstavil v njunem takrat-. ^ stanovanju v Ul. Piccardi 29, dostavno dejal: »Jaz sem To-* >n pokazal Stanetov listek z
naslovom.
^e8a se Tončka in Emil še da-. ^ prav dobro spominjata, saj se J;.* 1 2 3 4 5 njegovim prihodom dejansko celo Tončkino in Emilovo organizirano delovanje za Osvobodil-fronto, ki je bilo v bistvu le j^ujevanje njunega že predvojna .udejstvovanja v raznih m lanskih in drugih društvih in organizacijah
v^*e*n smo se z vsem srcem Jr*8li v ilegalno delo. Oskar Dt,/r ni nikoli prenočeval pri nas,
najai Da ^ pogosto. k0 ^ je
_K®C®1 s svojih občasnih aktivi-cnih obhodov po Istri in Milj-Tjn hribih na eni ter Tržiču na stran* — pripovedujeta zdaj da- i a *n Emil. Sproti nam je v Ja ^vodila za delo, ki je vsaj začetku obstajalo v glavnem jroaranju živil, zdravil, oblek in z« Za osvobodilno gibanje in novih Ce: pa *u<^' v Pridobivanju f^n Pristašev in sodelavcev. V govorih nam je pogosto na nje-®sten miren in resen način a agal cil-ie in ponten OF. Obit 710 .je že v tistem času prihajal nia11 *-ucii Leon in dolgo sploh %.Va v©dela, da sta brata. Nikoli tjja o tem govorila, pa tudi po-w>na s* nista bila, sicer pa tako jjj ’ da je bilo takrat vse tajno ^ a'a je bilo eno glavnih navodil ^ govoriti čim manj.
^ 0 je trajalo kaka dva meseca k nadaljuje svojo pripoved Totič-tja do Oskarjeve in nato z j*!?ve aretacije. Toda vsi stiki Ppdjkna tudi po aretaciji niso pPJ’®rn prenehali, saj nama je na Oskar celo iz zapora spo-se paziva nekega in-Marcella (to je tistega,
_________________________
“dal Oskarja in po neka-HPy Pričevanjih tudi Leona, op. (W T° tudi dokazuje, kako .je da • stalno pozoren na to, V nia ne bi zaradi njega prišli p*®varnost še drugi aktivisti, kudi sicer Oskarjeva in kinit a aretacija ni pomenila pre-bito v ^ti vi stičnega dela, saj je aretip tako poskrbljeno, da so iheni.ane ali padle aktiviste za-Wja Va'i drugi. Tako so se po-Ogi„.Pvi Coljevih v Ul. Piccardi prtipi * n-iuni nasledniki. Prvi je itnen* "rane Hvalič z ilegalnim vig0® Bolte, za njim Jožko Udo-še ju Nlri°' Albin Čotar - Karlo in Tr^ arušič - Blaž, ki so prišli v stva ^navodilih osrednjega'vodnarjev prihod
ftd^nwar^em sva se P°znala že rrdj ™adih nog — pripoveduje E-bing" sa.j sva sovaščana iz Škr-spo^u? Krasu. Prav dobro se 0dbra,n:,,am kako sem se takrat v jjiVli v gostilno Pepija Paulice d« ' Oambini. Za mizo .je sebe,.. n®kdo in se delal, kot da rr^, .Casopis. Bil je Čotar. Seveda j* vldel, a se ni izdal. Bil je ^ | 6rijen prav k nam in ko . ‘al° Pozneje tudi res prišel, 8a takoj spoznali.
stda""10 Pozneje tudi res srr^ *a takoj spoznali. Z njim vaniJ>otem ves čas njegovega bike/ o v Trstu imeli stalne sti-*lsteTv,P v Pa je naš dom bil v. ščej? 0asu kot nekakšno skladi tž^nega blaga. Pri nas smo PaltM todi cele noči pripravljali Suj z oblačili, hrano in dru-katere so potem odnašali kan... aktivisti, največ seveda po že 0D?. na Kras, kjer je tedaj ta, rf^vala prva partizanska če-111 k) je vodil Dugulin.
ft^efre^ena aretacija laia Marušiča
te *g«n času kot Čotar - Karlo MarnVnpat prihajal k nam tudi s Tj/?.* Blaž in tudi nanj naju spoj^ko vežejo mnogi drobni Prib]'-,1; ki nama še danes živo Ptgv ,'i° takratni čas. Bilo je O^Jf-ga dne, ko si je v UL toteL , a s poslednjim nabojem, kve.4, k° .je ostale izstrelil proti ^dov;»nnom. vzel življenje Jožko krat .C ' Nino. Blaž bi moral tako jJJa sestanek z Ninom in brž v tj|10 zvedeli, kaj se je zgodilo Sest«' "JPnastica, sva s Tončkino te phk .avl00 pohitela Blažu, ki ten, -pial iz Skednja s tramvaju 2, nasproti. Blaž je lz-obema predoroma na vaio .tetn Trgu Sansovino. Dežela Je . kot iz škafa. Ustavila v Jjja in obvestila o streljanju žgodi]. ^Pnastica in kaj se je z. Ninom. Tako sva pre-
J««lec
Pjegovo aretacijo.
pa tak
Nrrigi te bil zelo pri.jeten človek. %jir/ te postal povsem domač. Sff A&rkico Majdo, ki ji je Stoek h štiri leta, je učil par-P^tjo o PCsmd in pozdravljati s ?il a! ^PoPKiim se tudi, da je |b Ved r 'e<^ec- Bil .je pač mlad kpei JI® Pa nogah; kdo bi ne ^ka. Nekoč smo ga spre-
mili k moji sestri Emi v Ul. dei Porta. Ema je pripravila večerjo, črne špagete in ne vem še kaj, še prej pa malo prigrizka. Nekdo od nas .je pripomnil, da manjkajo vilice in nož, Blaž pa je odvrnil: »Kaj je treba nožev in vilic* in začel jesti. Potem je vse, kar je bilo na krožniku in namenjeno nam, pojedel sam. Ema ga niti ni upala prekiniti, tako je jedel s slastjo.
Mama, Jakob pušča...
Iz previdnosti, da ne bi Majdiča kot otrok nehote omenila Blaževo ime, če bi slučajno prišla v hišo policija, smo ji dopovedali, da se Blaž imenuje stric Jakob. Nekega dne se .je Blaž kopal v kopalnici. Po nerodnosti je pustil odprto pipo in voda je kmalu začela teči izpod vrat kopalnice v vežo. Majda je takrat vzkliknila: »Mama, mama, stric Jakob pušča...*
Še marsikaterega dogodka se spominjata Emil in Tončka iz tistih časov, na primer kako .je prišel k njim do zob oboroženi Stjenka z vnaprej najavljeno parolo Nando in pri njih prebedel noč do 5. ure zjutraj, ko se je spet odpravil po svojih poteh, ka-ko je Tončka po Blaževem naročilu odnesla k nekemu čevljarju v Ul, Madonnina kompletno Emilovo obleko s perilom vred z naročilom, da .je vse to za nekega «biondota» (za katerega seveda sploh ni vedela, kdo je), ko pa .je potem čez nekaj dni prišel k njim na dom Taras sta ga zagledala v Emilovi obleki in ga presenečena ogovorila: »A, ti si tisti biondo...* Spominja se tudi, kako .je prihajala k njim na dom tudi Alma Vivoda z možem, kako jima .je nekega jutra proti koncu leta 1942 Blaž sporočil, da ju je v tisti noči na svoji seji okrožni komite sprejel v partijo in dal Tončki ilegalno ime Mojca, Emilu pa Eco (E-Emil, co-Colja), kako je v tistem času pridno pomagala tudi Knkova sestra Danica, katera ju je seznanila tudi z Marico Škabarjev©, ki je bila v tistih časih ena najbolj marljivih in požrtvovalnih aktivistk, zlasti pa, kako je bilo, ko so Emila odpeljali v Aquilo in ko so aretirali Tončko in istočasno prijeli tudi njenega brata-Staneta,-ki-if je po pobegu iz zapora v Urbi-saglii pri Maceratd skupno s Petrom ves umazan in raztrgan zatekel k sestri in stanoval pri njej.
Tončkina aretacija
Bilo .je 15. februarja 1943 — pripoveduje Tončka — in večer prej sta bila pri nas Stanko in Blaž. Blaž se še pred noč,jo odšel, Stanko pa je ostal. To, da je Blaž odšel je bila še sreča, kajti če bi ostal bi pri tem, kar se je drugo jutro zgodilo, gotovo streljal, saj .je bil vedno oborožen.
Ob 5. uri zjutraj je pozvonilo. Pogledala sem skozi okno. Bilo je kakih 8 do 10 kvesturinov in črnosrajčnikov. Doma smo imeli polno partizanske literature. Poročevalcev in drugega čtiva. Kam z njim? Kvesturini so zvonili, razbijali po vratih in klicali, s sestro Slavico pa sva začeli mrzlično zažigati literaturo in .jo metati v stranišče.
Medtem .je nekdo spodaj odprl vežo in ko so kvesturi™ prišli na vrata stanovanja so rekli, da prinašajo brzojavko od moža Emila, ki je bil že v posebnem bataljonu v Aquili. Ko sem odprla vrata, saj mi drugega ni kazalo, so vdrli v stanovanje z bombami in pištolami v rokah. Takoj so se lotili preiskave in poizvedovanja. Zlasti so poypraševali po Blažu, mare-šal Vir o pa me .je medtem nekajkrat prav pošteno udaril z roko po obrazu. Ko pa so šli pogledat tudi na balkon so odkrili Stanka, ki se .je iz svoje sobe spustil po vrvi, ki smo jo iz varnostnih razlogov že prej pripravili, in se nato na balkonu skril pod preprogo, ker pač drugam ni mogel. Ker so mene medtem že odpeljal na komisariat v Ul. Her-met in me tam spraševali po Stanku, sem seveda vztrajno trdila, da ga ni bilo pri nas, ker pač nisem mogla vedeti, da so ga medtem našli skritega pod preprogo na balkonu. Tako so me seveda ulovil na laži in me še bolj pretepali.
Mučenja, ki ga .je prestala med 15-dnevnim zasliševanjem na komisariatu v Ul. Hermet, se Tončka nerada spominja in tudi govoriti noče o tem. So stvari, ki jih ni mogoče povedati, toda ,ni si težko predstavljati kakšnih zverinstev so bili sposobni podivjani fašisti. Po 15 dneh so .jo premestil v zapore k Jezuitom, kjer so bile nune in nato v koprske zapore, v katerih je prebila 6 mesecev tja do avgusta 1943, ko so jo ponovno prepeljali v Trst, kjer bi morala priti 15. septembra pred vojaško sodišče. Toda medtem .je prišel 8. september — kapitulacija Ital je, ki .je fašističnim tiranom prekrižala njihove zločinske naklepe. 8. septembra jih sicer niso izpustili iz zaporov, toda dva dni po kapitulaciji so prišli pod okna koronejskih zaporov možje in jih začeli rotiti, na.i si izbojujejo izhod iz zaporov, kajti razširila se je vest, da bodo Nemci do 6. ure prevzeli vso oblast
v mestu in kdo ve, kaj bi naredili z zapornicami, če bi jih dobil v zaporih.
Takrat smo začele delati kraval — pripoveduje Tončka — razbijale smo s posodami in kričale, da zahtevamo izpustitev. Končno nam je uspelo kljub grožnjam po-Icistov, odpreti vrata in zbežati, vendar ne v mesto, ker so Nemci po raznih vesteh že prihajal proti zaporom, temveč po skrivnih ulicah na Kras in potem vsak po svoje.
Tončka Colja se je takrat odpravila s skupino, v kateri so bili tudi njen brat Stane, sestra Slavica, Marjan Božič, Maganja in drugi, med katerimi tudi znani in pozneje v Barkovljah ustreljeni izdajalec Leon Harauer, v par tizane proti Mašunu, kjer .je bila prav tedaj komanda mesta pod poveljstvom Franca Derenčina.
fcmil v Aquil!
Tu se moram z mojim zapisom razgovora s tovarišema Tončko in Emilom povrniti nekolko nazaj k Emilovi aretaciji, da časovno u-jamem zvezo s celotnim dogajanjem.
Ker je položaj v Trstu postal za Tončko in Emila že zelo nevaren, je Emil nameraval v partizane, saj je medtem tudi zvedel, da so ga v rojstni Škrbini že iskal karabinjerji, da bi ga vtaknili v »battaglione speciale*. Toda Blaž je bil proti, češ da je Emil pač potreben v Trstu. In tako se je zgodilo, da so ga 19. januarja 1943 prišli na dom v Ul. Piccardi iskat karabinjerji. Odpeljali so ga najprej na komisariat v Ul. Rossetti in potem na vojaški distrikt, kjer so mu na hitro pripravil potrebne papirje in ga s karabinjerjevim spremstvos»i odposlali v Aquilo ter izročili vojaškim oblastem oziroma poveljstvu tamkajšnjega «bat-tagilione speciale*, kjer so bili tu di nekateri drugi tržaški Slovenci kot na primer Matjašič iz Bar kovelj, Morel z Rocola, Elo Per tot, Karlo Bemetič in še drugi Med številnimi zasliševanji v A-quil so jih večkrat vodil tudi na zasliševanja v Trst, po Tone kini aretaciji pa so v Aquil a retiral tudi Emila in ga predali posebnemu sodili,Tako je od 25 julija 1943 do kapitulacije Ita lije prebil v vojaškem zaporu Tega dogodka se Emil dobro spo mdnja: »K meni je pritekel Matja šič in vzklikal: »Emil, Emil, fa šizem je padel*.
Začel smo rjoveti od radosti — pripoveduje Emil — 10. septembra pa smo udarili iz zaporov, ko so v mesto že prihajale nemške kolone. V kasarni smo nato povzročil kratek stik, vdrli v skladišča orožja in se oborožil s tistimi dolgimi in smešnimi puškami, potem pa se kar po gmajni in izogibajoč se mest usmerili proti Monte Sassu in dalje skozi vso Ital.jo proti domu. Ko sem v Trstu zvedel, kako .je z ženo, sem se brez oklevanja odpravil še jaz na komando mesta v Mašunu in se tam spet srečal z njo, tokrat v povsem novem okolju tako vse drugačnem kot v zaporih in v novem vzdušju, ki je nakazovalo v tistem trenutku vse drugačno prihodnost, kot pa .je potem v resnici bila.
V partizanih In ponovna ločitev
Na jesen 1943 so Nemci sprožil veliko ofenzivo proti partizanskim silam in začele so se
hajke. Tončka je bila najprej vključena v Tomšičevo brigado in nato v šercerjevo, nato pa s sestro Slavico dodeljena tajni bolnišnici. Bolnišnico, ki je bila za-konsparirana nad Leskovo dolno, je vodil znani partizanski zdravnik dr. Bogomir Magajna. Potem se je vsa bolnišnica premaknila proti Staremu trgu, pri čemer je naletela na nemške tanke. 14. novembra je prišla Tončka na Je-neževo Brdo in od tam na Stare Orglice. Tu sta se z Emilom poslednjič videla in dokončno razšla, da bi se ponqyno srečala šele po osvoboditvi.
Po odhodu s Stare Orglice sta Tončka in Slavica ostali na Krasu kot pomožni učitel.jici v Dutovljah, kjer .je bil v tistem času tudi brat Stanko kot pokrajinski referent.
V Dutovljah — pripoveduje Tončka — so mi svetovali naj si dam narediti ponarejene dokumente, da se bom lahko svobodneje gibala in po potrebi hodila v Trst. Dokumente so mi res naredili, seveda pod drugim
imenom. Postala sem Ema Mrav-lin, uradni žig za dokument pa so naši dobili v pisarni znanega po-deštata Kompare ja iz Krepelj.
Tončkina druga aretacija
Zaradi kamuflaže in zaradi pogostih čistk, ki so jih po Krasu izvajali Nemci in njihovi zavezniki sem se kot dekla zaposlila pri družini šušteršičevih in prav pri njih so me med pranjem perila 15. februarja 1944 prijeli Nemci in Mongole!, ki so obkolili vas in pobrali tudi druge vašča ne in vaščanke. Vse skupaj so nas odpeljali na Opčine na poveljstvo, kjer so nas esesovci začela zasliševati. Na vrsto sem prišla prva. Vedeti so hoteli, kaj sem delala v Dutovljah. Odgovarjala sem, da sem prišla iz Godoviča, kar je bilo razvidno tudi iz ponarejenega dokumenta, kjer so nam vse požgali in sem prišla v Dutovlje delat h kmetom. Vpraševali so me potem po nekem Tonetu, kmetu s pokvarjenim očesom, pravi smrtni srh pa me je
spreletel, ko so me začeli vpraševati, če poznam in kaj vem o učiteljici Tončki Col je vi. Vragi so bili preko izdajalcev o marsičem obveščeni. Zelo verjetno je tudi pri tem imel prste vmes izdajalec Harauer. Kolikor sem mogla sem umirila notranji nemir, da se .ja ne bi z najmanjšim znakom nervoze izdala. Odgovarjala sem jim, da ne poznam nikogar, ker da nisem domačinka in pri sebi hvalila srečno usodo, da so nas zasliševali esesovci, kajti če bi nas odpeljali na zasliševanje na tržaško kvesturo bi me takoj spoznali, ker so imeli moje slike od prejšnjih aretacij.
Ko sem zapuščala sobo, v kateri so me zasliševali, sem ostale, ki so prihajale na vrsto za menoj, rotila naj nikar ne povedo mojega pravega imena. Res me nobena ni izdala, čeprav so tudi nje vpraševali po učiteljici Tončki.
Po pripovedovanju zapisal JOŽE KOREN
(Nadaljevanje na 6. strani)
Potni list, ki ga je Tončki Coljev! Izdala nemška policija po prihodu v Neumark na njeno ilegalno ime Ema Mravlin, katero je prevzela v ilegali na Krasu in pod katerim so jo Nemci tudi aretirali.
nillllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIlUimilllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIJlIIIIUIIIIIIIIIIimilHIIIIIHIIIIIHHIHIIIIIIIIIIIIIiil

V SLOVENSKI ISTRI PRED KAPITULACIJO ITALIJE
Ustanovitev okrožnega komiteja KPS rajonskih in terenskih odborov OF
Sestanek aktivistov OF na polju blizu Sermina v septembru 1942 - Ustanovitev mestnega odbora OF za Koper v avgustu 1942 - Ustanavljanje odborov OF septembra 1942 v dolinskem okraju
Bernardova hiša Pod hribom v Ljubljani, kjer je bilo 22. junija 1941 ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet (Foto
J. Kološa)
Jeseni leta 1942 so dozorevali pogoji za osnovanje rajonskih odborov OF v slovenski Istri. V ta namen .je organiziral Darko Marušič - Blaž, vodilni organizator OF na Tržaškem, v sodelovanju, z Dorom Furlaničem iz škofij, širši sestanek zaupnikov OF na polju blizu Sermina. Tistega sestanka v septembru leta 1942 so se ga udeležili Bruno Klarič iz Tretje Škofije, Ivan Cah - Iskra iz Bertošev pri Rižani (s seboj je prinesel zbrane prispevke v denarju za potrebe OF), Vincenc Kocjančič - Marko iz Bertokov', Avgust Pečarič in Marjan Pobega iz Pobegov. Za šmarsko območje je bil prisoten Avgust Štemberger, dočim za druge pre dele so zastopali prisotni se ne katere organizirane pripadnike 0-svobodilne fronte. Sestanek .je bil nedvomno velikega pomena za nadaljnje politično delovanje. Uvodoma je Marušič obrazložil zgodovinske cilje temeljnih točk pro grama OF, trenutne naloge in predvsem potrebo, da bo orga nizacija, ob upoštevanju stroge konspiracije, prodrla v širino. Sledila .je živahna razprava, nato so si med seboj razdelili konkretno delo po posameznih krajih. 1*
OF je prodrla tudi v Koper, kjer so navezali prve stike z italijanskimi protifašisti po posredovanju Valerija Jakomina iz Pobegov in Dušana Novaka iz Pri-dvora. Avgusta leta 1942 so osno vali, v prisotnosti Darka Marušiča, mestni odbor OF, v kate-
Spomin na starega tržaškega komunista Dionizija Rumiča in njegovo ženo Frančiško
Med tistimi prvoborci tržaškega delavskega razreda lin narodno osvobodilnega gibanja proti fašizmu, na kaitere je spomin skoraj povsem zbledel, sta tudi stari komunist Dionizij Ruimič in njegova žena Frančiška roj. Žnidaršič, oba žrtvi nacističnega terorja. Dionizij Je umrl v nacističnem uničevalnem talborišCu, Frančiška pa na sedežu esesovske policije v Trstu, kjer je s skokom z akna tretjega nadstropja naredila samomor, ker ni mogla prenašati grozotnih muk. Ob 30-letnlcl oboroženega vseljudskega upora proti fašizmu zato objavljamo v njun spomin sestavek, ki ga je napisal Jože Žnidaršič Iz Ilirske Bistrice, neCaik nesrečne RumiCeve žene Frančiške.
Po rodu je blil Dionizij RumlC hrvaške narodnosti z otoka Cresa, toda rodil se je v Trstu. Leta 1912 se je poročil z Frančiško Žnidaršič (frizerko) doma lz Lokve pri DivaCi. Ze od leta 1920 je bil Član KRI In udeleženec 11-vomskega kongresa KPI. Živel je skromno od priložnostnega dela kot mizar, dokler sl ni v Ulici Souale Nuove pri Sv. Jakobu u-redil malo mizarsko delavnico.
Otrok zaikonoa nista imela, živela sta v podstrešju Ulice Cristo-foro Oolombo, dokler ju ni oblast preselila v «Domus clvica« pri Magdaleni. Vse svoje prihranke In življenje je žrtvoval delavskemu gibanju. Ob vsakem obisku kakega fašističnega veljaka v Trstu ali okolici je bi) aretiran in prebil je v zaporih Koronea po več dni. Ko je z ženo prihajal na njem dom v Lokev, se je sestajal z domaCiml komunisti in
simpatizerji ter z njimi razpravljal o vlogi partije.
Ko Je Italija stopila v vojno na strani «osl» ln napadla Jugoslavijo, sta se njegovo delo ln aktivnost razvnela. Povezal se Je kmalu s tržaškimi aktivisti (komunisti) in sodeloval, kjer je bilo potreba, za borbo proti fašizmu. Leta 1942 meseca Julija sem se povezal z aktivisti in z borci v Brkinih od katerih sem dobival razno literaturo za propagando ln na drugi strani zbiral material, blago, živež in drugo za partizansko vojsko. Tajno sem mu večkrat prinašal razno slovensko literaturo, katero so razmnoževali prav v njegovi mali mizarski delavnici, kjer je 1-mel pod podom bunker, za katerega nisem niti jaz vedel. Po vojni 1945 je moj poik. oče ostal kot edlinl dedič zakoncev. V nji-
hovem stanovanju je bilo vse razbito in pokradeno. Ostalo je le nekaj predmetov, med njimi miza s širokimi nogami, na fino in skrbno zavrtanimi v mizno ploščo. Ko je oče hotel mizo razstaviti, je bilo v notranjosti nog skrbno shranjene precej literature, letakov, spisov Itd. Zal Je oče ali vse uničil, zgubil ali spravil kam, tega žal nihče ne ve.
Ob njegovi aretaciji 14. decembra 1943 sem bil v Brkinih kot partizan. Cez nekaj dni sem zvedel za usodo tete Francke, ki je 16. decembra 1943 naredila samomor s skokom s tretjega nadstropja nemškega policijskega sedeža SS. Vedel sem, da tudi s svakom ne bo dobrega ln predvidevanja so se žal uresničila. Dne 28. decembra 1943 ga je Col-tottljeva banda izročila oddelkom SS ln odpeljali so ga v neznano. Nikoli ne bo znano, kje so ga Imeli zaprtega, kajti v kan-centraalijsko taborišče smrti Mauthausen (Komando Wlener Neudorf, camp principal) je prišel šele 3. novembra 1944. Umrl je zaradi Izčrpanosti in obolelosti 30. marca 1945 malo pred o-svobodltvljo, ko mu je bilo 60 let.

Dionizij Rumič
Taka je bila bridka življenjska usoda prekaljenega komunista in delavca ter njegove žene, ki sta se do kraja žrtvovala za lepšo prihodnost deaovnlh ljudi ln za pravice slovenskega ln hrvaškega naroda ter vseh narodov, kajti kot komunista sta trdno verjela v enakopravnost, ki bo morala priti za vse narode ln ljudi.
JOŽE ŽNIDARŠIČ
rega so se vključili Pietro Gan-dusio, Pietro Busan, Francesco Steffe, Renato Luglio, Mario Gregorič - Čampa, Dušan Novak in drugi. Nekateri med njimi so biti kmalu aretirani, medtem ko so drugi odšli v partizane. 2*
Na dolinskem območju pri' Trstu .je bilo že v septembru reta 1942 precejšnje število pripadnikov OF. Med najaktivnejšimi so bili Jože Pangerc iz Doline, Jože Korošec, Dušan Ota, Viktor Ota in Jože Maver iz Boljunca, Mirko Dariš in Pepi Petaros iz Boršta, Anton Petaros iz Ricmanj, Danilo Pangerc in Danilo Vitri!« iz Loga, Jože Šturman, Ivan Kralj in Anton Brajnik od Domja, veliko protifašistov pa se je tedaj nahajalo v fašističnih ječah, na policijskih konfinacijah, v kazenskih delavskih bataljonih itd. 3"
Mesec dni po sestanku pri Ser-minu so organizirali nov sestanek za šmarsko območje, na katerem so prisostvovali predstavniki iz tamkajšnjih vasi, ki so bili noli-tično zanesljivi. Pred samim sestankom ie nekaj dni preživel Darko Marušič pri Avgustu Štem-bergerju, da bi se dodobra seznanil s situacijo na terenu. Rajonski sestanek so sklicali • za prvo nedeljo v oktobru v gozdiču «Snija» pri Padni. Na njem so sodelovali Kare) Morgan, Avgust Štemberger in Franc Bogataj iz Šmarij, Lazar Kocjančič, Anton in Franc Benčič iz Pomjana, Andrej Pucer iz Puč, Ivan Petrušič iz Nove vasi, Mirko Policaj iz Kort in Jože Kuzmi iz Padne. Temeljito so se pogovorili o pred-sto.ječih nalogah za organiziranje OF po vaseh, seveda ob tem sklenili, da bodo pritegnili v organizacijo samo preizkušene ljudi, ker so bili karabinjerji izredno pozorni na gibanju posameznikov.
Darko Marušič je ostal v Padni še nekaj dni pri Jožetu Kuzmiču, enem od najbolj pogumnih predvojnih komunistov, ki so ga sicer nenehno preganjali. Medtem je Ivan Perušič organiziral nekaj ljudi v Novi vasi, vendar so ga kmalu zatem aretirali. Neko noč so fašisti in karabinjerji obkolili Kuzmičevo hišo, toda k sreči, da sta bila z Marušičem pripravljena na takšen primer. Kuzmič je imel namreč pod hišo skopan rov z izhodom pod gnojiščem. Skozi rov se je splazil Marušič na polje in od tam je pobegnil naravnost v Trst, kjer je imel svoj ilegalni sedež. 4*
Taki in podobni sestanki so se odvijali tudi na loparskem, obri-žanskem, marežanskem in gabrovskem območju, da bi OF pridobivala vedno nove pristaše, saj so bili že mnogi seznanjeni z njenim obstojem zaradi prejšnjih stikov z Oskarjem in Leonom Kovačičem, Albinom Čotarjem - Ja-dukom (v Trstu poznan kot aktivist Karlo) in drugimi, ki so bili aretirani ob koncu leta 1941 in v teku leta 1942, kar je v znatni meri razbilo in za vrlo protifašistično gibanje, vendar ga ni strio.
Decembra leta 1942 so prišli na to območje Vidko Hlaj, zaupnik PK KPS za Slovensko primorje, Jože Zidar - Jadran, Anton Šibelja - Stjenka in Jelko Humar z nalogo, da bo Vidko Hlaj ostal tukaj na političnem delu. O svojem prihodu je med drugim napi-
sal tole: «Po sklepu konference KPS za Slovensko primorje (bila je od 2. do 3. decembra leta 1942 v cerkvici sv. Katarine nad Branikom) sem bii poslan v Slovensko Istro na politično delo. Direktive zanj sem dobil od tovariša Aleša Beblerja . - Primeža Tratnika. Tako sem 22. decembra
1942	odšel iz Brkinov prek Ska-danščine in Podgorij, Hrastovelj v Padno. V tej vasi sem se javil pri tovarišu Jožetu Kuzmiču, po-poklicu kovaču, predvojnem komunistu. Tja sem prišel 23. decembra popoldne. Proti večeni so vpadli v vas karabinjerji in fašisti. Kuzmičeva hčerka me ie obvestila, da sprašujejo očeta po ilegalcu - banditu in me je opozorila, naj se takoj umaknem. V zadnjem trenutku sem pobegnil iz vasi ter se skozi obrasle jarke umaknil na dogovorjeno mesto. Naslednji dan sem se nahajal v vasi Četore in nato v Kortah.
Zavladal je preplah. Fašisti so pretaknili celoten teren, tako da nisem imel nobene opore. Umaknil sem se v Brkine. 25. decembra zjutraj sem prišel v Materijo. V Povžavah sem se nahajal nekaj dni pri družini okrožnega aktivista Franca Segulina - Bora Kladivarja. V Istro sem ponovno krenil na pot s tovarišem Josipom Zidarjem - Jadranom. V noči med 19. in 20. januarjem leta
1943	sva se zaustavila na javki pri Justini šikovi - Cilki v Cepkih*. 5*
Še pred Vidkovim prihodom se je 8. januarja oglasil Anton Šibelja - Stjenka pri Ivanu Cahu -Iskri v Bertošah pri Rižani. Narodni heroj Stjenka ie bil eden od vodilnih organizatorjev partizanskega gibanja na Primorskem. Pri njem je ostal dva dni. Skupaj sta organizirala partizansko kuhinjo za prehodne kurirje pri Justini šikovi, v stari hiši Lazarja Miklavčiča pa so pozneje urediti partizanski logor za sprejem prihajajočih in odhajajočih partizanov v smeri Brkinov in na druga območja.
Na močno nadzorovanem ozemlju je bilo gibanje podnevi izredno težavno. Vidko Hlaj je moral skrajno paziti na konspiracijo. V takem duhu je tudi vzgaja) somišljenike. Postopoma se .je seznanil z zanesljivimi protilašistii ki jim je zaupal razne organizacijske in druge naloge. V svojem delu je naletel na razne težave, zlasti zaradi vzpostavitve zveze s PK KPS. ki se je nahajal tedaj nekje na Vipavskem. Pismena po ročila .je pošiljal Alešu Beblerju -Primožu Tratniku, od katerega je prejemal navodila za njegovo po titično dejavnost.
VID VREMEC
Viri in opombe:
1.	Ustna pripoved Dora Furlani-ča.
2.	Ustna pripoved Valerija Jakomina in Dušana Novaka.
3.	Uslna pripoved Jožefa Korošca.
4.	Ustna pripoved Avgusta Štem-bergerja.
5.	Izjava Vidka Hlaja.
(Nadaljevanje
prihodnjem jubilejnem dodatku)
k
TT# ,	....
■mmssssa

mmm	mmmm* - 11
f:,..,,„;,. n/" ;JT^ >*- '>-iJj
ar-. ;-r^', n'.—* «	rr f' |
$*	J**.*.-+f* /
...'	#. -	-	^	■	■	j
ZGONIŠKA OBČINA MU BO POSTAVILA SPOMENIK NA GROBU V SAMATORCI
Lojze Kokoravec-Gorazd, krasen lik partizanskega učitelja in aktivista
«Bil je idealist, Jei je videl vse, kako bi moralo biti in je zahteval, da se vsaka dolžnost tudi izvrši»
Veliki čas narodnoosivobodUnega boja se vedno bolj odmika v pre tektet. Tudi v spominih vaeh, ki so ta čas živelj in jih je ta-kratno dogajanje potegnilo v svoj tok, dobiva ta doba nekako legendarno obeležje. Sami smo bili dejavniki tisočerih dejanj, katerim se danes čudimo: »Ali je bilo res to mogoče? Kako smo to zmogli?* Mi vsi, majhni, in preprosti ljudje se danes čudimo veličin! boja. bi .je zajel, zlasti na Primorskem docela vse ljudstvo. In vendar niso dogodki, Id izgle dajo neverjetni, fantastični, nika ka legenda, temveč živa, svetla, a obenem trpka in boleča resnica.
Sola Iz ljudstva
Med »nemogoča* in »neverjetna* poglavja iz zgodovine osvobodilnega gibanja spada vsekakor tudi obnova slovenskega šolstva na Primorskem. Dve desetletji je bila slovenska beseda in misel pregnana iz učilnic, dve desetletji so se fašistični učitelji zaman trudili, da bi vsadili v naše otroke tujo dušo in mu odvzeli materinski jezik. Naše domače slovensko učiteljstvo je bilo raztreseno po vsej Italiji ali pa izseljeno v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Italije v septembru 1943 je na naših tleh zrastla nova slovenska šola, ki ni bila obnovljena z dekretom, ni .je vzpostavljal kak birokratičnd aparat s strokovno usposobljenim kadrom. Pojavila se je med ljudstvom po ljudski volji, marsikje brez najbolj primitlvnnih pogojev za obstoj in delovanje kake šole. Zgodilo se .je »nemogoče* in »neverjetno*. šola je nastala iz upornosti proti dvajsetletnemu duhovnemu zasužnjevati ju, nastala je iz ljudske zavesti (ki je bila morda kje potisnjena v podzavest), da nd svobode brez svobode lastne kulturne rasti, brez svobode slovenskega jezika. Povsem razumljivo je tedaj, da je vštric z oboroženo borbo za osvoboditev lastnega ozemlja, šla tudi borba za socialno in kulturno svobodo. Skratka: nacistični »totalni* vojni je naše ljudstvo postavilo nasproti totalni boj na vseh področjih družbenega življenja. Zato je povsem upravičeno, da imenujemo šolstvo, ki je spontano zrastlo iz takratnih raamer, partizansko šolstvo.
,"!«d vMU^IA,. .
Ta enoten, medseboj se prepletajoči boj pa se kaže tudi v tesnih vezeh, ki so spajale mlade partizanske učitelje na ostale oblike naše borbe. Učiteljevanje jih m odtegovalo od aktivnosti na drugih področjih. Ta je bil obveščevalec ali terenec, druga je bila kurirka ali mladinska aktivistka. V krajevnih in okrajnih odborih OF in kasneje v izvoljenih narod; noosvobodinih odborih so učitelji vršili najrazličnejše dolžnosti. Povsem rnzdmljdvo .je tedaj, da ro tudi učitelji pretrpeli svoj deiez okupatorjevega preganjanja, trp l>e’i)a, bolečin in smrti. Dvajset eku nih partizanskih učiteljev in učiteljic ie na Primorskem žrtvovalo svoja življenja v temelie naše zmage. Trije od teh ležijo v groiovih na našem ozemlju. Na tržaškem pokopališču pri Sv. A-ni ležita v neposredni bližini Mira Banda, učiteljica in kurirka Komande mesta Koper iz Prebene-ga. ki so jo Nemci ustrelili skupaj s tovarišicama sovaščankami na Opčinah 29. avgusta 1944, in Jožko Turk, mladinski aktivist, ki je poučeval na šoli v Hrenoyici pri Postojni in je končal svoje mlado življenje med taici v ulici Ghega 23. aprila 1944. Tretjega partizanskega učitelja Lojzeta Ko-koravca - Gorazda, prosvetnega referenta v odboru OF za nabre-žinski okraj in obenem okrajnega partijskega sekretarja, pa krije kraška gruda na malem pokopališču ob cerkvici v Samatorci.
Učitelj
In politični aktivist
O Lojzetu Kokoravcu smo doslej vedeli zelo malo, četudi si je v kratki dobi svojega bivanja med našimi Kraševci s svojim značajem, s svojim delom kot u-čiteij in politični aktivist in s svojo smrtjo pridobil tak ugled in spoštovanje, da se ga ljudje še danes živo spominjajo in so Samatorci svojemu društvu, ki so ga ustanovili takoj po vojni, dali ime Gorazd, ki je bilo Kokorav-čevo ilegalno partizansko ime.
Lojze je bal Kraševec. Oče Alojz Kokoravec je bil po rodu iz Tubelj na Krasu, mati Marija Zidarič pa je bila iz Samatorce. Lojze se je rodil 4. marca 1910 v Trstu, kjer je oče služboval kot orožnik. V Trstu sta se Lojzetu rodila še dva brata, Mirko eno leto, Franc pa sest let mlajši. Po prvi svetovni vojni se je Ko-koravčeva družina izselila iz Trsta, najprej na Vrhniko, kjer se je rodila sestra Danica, nakar je bil oče premeščen v Ljubl jano.
Težka življenjska pot
Toda družina se je kmalu razbila. Komaj štirinajstletnemu Lojzetu je leta 1924 umrla mati, jeseni istega leta pa je oče zaradi bolezni šel v pokoj in se je takoj izselil zopet na Primorsko in se s štiriletno Danico naselil v Samatorci na ženinem domu. Trije dečki pa so ostali v Ljubljani v ostati neke sorodnice. Stanovali
Lojze Kokoravec - Gorazd
so v stari cukramd, ki je tudi v slovenski literarni zgodovini dobila žalosten sloves (Murn, Kette). Socialno stanje teh otrok je bilo skrajno bedno, četudi jih je oče podpiral s svojo penzi.jo in jim ob obiskih tudi kaj prinesel od doma. Gotovo so ta žalostna leta Lojzetove mladosti močno vplivala na razvoj njegovega značaja. Končno jih je zapustita še sorodnica in fantje so se kot ptički brez gnezda razšli. Mirko je prišel za očetom v Samatorco, kasneje živčno zbolel in leta 1943 umri v bolnišnici v Tržiču. France je še dovršil nižjo gimnazijo, nato je odšel v Kranj na srednjo tekstilno* -šoto; “nakar se*“^e“ zaposlil v tamkajšnji tekstilni industriji. Mnogo tež ja je bila Lojzetova življenjska pot. Toliko težja tudi zaradi njegovega zdravja. Lojze je bil že kot otrok bolehen in šibak in tak je bil vse do svoje prerane smrti. Po končani osnovni šoli, ki jo je začel obiskovati že v Trstu v septembru 1916, se je vpisal na deško meščansko šolo na Prulah. To šolo je obiskoval od septembra 1924 do aprila 1927. Na šoli so imeli dijaki organizacijo Podmladka Rdečega križa. Kokoravec je bil v odboru Podmladka tajnik. Tedaj, ko je obiskoval tretji razred, je izstopil kar pred koncem šolskega leta.
Preganjan in teptan
Ta njegov izstop iz meščanske šole nikakor ni pojasnjen. Po pripovedovanju brata Franca bi šlo dejansko za izključitev iz političnih razlogov. Izpričano je, da je bdi Skojevec in se je poznal tudi z nekaterimi vodilnimi osebama kasnejšega slovenskega osvobodilnega boja. Z izstopom oziroma izključitvijo mu je bil preprečen nadaljnji študij na učiteljišču, kamor si je Lojze želel. Zato je v šolskem letu 1928/29 obiskoval na zasebnem Christofovem učnem zavodu enoletni trgovski tečaj, ki ga je dokončal s prav dobrim uspehom. Iz njegovih zvezkov trgovskega spisja iz tega tečaja, ki so ohranjeni, je razvidna njegova pridnost, posebno pa se mo ra človek čuditi njegovi izredno lepi in ustal jeni pisavi. Toda strokovna sposobnost, Id si jo je pridobil, mu ni odprla vrat do primerne službe. Zaznamovan je bil kot komunist in to je v tistih časih zadostovalo. Prav gotovo ni v svoji zanesenjaški mladosti skrival svojega prepričanja, četudi ni bil nikoli preveč zgovoren in ni rad govoril o sebi. Vendar se da o njegovih doživetjih sklepati iz skopih besed, ki jih ie povedal svojim medvojnim tovarišem, aktivistom v Saležu in Samatard: »Pred vojno in med vojno sem bal preganjan in pretepan*. Njegova vnetost se kaže tudi v tem, da .je zahteval od brata Franceta, da študira Marxov »Kapital* in je njegov študij celo kontroliral.
Delavec In Inštruktor
Ko nd mogel najti sebi primerne službe, je šel v Velenje v rudnik. Tam je bil od zadnjih dni novembra 1930 do 1. decembra 1931 zaposlen kot vozač. Zdržal je pri težkem rudarskem delu celo leto kljub slabotni in bolehni konstitudji. S težavo se je prebijal skozi bedno življenje. Nekaj časa je bil tudi natakar, zadnja štiri ali pet let pred vojno pa je bil zidarski pomočnik. Istočasno je dajal dijakom tudi inštrukd.je in izdeloval .je ter prodajal pred prazniki priložnostne voščilne razglednice.
Ta čas je bival v Ljubljani v Koleri ji v Grbičevi ulici štev. 25. V skromni pritlični hiši je stanovala Antonija Koritnik, ki je (pre-
jemala na stanovanje delavce. Stalno je bivalo pri njej štiri do pet delavcev, včasih pa je to število narastLo celo do petnajst, ker so bili med njimi tudi sezonski delavd, v glavnem zidarji. V tej gneči sta si včasih morala deliti posteljo tudi po dva delavca. Hrane niso prejemali v hiši in Kokorovec se .je hranil v Ljudski kuhinji. Pri svoji teti Korit-nikovi je živela tudi nečakinja Angelca, poročena z Milanom Bernikom. Poslušajmo kai pravi gospa Angela o Lojzetu.
»Lojze je bil zelo mirnega značaja, navadno redkobeseden in je pif)PgQ..prenwšijpv^„jn bral, .Prala. m šivala sem mu in bala sva si prijatelja. Rad .je prepeval, saj je imel lep glas in pel je tudi v pevskem zboru Primorcev. Tudi mene je naučil mnogo pesmi*. Med drugimi tudi pesem iz Kovačevega študenta, ki .jo ima Angela zapisano v spominski knjigi. V to knjigo pa je tudi Lojze napisal hudomušno pesem »Jakcova smola*, Id jo je po vsem videzu sestavil sam.
Gospa Angela še pripoveduje, da se je Lojze v družini priljubil, saj je bil mehak in nežen in se spominja, da ji je tudi pestoval otroka. Na božični večer so ga, brezdomca, povabili na večerjo pa tudi drugače .je bil včasih gost pri njihovi mizi.
Prostovoljec
Ko je ogromni nacifašistični vojni stroj navalil na Jugoslavijo, se Lojze ni pomišljal. Prvi dan se je javil v prostovoljce. Takratni njegovi znanci se spominjajo, da je navdušeno dejal: »Sedaj pa gremo branit svojo domovino, končno .je prišel čas*. Toda ta domovina je razočarala njega, kakor je razočarala tudi vse resnične patriote. Vrnil se je z Dolenjskega iz razbite jugoslovanske armade.
Interniranec v Gonarsu
Ko se je pojavila Osvobodilna fronta, je Kokoravec vedel, da bo le po poti, ki jo je nakazal bree-kompromisen boj z okupatorjem prišel dg zares svoje domovine. Gospa Angela ve povedati, da ata skupaj s svojim možem Milenam prinašala Slovenskega poročevalca in druge propagandne tiskovine, in tudi orožje sta zbirala in skrivala. V avgustu 1942 pa sta hila oba, Lojze Kokoravec in Milan Bernik aretirana. Milana so sicer kmalu izpustili, Lojze pa je nastopil svoj križev pot v internacijo v Gonars, nato v Renicd in končno v Pietrafitta v pokrajini Perugia. Iz Rendccija je bil premeščen v Pietrafitta po hudi bolezni, ki .jo je preležal v holmci. V dopisnici bratu pravi, da ?e zelo oslabljen in da bo težko in počasi okreval, ker nima za to materialnih sredstev. Vendar so se ga dobri ljudje spomnili. Zavojčke s hrano sta mu pošiljali gospa Alda Gruden, žena Lojzetovega bratranca iz Nabrežine, in gospa Angelca Bernik iz Ljubljane.
Prosvetni referent OF nabrežinskega okraja
Po kapitulaciji Italije je Kokoravec na povratku v domovino naletel na gmajni pri Devinu na domačina Coljo, ki mu ni le pokazal varno pot, temveč ga je sam privedel do tete Rozalije v Nabrežino.
Po Franjotovih je Lojze prispel ves truden in izčrpan Tu je ostal pri sorodnikih nekai ted nov, dokler se ni nekoliko opo mogel, nato pa ie odšel k očetu in sesiri v Samatorco.
Zvest svo.jim idealom se je takoj vključil v organizacijo in ob ustanovitvi okrajnega odbora 0-svobodilne fronte za nabrežinski okraj je postal njegov član in prosvetni referent. V tem svojstvu je tudi sodeloval pri obnavlianju slovenskega šolstva in pri sestavljanju roditeljskih svetov v Nabrežini, Sesljanu, šempolaju, Saležu, Samatorci in Zgoniku. O-sebno je obiskoval te šole. vendar sta po aretacijah skoraj tisoč ljudi, ki so jih Nemci odgnali v Nemčijo, prišli šoli v Nabrežini in Sesljanu pod vpliv belogardistov.
Učitelj
v Saležu in Samatorci
Itojae Kokoravec se je tudi sam lotil učiteljevanja. v Saležu in Samatorci. Iz poročila, ki ga je napisal 11. januarja 1944 (original hrani arhiv Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani) Izvemo, da sta šoli v Saležu In Samator-ci pričeli s poukom 19. decembra 1943. V Saležu je Kokoravec poučeval v šolskem poslopju. Vpisanih Je bito 52 učencev. V prvem oddelku, ki je imel pouk popoldne, Je bito 10 dečkov in 5 deklic začetnikov. Otroke, ki so že prej obiskovali italijansko šolo, pa je Kokoravec ne glede na razred, ki so ga prej poseča-h, združil v drugi oddelek, ki je Imel pouk dopoldne. V tem oddelku je bto 20 dečkov in 17 deklic.
V	Sama/tarci jie bila šola v prostorih bivše šole »Italia Reden-ta». Tu je Kokoravec učil 10 dečkov in 9 deklllc iz Samatorce in po 3 dedke in deklice iz Trnovce.
Pouk se je vršil izmenoma tri dni v tednu v Samatorci in tri dni v Saležu.
V	poročilu pravi Kokoravec, da opaža, da sledijo otroci pouku z zanimanjem in da so zato tudi že vidni uspehi.
Vendar je bito delovanje partizanskih šol vedno težje. V poročilu, ki ga je poslal okrožni šolski nadzornik kraškega okrožja pokrajinskemu narodnoosvobodilnemu odboru 12. maja 1944, beremo med drugim: «S poukom se nadaljuje redno v Zgoniku, Saležu, Samatorci in v Sempola-ju, čeprav z velikimi težavami, “ker " sovraSnlicove'" patrble'‘‘š£S.ffio kontrolirajo vse vasi,.) (Arhiv v slovenskem šolskem muzeju.)
Prva partijska konferenca za kraško okrožje
Posebno skupina razvpitega Ketbanerja, ki je Imela svoj sedež v Vitovljah, je bila strah in trepet vsega spodnjega Krasa. O njem je Kokoravec poročal tudi na prvi partijski konferenci za kraško okrožje, ki je bila v dneh od 10. do 13. maja 1944 v Kobjeglavi. Te konference se je Lojze Kokoravec-Gorazd udeležil kot sekretar nabrežinskega okraja. Med drugim stoji v njegovem poročilu: «V tem okraju je na delu neki nemški podoficir, ki Je organiziral Skupino 3040 posebno izvežbamdh zločincev, ki strahujejo Skoro celo kraško področje.«
Kokoravec je organiziral tudi večerni tečaj, v katerem je učil šali odraslo mladino.
Vaščani so ga vzdrževali
Za svoje učiteljsko delo je prejemal od krajevnega narodnoosvobodilnega odbora kaj skromno preživnino, ki ga seveda nd mogla preživljati, zlasti ker je večkrat svojim učencem sam kur poval zvezke in svinčnike. Sicer so ga imeli povsod radi in v vsaki hiši se je našla žlica tudi zanj. V Sadežu so mu vaščani zbrali za novo obleko, drugod spet so mu žene in dekleta spletle nogavice, napravile copate in sešito srajco. Lojze-Gorazd je poučeval zelo rad in se je nameraval tudi po vojni posvetiti učiteljskemu poklicu. Da je svoje učiteljsko dieto jemad resno, kaže tudi njegova prijava na pokrajinski u-čitedjiskl tečaj, ki Je bil v juliju in avgustu v Trnovskem gozdu, na osvobojenem ozemlju. V karakteristiki, ki Jo J« * Kokorav-čevo prijavo poslala vodstvu tečaja okrožna prosvetna referentka, stoji zapisano: »čuti veselje do poučevanja ter se želi posvetiti prosvetnemu delu.« Iz neznanega vzroka se žal tečaja ni udeležil. Pravim žad, ker bi vsaj na veliki šmaren ne postad žrtev podivjanih Nemcev. Tečaj se je namreč zaključil 13. avgusta in Kokoravec, če bi bil tam, bi se ne utegnil vrniti v Samatorco do 15. avgusta. Poleg poučevanja tir* opravljanja dolžnosti o-krajnega prosvetnega referenta, pa je Gorazd kot sekretar okraj-
Kokocavčevo poročilo o začetku pouka na partizantkih šolah v Samatorci In Saležu
nega komiteja razvijal veliko aktivnost. V hiši njegovega očeta je bila javka za kurirje dn tu je bto mesto mnogih sestankov. Ob velikih aretacijah so Nemci zajeli tudi Lojzetovega očeta, ki je bil nato od 27. februarja Interniran v Bngenfeddu na Bavarskem. Iz internacije se je oče vrnil šele 25. julija 1945.
((Posojilo svobode*
Skupaj z ostalim političnim o-krajnim aktivom Je kljub težkemu terenu, na katerem je bito več okupatorjevih postojank, o-stailo odmajoio območje pa pod stolno sovražnikovo kontrolo, je Gorazd razvijal intenzivno organizacijsko in propagandno delo. V prvi polovici 1944 je bto razpisano posojilo svobode. Nabre-žinski okraj je zbral tako visok znesek, da Je v primerjavi z o-stadiml primorskimi okraji dosegel častno mesto. Tudi pri tem uspehu je imel died zasluge Gorazd, ki Je tudi sam osebno zbiral od hiše do hiše, četudi je bila naloga zbiranja posojila po-
Lojze Kokoravec-Gorazd mad vaičani iz Salaža
.................................................................................................
SPOMINI NA NEPOZABNE (ASE
Od prvih dni s srcem in žrtvovanjem
(Nadaljevanje s 5. strani)
Po zasliševanju so nas odpeljali v Koroneo in kak mesec nato s transportom v Nemčijo v kraj Neumark, kjer je bilo nekakšno razdeljevalno taborišče. Tam sem med mnogimi drugimi videla tudi nekatere ljudi iz Komna in med njimi učitelja, župnika in druge. Potem so prišli kmetje in nas kot krave na sejmu kupovali za delo
na kmetijah. Najprej so seveda »šle v denar* močne kmetice, jaz pa sem bila bolj šibka in sem zato ostala med zadnjimi kot izbirek. Potem me je le pobral neki kmet in sem delala pri njem v
vasi Unterschvvarzah pri slovitem mestu Beumith na Bavarskem. Ker pa zaradi bolezni in revmatizma težkega dela nisem zmogla, so me spravili za nekaj časa
v bolnišnico, potem za delo v neko gostilno in proti koncu vojne za kak mesec dni v neko pekarno.
V Beureuthu nas konec vojne ni našel nepripravljene. Kar nas je bilo Slovencev smo se tajno organizirali, vzpostavili svoj aktiv Osvobodilne fronte, ženske smo si celo oskrbele enake obleke in uprizorile pohod po mestu. Ljudje so nas debelo gledali, ko smo na ves glas prepevale partizanske pesmi in nosile veliko Titovo sliko.
Imeli smo celo svojo obveščevalno službo. Zato pa, ker smo bili Slovenci iz Trsta in ker smo javno manifestirali svojo pripadnost
Obvestilo!
Od štirih programiranih jubilejnih dodatkov ob 30, obletnici ustanovitve OF, jih je nastalo pet. Ker pa smo obveščeni, ds so ti jubilejni dodatki naleteli pri čitateljih na veliko zanimanje in ker se je pokazalo, da je gradiva ie mnogo, bomo z njimi ie nadaljevali v 14-dnevnih presledkih vsaj ie v maju in juniju. Zato prosimo vse bivie aktiviste in borce OF, da nem ie naprej poiiljajo svoje prispevke ali kako drugače sodelujejo z nami v naiih prizadevanjih, da bi pri objavljanju spominov zajeli čim-več oseb in dogodkov iz razdobja 1941-1945.
in politično opredelitev, so tudi ameriški osvoboditelji imeli do nas drugačen odnos kot do kon-finirancev iz drugih krajev. Medtem ko so vsi drugi lahko odšli proti svojim domovom, kot so vedeli in znali, so nas iz Trsta
in okolice dali celo pod stražo in nas niso izpustili vse dokler so bili naši v Trstu. Tako sem se lahko vrnila šele 13. julija in prav zadnjo so nam zavezniki zagodli še v Sežani, kjer so nam ukazali izstopiti iz vlaka, češ da ne pelje naprej. Ko pa smo izstopili, je lokomotiva potegnila proti Trstu.
Toda kdo bd se menil za tako nebogljeno zlobo — dostavi Tončka — zdaj na pragu doma ln po vseh peripetijah pred srečnim snidenjem z možem, hčerkico Maj-dico, za katero .je medtem z vso materinsko ljubeznijo skrbela svakinja Elma, in z vsemi svojimi. V tistem trenutku je bito vse pozabljeno, vse grozote in strahote zasliševanj, pretepanj, mučenj in zaporov... je zaključila tov. Tončka svojo Izpoved.
Pozabljeno? Mislim, da so stvari, ki jih ni mogoče pozabiti. Lahko .jih prekrije čas — ta čudoviti zdravnik, lahko odplavajo v zastrto preteklost in se le tu in tam vračajo iz nje v današnjost, toda do kraja izginiti ne morejo, ker so del nas, nas kot posameznikov in nas kot skupnosti naroda, ld si je pravico do življenja priboril s solzami, trpljenjem ln krvjo za zdaj in za večno.
varjene krajevnim odborom. O-blakovea Je vse vasi v okraju ln prirejali sestanke in prihajal je na Ilegalne sestanke celo v Nabrežino, kjer Je bila stalna okupatorjeva postojanka.
Usodni veliki šmaren 1944
Za Lojzeta Kokoravca-Gorazda je bdi usoden veliki šmaren 1944. Dopoldne je bdi sklican sestanek odbora Osvobodilne fronto pri Ivanu Do/ljaku v Samatorci na številki 14. Tam so bili že Obrani poleg Gorazda, Stanko Codja, Milan Kante, Srečko Varša s Proseka in še kdo. Se preden se je seja pričela, je v hišo pritekla kurirka Marica ln sporočila, da se vasi bližajo Nemcd. Zbrani aktivisti so zapustili hišo ln Stanko Oodja jih je povabil, da gredo na njegov dom, kjer je Imel varan bunker. Medtem ko je Milan Kante vabilo sprejel in se skrili pri Goljevih, je Gorazd vabilo odkflarrtl ln odšel v hrib nad vasjo s pojasnilom, da ima na drugi strani hriba opravek. Nemci so zasedli greben Sv. Lenarta in so tam osteh neto še tri dni. Gorazda ni bito več nazaj. Prišli pa so k njegovi sestri Danici Nemci, Jo strahovali, odvedli celo do cerkve in JI grozili, da jo ustrelijo. Spraševali 1 so po Gorazdu, vendar so o njem že vedeli, da Ima govore na' sestankih In da uči v Soh. Preiskali so hišo, a niso ničesar našli, ker Je Imel Lojze skrivališče na prostem v gruntu, kamor je sproti nosil vse svoje listine.
Danica je šla oelo v Trst na nemško komando spraševat po bratu Lojzetu. Na poveljstvu pa so ji rekli, da ga tam ni ln da ničesar ne vedo o njem.
Truplo v gozdu
Po dobrih dveh tednih se je odpravila v hrib po opravkih domačinka Rodica Franca. V gozdu je naletela na razpadajočega mrliča. Vsa prepadena je pritekla v vas in ker se JI je zdelo, da je po laseh spoznala Lojzeta, Je obvestila o žalostni najdbi sestro Danico. Odšli sta zopet k najdenemu truplu. Pridružile so se jima še mladinke kurirke Zora, Dragica tol Marica, ter na-brežtnska referentka za propagando Vida, ki je bila slučajno v Samatorol.
Nudil se Jim Je grozljiv prizor: Gorazdovo truplo Je ležalo na trebuhu ln z obrazom proti tlom. Glava je bila na spodnji strani strmine. Nemci so mu odvzeli obleko in čevlje. Dobra diva tedna Je nanj pripekalo avgustovo sonce ln opravilo svoje raz-krojevalmo delo. Da gre zares za mrtvega Gorazda Je dokončno potrdila tudi Milka Doljakova, ko so JI prinesli kos mrličeve srajce, v katerem je spoznala blago lz katerega Jo Je Gorazdu sešlla.
Vaščani so mu priredili svečan pogreb z mašo. Spletli so vence ln ob krsti so ga spremljala dekleta v belem. Pokopan Je bil 2. septembra.
Gorazdov duhovni lik
Ko sem zbiral podatke, da sestavim opla Kokoravčevega življenja, ml je vedno bolj siltl v ospredje njegov duhovni obraz. Ln če je opis njegovega življenja tu ln tam še pomanjkljiv, se ml zdi, da vidim Lojzetov-Gora zetov značaj povsem jasno, kot da bi ga dolgo poznal. Ta njegov duhovni Hk je nastajal v meni postopoma, ko sem poslušal tega ln onega, ki ml je o njem pripovedoval. Začuda so se zlivala v enotno sliko pripovedovanja njegovih sorodnikov, njegovih predvojnih znancev, aktivistov, ld so sodelovali z njim na ravni okrajnega odbora In končno sodbe naših ljudi lz Samatorce In Saleža, ki so bili z njim povezani v zadnjih mesecih njegovega življenja,
Mati mu je zgodaj umrla, oč* ga je pustil nato samega v Ljubljani. Prav gotovo je pomenjfe*-nje tople družinske sredine močno vpil vato na razvoj njegovega značaja. V njegovih zvezkih, kamor sl je izpisoval rame citate, je zelo veliko teh o materi, materini ljubezni, za katero j* bil prezgodaj prikrajšan. Njego* vo globoko sl novsko čustvovanj* Izpričuje tudi pismo bratu, v ka* terem ga prosi, da skrbi za očeta v Internaciji ln Se pravi: »Nekaj malega, -kar Imam svojec*« bi tl odposlal.«
Drugi dejavnik v rasti njegovega značaja, je bilo njegovo slabo zdravstveno stanje te 1* dietlnstva ln splošno šibka tet*** na konstitucija.
Samorastnik
Lz tokih neugodnih oanovžR pogojev se je Lojze kot samort^* nlk razvijal duhovno v pova**** pozitivnem smislu. Tudi lz nj** gove ohranjene zbirke citatov P razvidna njegova samovzgojos •* tlčno ravna pot. Zelo zgodaj ** je oklenil Ideje, ki je raagiejal* enakopravne pravične odnC** med ljudmi brez Izkoriščanja R zatiranja. V tokratni družbi P* so to bile pregrešne misli kdor Je vamjs veroval, ni no** pri nosilcih oblasti milosti. NI' so ga pustili navzgor. V svoj**0 mirnem, tihem, zaprtem mačajjf je nosil bolečino v sebi ln je t* razkazoval drugim. BU je sta*1 * * * men, dober ln do vsakogar ob®' ren. Svojega mnenja ni vsUJ*’ val, ni se prepiral. Vedno Je f0" vortl mimo. Imel pa je veli*0 prepričevalno moč. Ta Je Izvir* la lz njegove vere, lz njegov« *' deje, ki ji je bil tako privrief’' da je premagoval s trdno vol)0 v sebi plašnost in nervozo, kl*f ga je lotevala ob neštetih tež*"! ln nevarnih situacijah. Vztral*j Je kljub vsemu v borbi do V& ca. Dal je od sebe vse, kar r tisti čas od njega pričakoval-
Spomenik Idealistu
Naj lepšo karakteristiko G<H*f da Je podala žena nekega **L vlsta v Samatorci, ki Je reki*' «Btl je idealist, ki Je videl v**' kako bi moralo biti ln Je bil'*" hteven, da se vsaka dolžnost dl Izvrši.«
Tak človek, kot je bil Oo***£ ni mogel Imeti med dobrimi Ujjv mi sovražnika. Vzljubili ln 11 so ga; po njegovi smrti P* C zraslo v ljudeh spoštovanje. so v Samatorci svojemu P10®**! nemu društvu, ki so ga ust**jL vlil 5. novembra 1945, dali ja Gorazd. In potem, ko je dru4*Tj zamrlo, Je ime prešlo na orkester, ki so ga ustanovili vasi. Vsekakor gori v srcih ki so ga poznali ln z njim lova 11 v osvobodilnem posebno v Samatorci ln topla lučka spomina. Ta luč se kot kak svetilnik v žlvtJ*"v prenese tudi na mlajše gen«**^ je. To luč bo v novih rod°^, vžigal tudi spomenik, ki g* £y stavi prihodnjo nedeljo na razdov grob zgonlška občina-
DRAGO PAHO*
Gradivo za življenjepis ta Kokoravca-Gorazda sem ^ s pomočjo njegovih sorodni*^ Zveze borcev iz Velenje, Pr , Venceslava Čopiča v Ljubli* ^ tovarišice Angele Bernikov* Škofji Loki, Slovenskega 4°'*^ ge muzeja v Ljubljeni, ne*,**j| okrajnih aktivistov ln cele V domačinov iz Samatorce Ir* **, leža. Vsem se za pomoč 1** no zahvaljujem.
Prav teko bom hvaležen V**J tistim, ki so Gorazda poznali«^ bi v članku ugotovili kako manjkljivost in bi me nenj® pozorih.

Kulturno - prosvetni pregled za april
1- V Kulturnem domu v Goniči predava mariborski pomožni Škof dr. Vjekoslav Grmič o temi »Smrt boga, smrt človeka«.
1- V galeriji Russo v Trstu o-tvoritev razstave mladega tržaškega slovenskega slikarja Deeldertja Švare.
1-	V založbi kZbiIIv« izide knjiga Milčeta Sfcrapa «Upoma mladina«.
2-	SG gostuje v Novi Goniči s Smoletovo dramo »Antigona«.
2- Amaterski oder Prosek-Konto-vel gostuje pri PD Ivan Cankar z veseloigro »Draga Ruth« Združenje staršev pri Sv. Ivanu priredi pnedavanje dr. Rafka Dolharja o nalezljivih otroških boleznih.
V Skedenjskem domu predvaja Aljoža Žerjal svoj film »Potovanje po Rusiji«.
*• SG gostuje v Ajdovščini s Smo. totovo dramo »Antigona«.
*• V PD Ivan Grbec v Skednju otvoritev razstave Llvijia Maži ne.
*• V Tržaški knjigarni otvoritev razstave grafik Edvarda Žerjala.
*• V župnijski dvorani v Podgori Predava dr. Andlovič o lepoti tolminskih gora.
1- SG gostuje v kino dvorani v Bazovici z Nučičevo komedijo: »Kaj bojo rekli ljudje«.
*■ Mešani zbor »Briški grič« In ansambel «Briški slavček« iz « Steverjama ter mešani zbor »Jezero« iz Doberdoba nastopijo v Desklah s koncertom v korist šole-NOB v Cerknem
•	Slovenski kulturni klub v Trstu priredil srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem ob iz-ldiu njegove knjige «Skarabej v srcu«.
'■ V Kulturnem domu v Trstu nastopi Mladinsko gledališče iz Ljubljane z otroško igro «Ci-pek in Capek«.
*■ V Kulturnem domu v Trstu recital Miroslava Supanca s Krleževo novelo «Ulioa v jesenskem jutru leta devetmajststo-sedemdesetega«.
Mladinsko gledališče iz Ljubljane ponovi v Kulturnem domu otroško igro «Cipek in Oa-pek«.
*• V Slovenskem klUbu predava dr. Ignacij Voje o temi »Srečanje s slavno srbsko preteklostjo v srbskih srednjeveških samostanih«.
"• PD Škamperle priredi predavanje Rudija Hoema iz Nove Gorice o temi «FotdvanJe po Poljski«.	. ,
L- Amaterski oder Prosek-Konto-vel nastopi v Prosvetnem domu na Proseku z veseloigro »Draga Ruth«.
”• Občni zbor prosvetnega društva »Lipa« v Bazovici.
PD Škamperle priredi srečanje * avtorjem knjige «Uporna mladina« Mllčetom Skrapam.
*• SG uprizori v Kulturnem domu Smoletovo dramo »Antigona«,
*■ Radio Trst A oddaja izvirno radijsko dramo pisatelja Aloj-®a Rebule tt Pilatova žena«.
*■ SG uprizori v Kulturnem domu Smoletovo dramo »Antigona«.
1,1 v Kraški galeriji v Repnu o tooritev razstave Klavdija Balin ti4a'
Na deželni figurativni razstavi ®nanstvenih licejev prejme prvo nagrado dijak slovenskega Hoeja «F. Prešeren« iz Trsta, Jerebica.
11 • Metanj zbor »Lojze Bratuž« in dekliški zbor Marijine družbe 1* Gorice pojeta pri velikonočnem obredu v goriškl stolnici. Amaterski oder Prosek-Konto-vol gostuje z igro «Draga Ruth« v Brežicah kot gost DPD Svo boda «Braitov Miklavec«.
' SG gostuje v župnijski dvorani v Stevetrjami z NušičevO komedijo: «Kaj bojo rekli ljud-U to-
’ v Boiljuncu otvoritev novega katoliškega mladinskega doma »Boljmnec«.
' Na tradicionalni šagri v Lan-darju v Beneški Sloveniji poje žbor «Rečanj» ln nastopijo do-j. maei harmonikarji.
■ Katoliško kulturno društvo »Kras« v Doberdobu priredi j« »Praznik pomladi«.
•	SKPD «f. b. Sedej« iz Stever-
priredi gostovanje SG z Nušlčevo komedijo »Kaj bojo
jj toku ljudje«.
' ^ Slovenskem klubu predava lztok; Hoen iz Nove Gorice o torni »Španija v glasbi, besedi
l3 to sliki«.
•	Pevski zbor PD «Oton Župen-
poje na prazniku sv. Van-to v Stever jami.
' Na sedežu PD «Oton Županjo v Steverjanu sestanek za Postavitev spomenika padl/lh u NOB v Standrežu.
‘ ®G gostuje v Katoliškem domu v Gorici s Smoletovo dra-u m® »Antigona«.
' » Trstu otvoritev nove galerijo »Carteslus« z razstavo Loj.
1» toto Spacala.
' Itolljanska RAI-TV prenaša prvo od osmih nadaljevanj zgod-to Toneta Seliškarja »Bratov-j. ^toa sinjega galeba«.
Pevski zbor «Rečanj'« iz Ljes j, Prt Klodiču snema za RAI-TV
•	V PD Cankar predavan je z dla-Ptoiltlvi Rudija Hoena iz Nove
j. Gorice «Sprehod po Parizu«.
®G gostuje v Katoliškem domu v Gorici s Smoletovo dramo u *^toUgona».
' *drxjženje staršev osnovne šo-
le pri Sv. Ivanu priredi predavanje dr. Egldlja Košute o temi »Težave z vzgojo osnovnošolskih otrok«.
17. Za zadrugo Naš Kras predvaja Mario Magajna v Sempola-ju diapozitive o Krasu in Kraški ohceti.
17. V Trebčah nastopijo kot gostje PD «Pr!morec», ansambel «Vesell rudarji«, mešani pevski zbor in oktet iz Trbovelj.
17. V Vidmu strokovno srečanje geografov SR Slovenije in na. še dežele.
17. Pevski zbor »Valentin Vodnik« iz Doline gostuje v Šentjanžu v Rožni dolini na Koroškem.
17. Članica SG Mira Sardočev« sodeluje na Kosovelovem večeru v Tomaju.
17. Slovenski študentje Iz Rima uprizorijo v Katoliškem domu v Gorici MoUetovo komedijo «Scaptnove zvijače«.
17. V Katoliškem prosvetnem društvu «F.B. Sedej« v Steverjanu nastopijo igralci iz Češnjice v Bohinju z dramo »Begunka«.
17.	V dvorani SPD »Igo Gruden* srečanje s kulturnim programom z učenci osemletke z Vi ča pri Ljubljani.
18.	V Kulturnem domu v Trstu koncert orkestra Glasbene matice s solisti Ileamo Bratuž-Ka-bjan, Ivanom Sancinom ln A-cijem Bertoncljem.
18. V Križu nastopijo kot gostje PD »Vesna« «Veseli rudarji«, mešani zbor in oktet iz Trbovelj.
18. PD «Briškl grič« iz Steverjana in PD »Jezero« iz Doberdoba gostujeta z zboroma in ansamblom «Briški slavček* v Šmarjah in v Pobegih na Koprskem.
DR. FRAN VATOVEC
slovenskega
Trnova pot časnikarstva
Pred 90 leti je umrl Josip Jurčič drugi slovenski poklicni časnikar
(Nadaljevanje na 11. strani)
Josip Jurčič
iiiiiiiiiiiiiiiiii.nam.......im.....m«..................
ZAKLJUČNA PREMIERA SEZONE SG 1970- 71
«Raffaele» - satira na fašizem
obenem pa tudi tragičnost neke situacije in njenih vzrokov • Režiser J. Babič, naslovna vloga - Silvij Kobal
Slovensko gledališče je predstavilo svoje zadnje delo na repertoarju 1970-71, komedijo Vltalla-na Brancatlja « Raffaele«. Kako je gledališče letos zadostilo svojim mnogovrstnim programskim smernicam in nalogam borno še Imeli priložnost razpravljati, dejstvo pa je, da je z izbiro prav tega Brancaitijevega dela zadostilo vsaj dvema od svojih obveznosti, pred katere je postavljeno kot gledališče narodne manjšine v tujerodni državi in zato zadolženo s še posebnimi dolžnostmi: slovenskemu občinstvu je predstavilo italijanskega avtorja ln s tem zadostilo programskemu vodiki, da bodi most med dvema gledališkima kulturama, obenem pa Je postavilo na oder delo prav za današnji čas, polno žive vsebinske aktualnosti in politične angažiran (»ti. Mogoče je treba pripisati bolj srečnemu naključju kot pa načrtnosti, da Je ta aktualni «Raffaele» prišel na vrsto ravno v teh dneh (premiera je bila 24. aprila), a dejstvo je, da se Je prav z njim naše gledališče na neki posreden način poklonilo dvoma obletnicama: 25. In 27. aprilu, datumoma, ki sta za protifašistično opredelitev dveh narodov, italijanskega in slovenskega, enako pomembna.
Komedija «Raffaele» je namreč satira na fašizem in na vse to, kar je bilo in po logiki ostaja trajno v njem v ideološkem smislu puhlega in plehkega, v formalnem pa smešnega, je pa satira in s tem tudi tragikomedija na račun dokaj široke plasti, ki jo pooseblja slabič Raffaele, tiste plasti, ki je tudi proti svoji notranji volji, a zato da zadosti svojim malim interesom ln si zagotovi mir, pripravljena upogniti gibljivo hrbtenioo in postati bedno, smešno orodje puhlih oblastnikov. Brancati nam hoče v zadnjem dejanju povedati, da so taki Raffaeil vedno nevarni, ker je gibljiva hrbtenica njihovo nespremenljivo bistvo pred komer koli in kadar koli. «Raffaele, nepoboljšljiv si!« mu očita brat Glovanmi, ko poklekne pred angleškega oficirčka in ga hlapčevsko poviša kar v generala...Res Raffaela v svoji komediji povsem raznJčl v moralnem in idejnem smislu, res pa je tudi, da v zadnjem dejanju opozarja nanj kot na laitentno nevarnost, kajti očit-
Giuseppa (ki se iz fašista mimogrede spremeni v partizana) do fedarala, oportunističnega prečastitega Lulglja ln šolskega sluge ter jim kot edini lik na nasprotnem bregu postavil anarhista Glo-varmlja in njegovo vero v človeka.
Razumljivo je, da more delo, ki je postavljeno v sicilijanski ambiemt In ki Je zato v njem tudi našlo vzore za posamezne like čeprav so tl v zgodovinski stvarnosti posplošeni, prav zaživeti v svojem skorajda folklornem komičnem žanru v Italijanskem izvirniku kratko in malto zato, ker slovenščina nekaterih ambientailnlh sočnosti ne more enakovredno posredovati, pa naj ho prevod literarno še tako čist ln tekoč kot ga je oskrbel dr. Niko Košir. Kljub temu pa je treba priznati, da ga je naš gledališki kolektiv kar dobro ln v posameznih prizorih ceilo žeto dobro predstavil in da bi se mu do takšne mere verjetno zelo težko približalo katero koli drugo slovensko poklicno gledališče že zaradi dejstva, da živi tn dela naše gledališče bližje prostoru dn vzdušju Branoatljeve komedije ln da Imajo nekateri člani našega ansambla tudi bolj neposredne predstave o tem, kaj ln kakšen je bil fašizem na znotraj im na zunaj, kakšne so bite ln kakšne se nam od časa do časa še danes kažejo z dobrohotnim privoljenjem »demokracije« razne fašistične figure
Toda s tem ne mislim trditi, da je uprizoritev v Slovenskem gledališču dala vse, kar komedija nudi. V njej je gotovo še precej več Izraznih ln uprizoritvenih možnosti, ki Jih niso do kraja uveljavili niti režija niti 1-gratci ln tudi ne scenska zamisel in njena realizacija. Tako se ml na splošno zdi, da Je uprizoritev iskala svoj poudarek bolj v satirično ironičnem prikazovanju fašistične ere ln manj v tragikami črtasti njenega naslovnega Junaka - ne junaka, da se Je režija potemtakem bolj oprla na politično agitacijski značaj dela kot pa na njegovo družbeno analitično pomembnost, ki Je ostala nekako v ozadju. Mogoče se je prav zaradi takega Izhodišča režiserju Jožetu Babiču zdelo škoda kakšne črte v besedilu, ki bi skrajšala sicer zabavno zunanje
na,	Il^vauiiiuaIb, ŽtUiJU	cu.oi.yiiv
no Je, da je Brancati globlje do- karikiranje federalovega okolja, jel tragičnost neke situacije ln ; ki pa bi usodnost Raffaelovega,
njenih vzrokov. V ta okvir je zajel tudi vrsto ostalih oseb od
ln ne samo njegovega, značaja bolje osvetlila. Po drugi strani
pa takšni režiserjevi postavitvi ni ▼ celoti ustrezala niti igra oziroma način Igranja, v katerem je manjkalo tipično folklorne govorne ln gestlikulactjske dinamičnosti. Postajica tega Je bila, da so nastopajoče osebe ostale nekje na sredi poti med tipološkimi karikaturami 1m realizmom, razpete med Južnjaško sočnost ln severnjaško togost. In končno je gledalec imel lahko občutek neskladnosti med realistično ali neoreallstično Branoattjevo slikovno paleto In pretirano simbolizirano sceno, ▼ kateri naj bi lestve očitno ponazarjale karierizem plasti, ki Je bila oalomba fašizmu, pa te simbolika nikakor ni dosegla svoje funkcionalnosti.
Naslovno vlogo Raffaela Je i-grail Silvij Kobal. Pristajala mu Je in v ansamblu bi težko našli sanjo bolj primernega ustvarjalca tovrstnih figur v življenju. Mogoče a njo m dosegel atea-riitve, ki bi se mogla uvrščati mad najboljše in ae njegov nesporen igralski artizem ni do kraja razvil, vendar je dal Raffaellu lepo mero potrebne traglkomlč-noetl Im življenjske prepričljivosti. Stene Starešinič je podajal Battaetovega brate Giovannlja, prepričanega antifašista - anarhista, z ustrezno mero gorečnosti v Igri ln songih, ki so hoteli bi-
ti prej neke vrste Idejna proti-Igra kot pa vezno tkivo (verjetno bi tl songi v pesniško zelo lepi priredbi Miroslava Košute prišli do skladnejše veljave, 6e bi se njih izvedbe bolj približala značilnemu melodičnemu podajanju tako imenovanih pesmi protesta namesto slogu recltatlva). Prečastiti Luigl je našel v Jožku Luksšu zelo ustreznega tolmača tistega sloja italijanske (in tudi druge) duhovščine, ki se je s svojim oportunizmom kar dobro znašla in počutila v korumplra-nem fašističnem režimu. Petjejev federade je bil v očitnem posnemanju duceja odlična karikatura fašističnega hierarha, Imel pa sem občutek, da Je težia bolj k nacistični nadutosti kot pa k 1-talljamskl operetni megalomaniji.
Med ostaUml vlogami so z bolj ali manj dobrimi tipizacijami izstopali Alojz Milič (Giuseppe), Adrijan Rustja (Sluga), Bogdana, Bnaituževa (Raffaetova žena Sa-veria), Rado Nakrst (profesor Pameti), Stane Raztresen (sodnik Oeecimano), Lidija Kozlovič (Raffaetova hči Agostina), Miranda Caharija (učiteljica), Livtj Bogateč (angleški poročnik), Dušan Jazbec (Zamorec) pa še Anton Kalc, Alekalj Pregare, Mira Lampetova ln drugi.
Joža Koran
Že dijaško in pozneje bedno študentovsko življenje na Dunaju je potisnilo mlademu Jurčiču med prste pisateljsko pero. Pa se je primerilo, da je temu peresu moral pridružiti še časnikarsko pero. Potožil se je svojemu prijatelju Antonu Tomšiču, prvemu slo venskemu poklicnemu časnikarju in prvemu uredniku mladosloven skega »Slovenskega Naroda*, ki je prihajal v svojem prvem pet letju na svetlo v Mariboru (1868-72). Potožil se je, prosil pa ne.
Pokazalo pa se je, da ,ie bil A. Tomšič Jurčiču resničen nrijatelj in da je njegove tožbe dobro razumel. Med lastniki SN je ugladii Jurčiču pot za vstop v Narodovo uredništvo. On je dobro vedel, kam mora potrkati. Glede na to nam sporoča dr. J. Vošnjak, tedaj nekak krušni oče pri »Slovenskem Narodu*, nekaj podatkov a tem v zvezi. Navaja, da je ^ malo mesecev potem, ko .je začel izhajati SN, prejel od Antona Tomšiča pismo, da bi bil Jurčič pripravljen vstopiti kot sodelavec v uredništvo SN. Tomšič je Jurčičevo pismo priložil svojemu ter odposlal obe pismi dr. Vodnjaku, ki je menil, da je napravilo Jurčičevo pismo nanj globok vtis. Žal je Vošnjak to pismo vrnil Tomšiču, ki ga je v naglici časnikarskega dela odvrgel v uredniški koš.
Toplo, ganljivo .je pismo, ki ga je tedaj poslal A. Tomšič svojemu stradajočemu prijatelju Jurčiču na Dunaj: »Če si res brez zaslužka, pridi k "Slovenskemu Narodu". Mesto boš dobil brez
petlanje”. Bodi odkritosrčen vsaj do svojih prOiteljev. Pri nas vedo Tvoje moči ceniti, če nočeš ostati stalno, pridi vsaj toliko časa, da se reči nekoliko razvozlja-jo. Name pa se ne .jezi. Len sem res in malo pišem prijateljskih pisem. Tebi pa nisem menil nikdar krivice storiti. Torej piši. saj boš pisal dobremu prijatelju Tomšiču*. 1*
Na vsako hudičevo vižo
boi mogel živeti
Prav tako je s tem v zvezi mano pismo, id ga je pisal Tomšič Jurčiču verjetno 10. junija 1. 1868 in ki pomeni ugodno rešitev za Jurčičev vstop v uredništvo SN: »Od veselja bd skakal*, sporoča Tomšič Jurčiču, »ko bi se to spodobilo za tako resnega človeka, kakor sem jaz, ko čujem, da Te je volja priti v Maribor. Kdaj bi Te bil že jaz povabil, ko se ne bd bil bal. da Te s tako ponudbo žalim. Ravno mi piše tudi Vošnjak, naj skušam Tebe zvabiti k sebi. Glej, kako se vse ujema! Na vsako hudičevo vižo boš dobil toliko, da boš mogel živeti, saj plačujejo še Pazniku 30 f (forintov, goldinarjev — piš. op.), dasiravno ga ne morem rabiti za drugo, kakor da mi sestavlja javne dražbe. Poznik je
IflllllllimilllllllUlllllllllllllllIlllIlIHlIHIIIlMi
Spomini na Staneta Severja
Silvij Kobal (levo) tn Stane Starešinič (desno) v vlogi bratov Raffaela in Giovannija v Branca,'jevi komed'ji »Raffaele«
2.
Seveda pa to zadovoljstvo ni bito popolno, čeprav je pomenilo prvi korak iz anonimnosti. V želji čim večjega razmaha, smo nekateri mladi igralci še vedno nadaljevali svoje dramsko udejstvovanje na amaterskem odru. Seveda, zdaj niso prišla več v poštev navadna diletantska društva s svojimi okostenelimi stereotipnimi ljudskimi igrami in burkami. Na vrsti so bili naprednejši pisatelji, predvsem domači avtorji kot Linhart, Cankar, Župančič. Jurčič. Levstik, Kreft in drugi domači avtorji. Nekateri volonterji smo tudi še študirali dramsko igro bodisi na Dr-lavnem konservatoriju v dramski šoli, ki jo je vodil višji režiser profesor Osip Šest. ki je vzgojil največ gledališkega naraščaja, na kar se vse preveč pozablja, kadar se naštevajo zasluge za razvoj slovenskega gledališča, drugi pa. med njimi tudi Stane Sever, so se izpopolnjevali privatno pri znanih i-gralcih, največ pri priznanem i-gralskem pedagogu režiserju in igralcu Milanu Skrbinšku, čigar zasluge so prav tako velike pri vzgoji igralskega naraščaja.
Skupna neukrotljiva strast po l-granju nas je gnala po nečem velikem in novem, kjer bi lahko pokazali vse naše sposobnosti in moči, ki so se v naši notranjosti razraščale in bi podirale pregreje. Tako sva s Severjem leta 1934 vsak na svojem koncu Ljubljane, Stane na Viču, jaz na Rakovniku, zbrala in sestavila četico najboljših igralcev in raznih amaterskih družin. Prav predstave na prostem, ki sta jih v tistem času precej izvajala dramski in operni ansambel Narodnega gledališča v Tivoliju in na Kongresnem trgu, so nama dale spodbudo, do sva zrežirala tudi midva predstave na prostem. Stane Sever je pripravljal Levstikovega tTugomerja» na telovadišču Sokola Vič. jaz sem si pa izbral Kreftove »Celjske grofe*. ki sem jih hotel s svojo skupino pod okriljem Sokola Rakovnik uprizoriti nikjer drugje kot na Ljubljanskem gradu pod stolpom grajskega dvorišča. Prirod-ni ambient, ki sem si ga po začetnih vajah v sobi večkrat ogledal z igralci, je bil kot nalašč u-stvarjen za tokšno uprizoritev Pre-1 pričani smo bili, da bo predstava
na prizorišču med grajskimi zidovi, H bi ga bilo le malenkostno treba dopolniti z nekaterimi mi-zanscenskimi elementi pač v duhu režijske zamisli, zbudila zanimanje Ljubljančanov, saj bi se bilo prvič zgodilp. da bi bila na vrhu Ljubljanskega gradu uprizorjena gledališka predstava in to celo Kreftovi *Celjski grofje*, ki so pomenili nov doprinos k tedanji mladi slovenski dramatiki. Razen tega pa je bi' izbrani naravni prostor kot nalašč ustvarjen za to igro. Seveda sem razen režije prevzel tudi vlogo Pravdača, po kateri sem tako hrepenel že od krstne uprizoritve v ljubljanski Drami v jeseni leta 1932, ko sem statiral v njej kot vojak in v zadnjem dejanju kot kmečki fant.
Naše veselje pa nam je sredi študija zagrenil odlok tedanjega župana, ki je na našo prošnjo odgovori', da uprizoritve tCeljskih grofov* ne more dovoliti v grajskem dvorišču, ker bi z njo vznemirjali in kalili nočni mir stanovalcev in to v času, ko sta se razlegali vso noč do ranih jutranjih ur vrišč in glasba vrtiljakov s sejemskega prostora po vsem mestu. Seveda je tičal vzrok drugje. Režiser in dramatik Bratko Kreft je bil zaradi svojega naprednega miš’jenja pri tedanji ljubljanski gospodi v nemilosti, njegove «Celjske arofe* pa so že oh krstni predstavi ožigosali kot revolucionarno levičarsko usmerjeno literaturo. Povrhu bi igro uprizorili pod nazivom sokolska dramska družina, čeprav so bi'i za to priložnost izbrani najboljši amaterski igralci vseh ljubljanskih amaterskih družin, tudi s prosvetnih odrov. Oboje levičarski avtor in svobodomiselno ime igralske skupine ie bilo preveč gorostasno za tedan jo malomeščansko srenjo. da bi dovolili takšno uprizoritev. Bilo je že pozno poletje in na izbiro novega dela ni bilo več misliti in tako se je na žalost naša igralska družina sredi študija razšla.
Stane Sever je imet več sreče. Z uprizoritvijo Jurčič - Levstikovega tTugomerja* na sokolskem telovadišču na Viču, je tako režijsko kot igralsko uspel. Vsa kulturna Ljubljana je govorila o ui-tkem *Tugom*rju» in posebej še o vlogi stare Vrže, ki jo je svoj-
stveno zaigral Stane. Ta njegov nenavadni poseg v psiho stare ženske je bil igralsko pod močnim vplivom njegovega vzornika in učitelja MVana Skrbinška. Odlično podana vloga Vrže, je še bolj utrdila neizpodbitni talent in nagnjenje mladega Severja k karakternim vlogam. Kljub njegovi mladosti je že tedaj veljala njegova stara Vrza za iaralsko kreacijo, ki je vzbudila upanje da bo slovenska Talija pridobila i-gralca, ki bo s svojim žarom in darom kaj kmalu obogatil vrhunsko umetniško p'eiado slovenskega igralstva.
, Najino medsebojno spoznamnje tn istovetni nagon po gledališkem izpopolnjevanju, je naju priklenil v resnično tovariško prijateljstvo, ki se je očitovalo predvsem v najinem češčem razpravljanju o gleda’iških problemih in v hotenju nadaljnjega individualnega dela zunaj poklicnega gledališča.
Usoda je hotela, da je Sever zaradi težav na učiteljišču ki so jih povzročili prav njegovi igralski nastopi, prenehal nastopati kol volonter v Drami, učiteljišče pa je moral nadaljevati in končati v Mariboru. Toda slovo od ljubljanskih odrov ni moglo pogasiti žerjavice fcj je tlela v njegovi igralski duši. Spomladi leta 1933,
r uv.il*1 Stane za Hefcaj dni v Ljubljano, sva si izpovedala svoji odločitvi, da hoče uprizoriti na vicu na prostem Kreftove »Celi-*he grofe*, nalašč ker so jih prejšnje leto meni prepovedali je re-kfl, jaz pa na Rakovniku Vom-bergarjevn komedijo iz kmečkega življenja »Vodo*. Sprehajala sva se navdušena nad najinima mladostnima načrtoma po promenadi do konca parka v Tivoliju in na ^oPo^e v dolgi večer. Navduševala sva se za najina po dviga m se spodbujala z idejami, Ki so se v najinih razgretih gla vah sproti kuhale.
Tisto sezono sem prešel iz ljub Ijanske Drame v Opero. V tej m v sledečih dveh sezonah tudi Stane Sever ni več nastopal v Drami ln sva se takrat le redkokdaj srečala. Med tem je namreč konča’ svoje študije na učiteljišču v Mariboru in odslužil vojsko.
Emil Frelih
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo)
jurist III. leta. Vošnjak mi ga je bil brez mojega sveta naenkrat oktrojiral. Tu Ti pošiljam za zdaj hvaležno, kar vtrpim. Jutri se sraidem z Vošnjakom v Polskavi in v soboto imaš že na Dunaju natančen odgovor zaradi posojila, če mogoče že tudi denar. Vošnjak mi piše, da bi Ti prevzel tu vred-ništvo Glasnika, če se mu misli res Janežič (Celovec — piš. op.) odpovedati. Če Ti je do učenja, se lahko tudi tukaj učiš. Knjig ne manjka. Te za zdaj srčno pozdravlja Tvoj stari Tomšič*. 2* Jurčič se je res odzval Tomšičevemu povabilu. Vstopil je o u-redništvo SN. Tu je skrbel predvsem za kulturni listek. Že 1. 1870 pa je zapustil Maribor in se vrnil na Dunaj. Tu .je pomagal Stritarju v »Zvonovem* uredniškem in publicističnem krogu. Zaradi pičlih dohodkov pa se je v decembru 1870 odločil, da sa je glede na ljubljanski, 'jugoslovanski program odzval povabilu hrvatskih domoljubov in odpotoval v Sisak. Ob tej novici se je oglasil Anton Tomšič in skušal ohraniti Jurčičevo pero slovenski beletristiki, ki da bo zanjo v Sisku le malo delal: »Če ne boš tiskal tam. našel boš pri nas vselej poštene pogoje in, če boš hotel, Ti bom iaz sam založil, kar boš želel*. 3*
V Sisku, na svojem drugem časnikarskem tiru, se je Jurčič »pošteno dolgočasil*, kakor je pisal Tomšič Levstiku, ko je šlo za medsebojno spravo po njunem sporu zaradi Levstikovega »Pavlihe*. Jurčič je namreč v Sisku sodeloval v uredništvu hrvatske-ga opozicijskega in domoljubnega časnika »Zatočnik* in jugoslovansko poudarjenega nemškega časnika »Siidslavvische Correspon-denz*. Tomšič je sporočil v že omenjenem pismu Levstiku, da piše »Jurčičev šef Prave uvodnike, medtem ko Jurčič, kakor sam pravi, s škarjami manipulira*. 4* Po Tomšičevi smrti je Jurčič prevzel uredništvo »Slovenskega Naroda*. Zopet se vrača v Maribor. Tretja postaja na njegovi časnikarski poti. Vztrajno se je trudil za lastno Narodno tiskarno. Pred očmi mu je lebdel značilen primer Einspielerjevega celovškega »Slovenca* (1865-67). ki je moral utihniti, ker ga nobena celovška tiskarna zaradi njegovega izrazito slovenskega in federalističnega programa ni hotela tiskati.
Vzporedno pa si je Jurčič trdo-. živo. .prizadeval, da .bLSN uzrl beli dan v Ljubljani, slovenskem kulturnem žarišču. Njegovi načrti so se uresničili. Leta 1872 se je s »Slovenskim Narodom* preselil v Ljubljano. Tukaj je posvetil vse svoje moči in odlike nadaljnjemu razvoju in napredku SN, ki je 1. januarja 1873 prijetno presenetil vse zavedne Slovenca kot prvi dnevnik na Slovenskem Zaman se je zatekel 1. 1880 v Gorico in Benetke, da bi se zdravstveno okrepil. Pred 90 leti 3. maja je zdrknilo imenitno časnikarsko pero iz J. Jurčičeve desnice. Za zmerom. Zapustil ie bogato zakladnico literarne. pa tudi časnikarske izpovednosti.
Na stotine uvodnikov, podlistkov
in drugih prispevkov
Jurčičevo plodno Časnikarsko pero je imelo svoj živahni odzvok predvsem v Narodovih časniških stolpcih. Prispeval je na stotine uvodnikov, podlistkov Člankov in prispevkov vseh vrst. Z A. Maru-sičevo »Domovino* ie polemiziral. O slovenstvu v Ljubljani je pisal ■n o enakopravnosti slovenščine; sa zedinjenje vseh Slovencev se je potegoval in za zbliževanje S ovencev ter Hrvatov; bralce SN Je seznanjal z življenjem v Sr bi P: ogreval se je za to, da bi se avstrijska in ruska diploma aja složno pogovorili o perečih vprašanjih evropskega vzhoda; Propagiral je slovenske tabore in njihov program o zedinjeni Slovenj ji : spodbujal ie k oživitvi slovenskega političnega društva in poveličeval junaštvo Črnogorcev; nase so opozarjale tudi njegove Potopisne črtice z Dolenjskega; v »Prijateljskih pismih* se ie za-J^ennal za ostrejšo kritiko; tudi ženskam je posvečal svojo publicistično pozornost; nadalje, je razglabljal o slovenski politiki in obsodil Breooelj-Alešovčevo satirično « revolversko žumalistiko » ; svoje poglede na aktualna vprašanja je podajal v »Pismih go ffnjskega pohajkovalca* in v »Črticah iz življenja političnega agi-tatorja*. ki pomeni pikre bodice na račun plitvega agitatorsiva.
Strogi Levstik: samo nemškovanje
Jurčič pa je vzporedno s svojo literarno izpovednostjo in časnikarsko ustvarjalnostjo razvijal svojo pol inost tudi na področju organizac e časniških in časopisnih tiskov ter leposlovnih zbirk. Ni se zadovoljil le s tem. da le ustvaril Slovencem prvi dnevnik in zagotovil njegov obstanek ter razvoj z lastno Narodno tiskarno. Glede na to, da ni mogel SN Prodreti med kmečko ljudstvo, je dal Jurčič pobudo za rojstvo »Slovenskega tednika* (1873-75). političnega in gospodarskega časnika za podeželsko ljudstvo. Skupno s SN naj bi oplodil kvasno jedro mladoslovenske, svobodomiselne politične publicistike. O »eni-
mi vem dogodku pripoveduje dr. Vošnjak v zvezi s »Slovenskim tednikom*: »Ko so pričeli namreč mladoslovenci izdajati »Slovenski tednik*, ki je bil namenjen predvsem kmetskemu ljudstvu, je nekega dne Levstik kar na lepem ustavil dr. Vošnjaka na cesti. O-stro ga je prijel: »Vi, gospod doktor. kakšen oa ie ta vaš tednik! Samo nemškovanje!* Vošnjak se je skliceval na to, češ da je gradivo v »Tedniku* povzeto po »Slovenskem Narodu*, ki ga vendar ureju je Jurčič. Da ne bi znal pisati v slovenščini? Levstik nato; »Eh. zna, zna. Pa se noče potruditi. da bi pisal v duhu naroda*. Vošnjak ga je prosil, če ni mu popravil nekatere sestavke. Levstik je privolil z žgočo kritiko; »Treba bi vam bilo res (popraviti). Jurčiču tudi in vsem časnikarjem, lri tako grdo in neusmiljeno pačijo naš jezik. Pa pošljite!* Vošnjak mu je res poslal krajši prispevek. Levstik se ga je lotil z bojevitim naskokom. Zdelal ga je tako. da ni ostala od Vošnjakovega besedila niti krpa besede. Jurčič in Vošnjak sta se smejala. Levstik m prejel nobenega rokopisa več.
Jurčičeve pobude na področju časopisne publicistike. Zasnoval .je mariborsko, čeprav le epizodno izdajo mesečnika »Glasnik* (1869). časopisa za zabavo, književnost in pouk. Izdal in uredil ga ie J. Jurčič. Na svetlo pa ie prišel »Glasnik*, žal le prvič in zadnjič. Natisnili so ga v mariborski tiskarni Edvarda Janežiča. Želel « nadaljevati publicistične tradicija A. Janežičevega celovškega »Slovenskega glasnika*, ki ie ugasnil 1- junija 1868. Zato je Jurčičev »Glasnik* označen kot XII. letnik t. j. kot nadaljevanje Janežičevega XI. letnika «Slovenskega glasnika». Tudi je sodeloval Jurčič pri pripravah za almanah Mladika* in skupno s Kersnikom. F. Levcem in Tavčarjem pri ustanovitvi «Ljubljanskega zvona* (1. 1881).
Odkrivamo torej Jurčiča z nekoliko manj znane strani. Glede na njegove uspešne organizacijske in publicistične pobude bi ga lahko pomaknili v bližino prvih založniških ter izdajateljskih pobud na Slovenskem. Le spomnimo se na Vrazovo literarno časopisno delniško družbo za izdajanje »Metuljčka* v graškem krogu. 5* Nadalje na pobudo vzhodnoštajerske-ga publicističnega barda Antona Krempla z nameravanim »Tjedm-kam*. 6* Sledila je s Prešernovo privolitvijo Smoletova izdajatelj, ska in založniška družba za izdajanje »Ilirskih novic* in »Ilirskega Markurja*. 7* Mar ni bil Jurčič predhodnik izdajateljskih zamahov, ki jih pozneje opažamo n. pr. pri goriškem Andreju Gabrščku v Gorici (Slovanska. Sve tovna. Mladinska in Salonska knjižnica itd.) ter Vekoslava Špindlerja v Celju (snopiči m brošure Ljudske knjižnice. Kmečki koledar itd.?)
Mar ni ob taki nepretrgani u stvarja'nosti in neizčrpni pobud-nosti J. Jurčičeva veljava upravičeno zablestela v globi ie razsežnosti slovenske literarne, politične in časnikarske publicistike? 8*
1* Ljubljanski zvon 1919, stran 706-7.
2* Ljubljanski zvon 1919, stran 622-6
3* Jaro Dolar: Stremljenje po slovenskem literarnem listu v Mariboru. (Od Trstenjakovega »Nasveta* do Tomšičeve smrti. 4* Prav tam.
5* Dr. Fran Vatovec: Slovenski Česnik (1557-1843). Str. 193 8. 6* Prav tam str. 198-200.
7* Prav tam str. 216 8* Posamezni Izvodi SN.
Dr. J. Vošnjak: Spomini. Prvi zvezek. Str. 117, 157, 217, 250. Drugi zvezek. Str. 10, 25, 29, 71, 74, 105, 124, 173, 180, 190, 201, 222. 226, 239, 261 in 268.
Spomini o Jurčiču., Ljubljanski zvon 1888. Str 418 429.
Dr. J. Vošnjak: Spomini o Josipu Jurčiču. Ljubljanski zvon 1889 Str. 145-50 in 1890. Str. 266-73.
Dr. Fr. Ilešič: Jurčič v Sisku. Slovan 1911. Str. 313-320.
Dr. Jos. Vošnjak: Se nekaj spominov na J. Jurčiča. Slovan 1911. Str. 312.
Jurčičeva številka »Slovana*. Posvečena tridesetletnici Jurčičeve smrti. Slovan 1911, it. 10.
Dr. Dragotin Lončar: Politično življenje Slovencev. Str. 47 in dalje.
Josip Jurčič: Zbrano delo. Četrta knjiga. DZS 1951. Str. 290-323.
Dr. Fran Vatovec: Levstikova kritika Jurčiča urednika Ljudska pravica 1954, štev. 53.
Or. Fran Vatovec: Po stopinjah časnikarja Josipa Jurčiča. Naši razgledi 1954, štev. 6.
Dr. Fran Vatovec: Jurčičevi načelni in praktični pogledi pri urejevanju Slovenskega Naroda. Nova obzorja 1955, štev. 2.
Dr. Fran Vatovec: Ob zibelki Slovenskega Naroda pred 100 leti (Brošura »Ob stoletnici ustanovitve »Slovenskega Narode* 1868. 1968) Izd. Društvo novinarjev Slovenije. Maribor 1968. Str. 3-32.
Kulturno-prosvetni pregled za april
(Nadaljevanje s 7. strani)
18. Slove raki akademiki iz Rima uprizorijo v Marijinem domu v Ul. Rnsorta Moiierovo komedijo »Scapinove zvijače«.
18. Dramska skupina PD Standrež gostuje z igro «2enitev» v Selah na Koroškem.
18.	Pevski zbor PD »Valentin Vodnik« nastopi v Radtšah na Koroškem.
19.	SG gostuje v Sežani z Nušifce-vo komedijo «Kaj bojo rekli ljjdje».
19.	Na prvem deželnem risarskem natečaju liceja »Galllel« dosežejo dijaki slovenskega liceja »Prešeren« Grgič, Kralj, Skerk, Jarebioa, Martini šest nagrad.
20.	SG gostuje v Kozini z Nušiče. vo komedijo «KaJ bojo rekli ljudje«.
20. SPD »Igo Gruden« v Nabrežini priredi srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem ob Izidu njegove knjige »Skarabej v srcu*.
20.	V Slovenskem klubu predava gospodarski izvedenec OZN Jelko Rant o temi «Del mojega potovanja okoli sveta«.
21.	PD «Ivan Grbec« v Skednju priredi vokalno-lnštrumentalni večer s sodelovanjem harmoni-karke Dorine Kante, mešanega zbora »Primorec« iz Trebč, tre-benskega instrumentalnega tria in ansambla «Mh-amar».
21. SG gostuje v Kopru z Nušiče. vo komedijo »Kaj bojo rekli ljudje«.
21. PD »Škamperle« priredi predavanje Lojzeta Abrama o temi »Planinski sprehodi po slaven, sklh gorah«
21. Glasbena matica priredi v dvorani »Gallus« nastop učencev Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane.
21. V Prosvetnem domu v Bazovici prikazuje Mario Magajna diapozitive o Kraški ohceti.
3i. V koprski galeriji Loža otvoritev razstave umetnikov iz naše dežele, med katerimi so tu-di Spacal, Černigoj in Palčič.
21. Član SG Stane Raztresen nastopi z recitalom »Slovenske balade in romance« v Študentskem naselju v Ljubljani.
22 ' SPZ priredi v Kulturnem domu v Trstu predavanje dr. Metoda Mikuža ob 30-letnici OP. Sodeluje zbor PD »Valentin Vodnik« iz Doline.
22 Žirija objavi sporočilo, da je katoliško literarno nagrado »Vstajenje« za leto 1970 preje« pisatelj Boris Pahor za knjigo »Skarabej v srcu«.
23.	SPZ priredi v Gorici v Pro-
svetnem domu predavanje dr. Metoda Mikuža ob 30-letnici OP. Sodeluje zbor PD »Jezero« iz Doberdoba.	„
24~~§G upH»>ri~v 'Tfulturnem domu premiero Branoatljeve komedije «Raffaete».
24.	Dramska skupina Prosek-Kon-to vel gostuje v Ljudskem domu v Križu z igro «Draga Ruth«.
24. V galeriji Kulturnega doma o-bvoritev razstave Silvestra Go-dine in Vladlmira Raima.
24. Občni zbor zadruge Naš Kras na Repemtabru.
24. V galeriji Torbandena otvoritev razstave jugoslovanskih naivcev iz Hlebinj.
24. PD »Rečanj* iz Ljes pri Klodi-ču razpiše natečaj za popevke iz Nadlšlkih dolin.
24.	V Sovodnjah poje domači zbor pred spomenikom padlim.
25.	SG ponovi v Kulturnem domu Brancatijevo komedijo »Raffae. le«.
25. Pevski zbor PD »Oton Župančič« poje na proslavi dneva od. pomlštva v Standrežu.
25. STO »Tabor« in Zveza partizanov na Opčinah priredita na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah protifašistično manifestacijo s sodelovanjem pevskega zbora PD »Primorec« iz Trebč, pevskega zbora SPD »Tabor« z Opčin in skupine »Canzoniere triestlno«.
25. SPD »Igo Gruden« v Nabrežini priredi koncert pevskega zbora »Jacobus Gallus«.
25. V Skedemjskem domu v Sked nju srečanje z uredniki koprskega verskega mesečnika »Ognjišče«.
25. V Doberdobu proslava OF 6 sodelovanjem godbe na pihala, pevskega PD »Jezero« in recitatorjev.
25. V Standrežu proslava OF s sodelovanjem pevskega zbora PD »Oton Župančič« in recitator-.Jev.
25. Ob prazniku vaškega patrona priredi pevski zbor Rupa-Peč kulturno prireditev s sodelovanjem ansambla »Lojze Hlede« iz Steverjana, otrok Iz vrtca, šolskega zbora, zbora Rupa-Peč in zbora «Miiko FileJ« lz Gorice.
25. V Marijinem domu v Rojanu uprizoritev pravljične Igre »Začarana princesa«.
25. V Marijinem domu pri Sv. I-vanu gostuje predavatelj Vinko Zaletel lz Koroške.
25. Zbor »Vesna* iz Križa sodeloval na koncertu v Braniku.
27. SG gostuje v župnijski dvorani v Standrežu z Nušlčevo komedijo »Kaj bojo rekli ljudje«.
27.	V Slovenskem klubu govori I-gor Tuta o temi «Pota mladine v današnji družbi«.
28.	SG ponovi v Kulturnem domu Brancatijevo komedijo «Raf-faele«.
28.	Združenje staršev dijakov liceja »Prešeren« priredi preda, vanje pedagoga prof. Franca Pedlčka iz Ljubljane o temi »Mladost in spolnost«.
29.	SG ponovi v Kulturnem domu Brancatijevo komedijo «Raffae-le».
29.	PD «Lipa» v Bazovici in krajevna Zveza partizanov priredita proslavo 30-letnice OF s predavanjem Borisa Raceta.
30.	V Katoliškem domu v Gorici gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane z igrico «C1-pek in Capek«.
30. SG ponovi v Kulturnem domu Brancatijevo komedijo »Raffae-le».
30. PD Vesna v Križu priredi kulturni večer v Ljudskem domu z nastopom mladinske godbe iz Križa, zbora »Vesna« in skupine «Nuovo Canzoniere triestlno«.
Veljaven od 2. do 8. maja 1971
i
@
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Teden bo nekoliko dolgočasen, vendar boste z njim zadovoljni, ker vam bo prinesel novo delo in vas spoznal z vplivnimi ljudmi. Nekoliko nervoze v običajni družbi. Oseba, za katero se zanimate, bi vam znala postati dober prijatelj, toda nič več. Pazite na jetra.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V prvih dneh f	.	A	ledna se boste veli-
I	J ko trudili, rezultati
J pa bodo bolj pičli. Slabo ste začeli z delom	in	rezultati ne morejo
biti drugačni. Drugič bodite širših pogledov in tudi bolj elastični. Ljubljena oseba vam bo za	nekaj	dni obrnila hrbet.
Zdravje kot dren.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zelo napeto ozračje, ki pa bo deloma tudi koristilo, ker se bodo nekatere stvari razčistile. Nekdo vam ponuja svoje	usluge,	ki pa jih	ne	smete
nekritično	sprejeti,	da	vam
kaj ne spodleti. Ne bi bilo napak nekoliko spremeniti načrte glede nekega prijateljstva. Glavobol.
RAK (od	23.	6. do
/J,	22. 7.) Dela na pre-
tek, zadoščenj veli-I /J®?? J ko in vendar boste J	imeli ob	koncu te-
dna občutek neuspeha, ker se neka vaša želja ne bo uresničila. Tudi v ljubezni ne boste imeli kdove kolikšne sreče. Zdravje bo kar dobro, zdravniški pregled pa bi vam vendarle ne škodoval.
LEV (od 23. 7. do ✓—N. 22. 8.) Ne obvezuj-f p ^ \ te se za naloge, ki J jim ne boste kos. V ' J želje so sicer upra-^^ vičene, vendar pa prevelike, vsekakor preko vaših fizičnih in finančnih možnosti. Iščite zadoščenje v domačem krogu, še najraje pri ljubljeni osebi, ki vas razume. Zdravje dobro.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Srečno boste pripeljali pod streho nalogo, ki se vam Je zdela pretežka. Začelo se bo obdobje miru in družinskega zadovoljstva. Tudi v službi ali na delu bo prijetno. Neka oseba Je nekoliko preveč zahtevna, kljub temu pa ljubka. Glede srca mimo kri.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Končno . vam bo uspelo uve-I lijaviti pobudo, M so vam jo toliko časa zavračali. Ne zadovoljite se s tem in rinite dalje, da bo vaš položaj še bolj trden. Potrebovali bi oporo kake vplivne osebe. Nekoliko preveč ste ljubosumni!. Motnje v prebavi.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Sre-\ čall se boste z ljudmi, ki vam bodo ali odpirali nova vrata ali pa postavljaU o-vire, da ne boste mogli naprej. Pripravite se na vsako možnost. Pazite na svoje živce. To vam bo koristilo tudi zaradi nevšečnih dogodkov v družini. Zdravje kar dobro.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Prvi dnevi v tednu bodo prijetni. To vas bo zavedlo, da boste ob koncu tedna zabredli v lažje težave. Predvidene so spremembe na delu ali v službi. Zelo verjetno na bolje, ni pa Izključeno tudi na sliab-■ še. Stran z malodušnostjo. Nervoza.


KOZOROG (od 22. 12. do 21. 12.) Prvi dne-boste imeli občutek negotovosti in vendar bo vse teklo kot predvideva vaš načrt. Duševno ste nekoliko napeti in posledice tega se čutijo tudi v rezultatih dela. Odkrili boste hibo na osebi, ki Jo imate radi. Glede zdravja brez skrbi.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Najprej se boste morali spoprijeti s finančnimi težavami, nato boste imeli dan ali dva težave na delu. In vendar se bo teden kar dobro končal. Glede novih odnosov na delu in v družbi se posvetujte z domačimi. Mučil vas bo glavobol.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ves teden boste imeli veliko dela in stalno boste morali spreminjati svoje načrte oziroma svoj umik dela. Čustvene zadeve se bodo nekoliko zapletle in ni gotovo, da bi ne znalo priti do nekega preloma, ki pa bo le začasen. Zdravje srednje.
TODA BILL LANG UE" BIL 3E DVA MESECA MRTEV. V SODNIH ANA UH PlSE.DA DE Z!OAQUlM DOKA L KOT OTROK, KO ZJE 1 VEDEL.
2A TO MOVICO...	KONEC EPIZODE ______________
C BILL l»AK<i—_
KI 6A 36 VPV0»«U.

k EPIZODA: 30A0UIN0VA SMRT
Energija v oceanih
NEW YORK, 30. - Pet litrov morske vode bi moglo dati toliko pogonske sile, kolikor je da ena tona bencina. Tako trdi skupina a-meniških strokovnjakov, ki se sedaj trudi, da bi ta trditev, ki povsem drži, postala čim prej resničnost.
Preden se lotimo trditve, ki jo postavi jajo ameriški strokovnjaki, se za trenutek pomudimo pri razpoložljivih energetskih virih in pri njihovi uporaba v svetu danes. Še ni dolgo tega, ko so se javili prav v ZDA k besedi ekonomisti, ki so opozarjali, da se sedanje razpoložljive zaloge energetskih virov trošijo tako neracionalno, da bi nekatere bolj razvite in najbolj razvite dežele sveta mogle kaj kmalu priti v težave. Konkretno je bilo rečeno tudi, da prav ZDA tako negospodarno troši jo premog, vodne energije in nafto — domačega in tujega izvora — da bi mogle že v tem stoletju priti v slepo ulico. Geologi so namreč izračunali, da so petrolejske zaloge omejene. To velja tudi ob na.jnovejtših vesteh, da so na širših področjih jugovzhodne Azije naši velikanske zaloge nafte, kajti računati je treba s tem, da se zaloge v zemlji ne večajo, močno pa se veča poraba. Nekdo je zelo slikovito povedal, da bo človek v enem stoletju porabil to, kar .je priroda pripravljala skozi milijone let.
Toliko, kar zadeva premog in nafto. Kar pa zadeva energetske vire, ki .jih nahajamo v vodnih tokovih, ki naj poganjajo generatorje, nismo v razvitih deželah na najbolj šem. Italija na primer že nima več neizkoriščenih rečnih tokov. Franci ja prav tako ne. Zahodna Nemčija je tudi že več ali mani na koncu. Nekoliko na boljšem so nordij ske dežele. Vse drugače je s tem v Sovjetski zvezi, kjer bolj racionalno izkoriščajo vodne tokove in dejansko razpolagajo tudi z večjimi prirodnimi silami.
Pri takšnem stanju je rešitev v morski vodi, nas tolažijo ameriški strokovnjaki.
Čeprav je res, da so pred ne davnim prav ameriški strokovnjaki opozarjali domače politične kroge, da zaloge energetskih virov niso neizčrpne in da tudi v atomski ener gi.ji ni dokončne rešitve, poglejmo, kaj pravi skupina strokovnjakov, ki zagotavlja, da bo pet litrov morske vode dalo več pogonske sile, kot je da sedaj tona bencina.
Oceani so polni devterija, to se pravi težkega vodika ali tako imenovane težke vode, ki .je glavno gorivo, s katerim ohranjajo svojo živost sonce in druge zvezde. Seveda »živi* sonce na osnovi procesa, ki ga poznamo pri jedrski fuziji, ali z drugimi besedami pri eksploziji vodikove bombe.
O devteriju v oceanih in o mož nosti, da ga človek nekoč izkorišča kot neizčrpen vir energije je govo ril Richard F. Post na zasedanju, ki so ga organizirali na kalifornijski univerzi »Lavvrence*.
Prof. Post je v svojem referatu rekel, da .je v morjih toliko devterija, da ga more človek trošiti v neomejenih količinah in da ga vendarle ne bo zmanjkalo niti v milijardah let. Prof. Post je bil še bolj konkreten; rekel je, da bodo stroški za pridobivanje devterija iz morske vode tako nizki, da bi devterij kot gorivo stal komaj en odstotek tega, kar stane danes premog, seveda v razmerju iste količine energije, ki je sprostita premog oziroma devterij.
V ZDA je že več jedrskih laboratorijev, v katerih preizkušajo je< drske reaktorje, ki bi bili tako popolni, da bi mogli »atomske delce* spremeniti neposredno v električno energijo, »če bi uporabili devte-ri.j, ki bi ga pridobivali iz morske vode, kot gorivo za »termoionične jedrske reaktorje*, bi bilo pogonske sile na pretek in za neomejeno dobo*. Prof. Post dodaja, da rji ovire, ki bi ne dovoljevala tovrstne možnosti, pa čeprav je tudi res, da doslej še niso rešili številnih tehničnih problemov.
Prof. Post je še rekel, da se s temi tehničnimi problemi ukvarjajo ne le ameriški, pač pa tudi francoski in angleški strokovnjaki, da ne govorimo o sovjetskih, ki da so po vsej verjetnosti pustili daleč za seboj svoje ameriške kolege, ki so se začeli s tem prvi ukvarjati a so sedaj zaostali.
DESPERAD0 J0A0UIN MURIETTA
VLADIMIR HERCEG
CIRIL GALE
MAŠČEVALCA STA STOPILA H KONJEM... VEDELA STA, DA JE ZDAJ MED‘JESUSOVIMI MORILCI OSTAL -SAMO $E BILL LANQ... ODJEZDILA STA Z NAMENOM, DA OPRAVITA TUDI 2 NJIM,,,
..........................................................................................................................................................................
.jo, 12. glavno mesto Eritreje, '4'
r"	2	5		5	6	1 JI		7	8	9	10		11	12
vT~	—					U	IV					ss	ir	
iT				K	17	18						19		
20"			m	21							22			
2T		e	%					J		25				
	m	2&							27					
b	28			!				29						C
5o 33"							31							32
												Sl	35	
3T					37						Sl	36		
3T				AQ							1*1			
		X						r						
sr							r		V7		mm	mm	MS	mm
VODORAVNO: 1. stavka, 7. past, za »izvršni svet*, 16. čevljarsko o-zanka, zaseda, 13. prodajalna ur, rodje, 17. predstojnik visoke šole,
14. apnenec, sestavljen iz majhnih, 19. krajevni prislov, 20. kitajski vo- izdelek, 10. slovenski tednik, 11. ikram podobnih zrnc, 15. kratica ditelj, 21. tiskarsko sito, 22. žensko most čez dolino ali prometno pot-
ime, 23. igralna karta, 24. največja država v ZDA, 25. industrijsko mesto v Belgiji, 26. nemški pisate.j, ki živi od leta 1940 v ZDA (Herman), 27. glavno mesto Kansasa v ZDA, 28. najboljši danski šahovski velemojster (Bent), 29. že umrli popularni ameriški filmski igralec (Humphrey), 30. tuje ime za bole zen raka, 31. orodje vrtičkarjev, 33. vaška zadruga v carski Rusiji, 34. nekdaj določena mera kake dajatve, 35. šahu podobna japonska igra s kamenčki, 36. pripadnik evropskega naroda, 37. ime ameriške pevke zabavne glasbe Clark, 38. del strehe, 39. otok v Irskem morju, 40. zlatniki, cekini, 41. italijanska filmska igralska (Sandra), 42. veznik, 43. ime češkega pisatelja Čapka, 44. pravni položaj, 46. razuzdanost. 47. nadarjenost.
NAVPIČNO: 1. površnež, nestrokovnjak, diletant, 2. najstarejša plast in doba mezozoika v geološki zgodovini Zemlje, 3. majhen plug, 4. eden od danskih otokov. 5. ena od okrajšav za mesec junij. 6. značaj, 7. beležnica, 8. indonezijski o-tok severno od Timorja, 9. mlečni
■F".	iircoiu “"“"•j,,
število, ki označuje kakovost berr cina, 18. največje industrijsko 01e' sto v Porurju, i9. fotografski aPa' rat, 21. izumitelj ladijskega vijak01 ki je umrl v Ljubljani. 22. ne. pravilnost, pomota, 24. zbor treri pevcev ali glasbenikov, 25. majhn? noga, 26. upravna enota v švicj* 27. predvojni slovenski humorist1®' ni časopis, 28. mesto ob Indu v zahodnem Pakistanu, 29. moško me, 30. država v severozahodne1’! delu Himalaje, sporno ozemlje Indijo in Pakistanom, 31. kovina-32. nenabrušenost, 34. glas koz. :T pripomoček za zaustavljanje kri1' 37. domača žival, 38. pričeska. 4. darilo, 41. slov. zgodovinar. 43- k*-lovolt, 45. znak za tantal. „ REŠITEV PREJŠNJE KRIŽAN*6 VODORAVNO: 1. kolo, 5. klobasA 12. arest, 14. original, 15. Past**' n»k, 17. Rota, 18. A(lain) D(elon>> 19. kaos, 20. Odin, 21. real, 24. 1**' ter, 27 Ari, 28 avion, 30. ato«1, 32. A(lfred) N(obel), 33. akti, Elan, 36. OK, 38. atek, 40. roto*’ 41 Tom, 44. orlom, 46. esen, 481 oves, 50. Ovid, 52. Ba, 53. list, S4' Eratosten, 57. integral, 59.
60. teokrat, 61. aras.
TOME SVETIMA
lllllllllllllllllilllllllllllllllilllllllllllll ra«« MUKA
»Tako, kot som rekla.« Potem ga je pogledala še bolj čudno, globlje in prizadeto, nagnila se je čisto k njemu, da bi ujela vsak zgib v njegovem obrazu In nenavadno mehko vprašala:
»Ah me ljubiš, Helmut?«
»čemu sprašuješ,« je odvrnil.
»Zame je važno. Povej mi odkrito, prosim!« je dejala proseče, ko ni odgovoril in se je samo nevoljno zmračil, ker ga je presenetila z vprašanji, o katerih Je bil prepričan, da ne razmišlja.
»Hočem vedeti,« je poudarila.
»čemu zapletaš enostavne stvari,« jo je vprašal naveličano.
»Prosim, povej mi!« je vztrajala, zdaj že jezna zavoljo njegove nedostopnosti.
Wolf je za hip pomolčal. «Ne,» Je odsekal in z užitkom opazoval, kako Je gasnil žar v njenih očeh in kako se je nebogljeno umikala in skušala skriti.
«Kako le moreš potem,« je dejala globoko užaljena.
»Kaj?«
»No, tako z menoj,« Je očitala in v očeh so Jd zablestele solze, ki niso Wolfa prav nič ganile. Ravnodušno ji je razlagal:
«Oh, lahko. Ti ne razumeš tega. Potrebujem te. To je več kot ljubezen. To Je nova vrsta odnosa med ljudmi različnih spolov v prihodnosti. Mislim razumne ljudi, moške in
ženske, ki razpolagajo s stvarmi, ki jih drugi nimajo in Jih drug drugemu lahko nudijo.«
Ker je užaloščena molčala, ji je razlagal: «Ti si meni potrebna, jaz pa sem zate koristen. Kaj hočeš lepšega.#
Ni razumela. Užaljeno je našobila ustnice, se odmaknila in dotik njenih rok na njegovih ramenih je popustil. Po licih so ji polzele solze.
Wolf je nekoliko bolj prizadeto razlagal: «Poslušaj! Vidim, da premalo misliš. Razložil ti bom. Telo potrebuje vode. Brez nje umrje. Ali naj mu zato zamerimo, če je žejno? Pijemo, kadar smo žejni. To je nekaj stalnega in potrebnega. Kaj pa je ljubezen? Ali bi mi lahko razložila?«
Ker je molčala, je sam nadaljeval: «Iluzija. Oblak, ki se razblini prej, kot mu določiš obliko. Klavrno slepilo. V vojni, v naših okoliščinah pa je prav bedasta in slabokrvna zadeva, ki ti mnogo več škoduje, kot pa koristi.«
«Ne, jaz ne razumem tega. Sploh ne razumem moških,« je dejala in oči so se ji kar naprej solzile, ker se je v njej nekaj podrlo, česar ne bo nikdar več zgradila.
Wolf se je zaJkrohotal: »Glavno je, da oni razumejo tebe.«
Potem se je nenadoma spomnil na Ano in jo primerjal z njo. Končal je, da so ženske obvezna nadlega. Ena tl zasužnji telo, druga dušo. Tista, ki bi ti zasužnjila oboje, bi bila resno nevarna. Misel na Ano ga je opomnila, da je nadaljnji razgovor z Doris izgubljanje časa. Vrtela se bosta v krogu, in to mu je bilo odveč. Toda ona se je spet zazrla vanj in ga presenetila z novim vprašanjem:
»Vem, da me ne razumeš in me celo ponižuješ, ko me Jemlješ. Napravi, kar hočeš. Povem ti pa, kar sem naredila za vas, sem naredila zavoljo tebe in zate .Vaši postopki se mi upirajo, in kadar mislim na vse to, se mi upiraš tudi ti in sem jezna sama nase in na ves svet.« Wolf jo je nepremično gledal ln se smehljal. Odločil se je, da na ta napad ne bo reagiral. Naj mahne mimo s svojo ubogo leseno sabljo. Na njegovo obličje je legla mehkoba. Sočutno jo je potrepljal po lioih: «Prespi se, draga moja, in odleglo ti bo. Nekam čudna si danes.«
«Morda res. Včasih tako pride in tudi mine. Ne zameri mil«
«Cemu le.» Ker je je bil že sit, Je pogledal na uro ln nestrpno rekel: «Zdaj moram iti. Kako sva se zakasnila.«
«Oh, ne! Mislila sem, da bom to noč preživela s teboj. Tako poredko prideš,« se ga je spet oklenila.
»To bi bilo preveč. Zelo važne opravke še imam,« je dejal, pri sebi pa si je mislil: pojdi še malo k svojemu možičku in mu pretelovadi omledne ude, dovolj si me zdolgočasila s svojo klavrno in sebično gostilničarsko filozofijo.
Vstal je, se napravil z vojaško naglico in ji vmes naročal, naj mu da poročila. Poiskala je denarnico in vzela ven en sam drobno zvit listič. «To bo od H-8,» je pomislil in dejal: «Samo eno poročilce. Satani so se polenili. Oglašajo se vedno redkeje. Nekaj jih bo treba postreliti in poiskati nove.«
Odvil je listek in prebral šifrirano poročilo. Prebledel je, nervozno zacinoal z nogo in se bolestno nakremžil, kot bi ga nekdo udaril v obraz.
«Kaj pa je,» je vznemirjeno vprašala.
«H-8 in še dva najboljša agenta sta aretirana. To Je zdaj vse, kar je ostalo na položajih v enotah 31. divizije.«
«Ali so izgubljeni?« je vprašala neumno.
Zaničljivo je zarežal vanjo: «Ne samo izgubljeni! Tudi mrtvi! In ne samo to. Kaj bodo izčvekali? Pazi na vsak njihov gib! Ce boš izdana, te bodo kmalu prišli iskat, zato je bolje, da se za nekaj časa umakneš kamor koli. Naredi se bolno, medtem bomo izvedeli, kaj je.»
Prebledela je in se začela tresti po vsem telesu. Vedela je, da to noč ne bo zatisnila očesa.
Oez nekaj časa sta drvela v črnem mercedesu skozi megleno noč proti mestu. Šoferju Je naročil, naj vozi hitro. Sedaj se je Wolf pogreznil vase in pozabil, da ima poleg sebe šoferja. Sram ga je bilo in jeza je plala v njem. Preveč lahkotno in neresno je jemal to prekleto obveščevalno organizacijo komunistov. Udarec je prišel nepričakovano, zato je bil toliko težji. Mreža se Je raztrgala tam, kjer je najmanj pričakoval. Na poročilu je bil pripis, da se korpus pripravlja
na veliko mobilizacijo. Vedel Je, brigade bodo vdirale v naseli9 in spet bo imel opravka z generalom, s tem ambiciozni’1’ stremuhom, ki si izmišlja dan za dnem bolj neumne m nem0' goče stvari in zahteva od njega, da bi vlekel iz blata v°ž' ki ga je sam zavozil. Vse Je poslal k hudiču. Nič pametne g9-odrešilnega mu ni padlo na misel. Strajk v tovarni idej Megla na cesti, megla v glavi. Ob Hrastu se je spet sporn«! na Ano. Nemara jo bo še izdal. Mislil je, da se bo slej 90 prej znebil njenega vpliva. Hotel Jo je nedomestiti s podo°' no žensko, pa je ni našel. Ce bo ostala, živa mora pripravi1* zanjo drzno potezo in jo potegniti nazaj. Z njo se vsaj lahk0 inteligentno pogovarja, druge pa samo praznijo fizično ** paciteto in zmanjšujejo psihične sposobnosti.
šofer Riegel, ki je opazil v majorjevem obrazu 9k*® in nejevoljo, ga Je nekajkrat sočutno pogledal in vozil daUe-Ko sta zavila v predmestje, ni mogel več vzdržati, da bi vprašal:
«Gospod major, ali se je zgodilo kaj posebnega?«
«Oh Riegel! Polomija na vsej črti, in to prav na vsej' Ni da bi govoril,« je dejal, da bi zbudil pri šoferju sočutj«' Tedaj je izza vogala z veliko naglico privozil policijs*51 avto. šofer je zavrl in zavil skrajno desno k robu. Vozili stf švignili drugo ob drugem in se s piskajočim krikom podrsal*' Majorja Je vrglo nazaj in ujel se je z roko ob steklu.
«0 ti prekleti nori psi!« je zaklel. «Seveda, policija, sldjo, da je vsa cesta njihova. Svinje neumne!«
šofer je zravnal vozilo, se bledo nasmehnil in zavozi19 sta v mesto.
ČETRTI DEL
DIM NAD GORO
Nič človeškega mi ni Wl® Karl ^
1
Drobne zvezde so trepetale na visokem nebu. Led«**1 veter se je zaganjal v gozdove in tožeče zavijal. Stresal je M0

l^PSKl DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
1. maja 1971
KAJ SE NAM OBETA V PRIHODNJIH MESECIH
Pred letošnjo atletsko sezono
K'° sPQrec/u ho, poleg evropskega prvenstva, tudi srečanje med Ameriko in Afriko
Atletska
s£clh — sezona bo po dolgih me-1 lo v f>onovrl0 za lvela z vso si-ruje r?SI>icl atletika danes ne mi-do>n, 1 Pozimi, tekmovanja «in-skafcoi Z do,1>rirni pogoji samo za bitae fa ne morejo ogrebi lju-J atletike do take ,mere kot V ,?nj|a na odprtih stadionih. (k ve:ja Vropl sl°™ letošnji koledar stvu ..na 10- evropskem prven-' 15 ’ K bo v Helsinkih od 10. do obet- štista, zelo zanimivo pa se AHiei';vmeaoeIinslro sre6anje med ejjc , ,° 'n Afriko, ki bi moralo; v m,,0 0 preitl olimPijskiml igrami fti(w enohnu pokazati do kakšne a,|etovSe 08131,1 svet lahko «boji» Mh s irne celine. Nekaj važ-1,0 opravila tudi Ju-tiiaja JS’ v Ljubljani pa bo 20. «Aw ,JTel'l! mednarodni miting
W drLa”-
1- -13, Italija — NDR — Norve- Poleg navedenih prireditev, ki so Romunl)a (moški)	skoraj izključno mednarodna sre-
Varšava Memorial «Kuso- čanja ali pa državna prvenstva, „„ “	.	_	bo seveda v Evropi na sporedu še
11 Mednarodni miting v Zuerichu cela vrsta mednarodnih mitingov
da
Italijanska reprezen-86 bo srečala z Vzhodno in CeSkoslova-
Kanado
omenimo
---- le najmočnejše.
VTstIW'm re<iu si važnejše da-MAj ** zapomnimo takole:
«OKt>lja"a ~ Mednarodni tek 2f) ». ®ci okupirane Ljubljane* tl« ^8,la ~ Mednarodni mi-JO, ^ s *Alpe Adria*
*2ai 1 ~ Mednarodni miting
5
^ ^ohielieiten (Avstrija) — ldnarodno tekmovanje v mno-Kobojih
20. - 27. Državna prvenstva NDR in Poljske JULIJ
3. 4. Rostock: NDR — Sovjetska zveza (mladinci in mladinke)
7. - 8. Italijansko državno prvenstvo
9. -11. Stuttgart. Državno prvenstvo Zahodne Nemčije
16. - 20. Državno prvenstvo Sovjetske zveze v Moskvi
23. - 25. Državna prvenstva Anglije, Francije in Jugoslavije
31. Balkanske igre v Atenah AVGUST
1. Balkanske igre v Atenah
7.-8 Leipzig: NDR — Sovjetska zveza (mnogoboji)
10.	15. HELSINKI:
10. evropsko prvenstvo
28. - 29. Minsk: Sovjetska zveza — NDR — Poljska SEPTEMBER
4 -5. Italija — Kanada (moški)
11.	-12. Muenchen: ZRN — Sovjetska zveza (mnogoboji)
Harkov: Memorial bratov Zna-menski
18 19. Krasnodar: Sovjetska zveza — Italija (mladinci)
Kijev: Sovjetska zveza — ZRN
z večjo ali manjšo tradicijo.
—lin—
Stavke
nogometašev ne bo!
RIM, 30. — Stavke nogometašev ne bo! Predsednik italijanske no gometne zveze ie danes sporočil, da se je 90 odstotkov predsednikov nogometnih klubov prve in druge zvez ne nogometne lige odločilo, da sprejme zahteve nogometnih igralcev. Predsedstvo lige ie tudi sporočilo, da bodo ustanovili paritetno komisijo, ki bo preučevala probleme v zvezi s socialnim zavarovanjem igralcev.
KOŠARKA
SOFIJA, 30. — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Sofiji so dosegli naslednje rezultate:
Moskva Rim	73:50
Sofija - Rabana	77:84
Bukarešta - Varšava	86:71
Ankara - vzh. Berlin	79:67
Na lestvici za prva štiri mesta je položaj sledeč: 1. Moskva 4 točke, 2. Sofija in Habana 2, 4. Rim 0.
Nov seznam nagrad za AOV 71
Odbojkarska ekipa Velox iz Štandreža
		
Odbojkarska ekipa Dom iz Gorice
ZA POSAMEZNE POSADKE
1.	mesto pokal SGZ 7-dnevni penzion za dve osebi v hotelu Uvala Scott (prispeva hotel Uvala Scott, Kraljeviča) zlata ura (zlatarna Šuligoj, Gorica)
2.	mesto
pokal Privredne komore Rijeka 5-dnevni penzion za dve osebi v hotelu Uvala Scott (Tur. savez Rijeka)
suvenir (Tur. savez Rijeka)
3.	mesto
pokal Kvarner Express 5-dnevni penzion za dve osebi v Key Hotel Alpina (Kvarner Ex-press Rijeka)
4.	mesto
3-dnevni penzion za 2 osebi v hotelu Imperial na Rabu (Tur. savez Rab)
5.	mesto
3-dnevni penzion za 2 osebi v Domu na Jezerskem (Tur. dru štvo Jezersko)
6.	mesto
moška športna ura (zlatarna Darvvill — Trst)
7.	mesto
2-dnevni penzion za dve osebi v Bohinju (Gostilna <rPri Rajkotu», Bohinj)
moška kozmetična konfekcija (Krka, Novo mesto)
8.	mesto
avtomatski flash (Seboflex — Trst)
naslonjalo za glavo (Avtosport -Trst)
9.	mesto
12 dni za dve osebi v kampingu cOštro* pri Kraljeviči (Tur. savez Kraljeviča)
moška kozmetične konfekcija (Krka, Novo mesto)
10.	mesto
3-dnevni penzion za eno osebo v Bohinju (Tur. društvo, Bohinj)
11.	mesto
ženski kopalni plašč (Svilanit, Kamnik)
moška kozmetična konfekcija (Krka, Novo mesto)
12.	mesto
moški kopalni plašč (Svilanit, Kamnik)
ženska kozmetična konfekcija (Krka, Novo mesto)
ZA ŽENSKE POSADKE 1. mesto
pokal Primorski dnevnik 5-dnevni penzion j hotelu Uvala Scott (Tur. savez Kraljeviča)
2.	mesto
2 bančni knjižici (Tržaška kreditna banka, Trst)
3.	mesto
2 ženski kozmetični konfekciji (Krka, Novo mesto)
ZA EKIPNO TEKMOVANJE 1. mesto
pokal SKGZ
abonmaji SG v Trstu za sezono
'oiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiHHMiiii,n,iMHiiuitiiiiMiiiiiimmitiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiliillliiiiiiiiiiiiiii,im,uiii,,,,,................................................................................................................................................................................................................
1,11,11,1 ,,,,,,,,,,,f,,I,,,,,,,,,,1,m,l,l>,l,,,,l,llll,l,lll,l>,,,,,tllll'itiiiii'i''<'iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii»niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiii,ii,iii,iiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiu
DOMAČI ŠPORT
danes
S°B°TA. 1. MAJA 1971
KOŠARKA
It** H*«
Bor ’ U>- delia Valle
»talcantierl
Sice	* * *
Bolei "a ^inah
~~ Interclub
,	nogomit
-
.	JUTRI
2. MAJA 1971
,p KOŠARKA
<: divisione#
* *taai stu’ U1- della Valle «i. maj)>
Lloyd
•••
^ r[.r.sbJ, stadion «1. maj» K'creatori
09 a«	* » *
»V* Opčinah
" 0»n Bosco
!>hle,
Vpfinah
" 'nterdub
odbojka
{§)',»'h,
,stu, stadion «1. maj» ^ ACEGAT
Moji.	* * *
0^-30 “ Prim,,,,.ijska liga
v Padričah
Boj-
lO.oo	* * *
Sa V pfdričah
" 'Jbertas Rocol ith
08.30	v Trstu, Elizejske poljane
Inter B — Primorec A # # *
10.30	v Sovodnjah
Sovodnje — Hrast * * •
10.30	v Št. Petru
Corridoni C — Dom
• » »
Dečki
08.30	v Trstu, stadion «1. maj*
Bor - GRDA
# * #
10.00 v Padričah Gaja — Sokol B « « •
10.00 v Trstu, Elizejske poljane
Inter A — Primorec B * * ★
10.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor B — OMA
i- j' i	o'A'A
Dečki
08:30 V TYstu, stadion «1. maj» Bor - CRDA
o# /\<30
NOGOMET
1.	amaterska liga 16.00 v Palmanovi Palmanova — Vesna A
# # #
2.	amaterska liga 16.00 na Proseku
Primorje A — Giarlzzole # # #
3.	amaterska liga
15.30	v Štandrežu Juventina — Brazzanese
* » »
10.30	v Gorici
Audax B — Sovodnje # # *
a ~ Julia
10.30	na Proseku
Primorje B — Zarja » « «
16.00	v Bazovici
Breg — Olimpija * # *
Naraščajniki
14.30	na Proseku
Primorje — Gaja • * *
10.30	v Nabrežini Aurisina — Vesna
* # *
Mladinci
11.15 v Padričah
Breg — Rosandra
AVTOMOBILIZEM
AOV SGZ
10.00	v Trstu, stadion «1. maj» Nastopa 70 posadk
..JA ^
Na sedežu društva v Boljuncu
V teku je turnir Brega
Na začuan' lestvici vodi It. Kuret pred Jankovičem in Maorom
Prve dni aprila se je začel 3. šahovski turnir ŠD BREG. (.etos na stopa manj šahistov, je pa med njimi lepo število mlajših in obetajočih fantpv. Tudi kvadteta igre je v primerjavi z lanskoletno na višji ravni. Srečanja so vsak ponedeljek na sedežu društva n Boljuncu in sicer dve koli na večer.
Doslej je bilo odigranih 8 kol. Največ uspeha je požel Rino Kuret, Ki je osvojil 6 zmag in 1 remi. Naslednja boljša mesta pa so na začasni lestvici zavzeli Jankovič, Maar in Gorazd Kuret.
Lestvica po 8. iToIu:
KURET R. -	6,5 toči*
JANKOVIČ	6
MAAR	"	5
KURET G.	4
PRAŠELJ	3,5
MARSIČ	3
KRALJIČ	3
ŽERJAL	2
SVETINA	2
ZOK	2
SANCIN	2
PEČENIK	1
ŠTURMAN	'1
PAVLETIČ	0
DILIČ	o
Odbor je prejel od raznih tvrdk lepa darila, s katerimi bodo na grajeni šahisti ob koncu turnirja Ob tej priložnosti se odbor poseb no zahvaljuje tvrdkam: TIPOGRA FIC, KALIKA, AUTO-SPORT, MI RANU KURETU, pekarni OTA, TR 2AŠKI KNJIGARNI in REVIJI ZA LIV.
# * *
V okviru delovanja bo v petek, 7. maja v Prebenegu simultanka. Odigral jo bo tržaški šahist G. Bat-tlsti.
Imena ostalih šahistov, ura in kraj bodo naknadno javljeni v dnevnem tisku.
ZBOJČ
su v okviru občinskih mladinskih iger. Sodelovalo je 31 tekmovalcev. Rezultati tekem so naslednji: Perin — Verzegnassi 2:0; Ipavez
—	Tabai 2:0; Prinčič — Vidoni 2:0; Silvestri — Ličen 2:0; Treu Anto-nino — Geatti 2:0; Morandi — For-nasari 2:0; Cian — Ferrara 2:0; Ossola — Caprara 2:1; Girola — Softitntini 2:0; Bressan — Abate 2:0; Urizzi — Barghjni 2:0; Marini
—	Allani 2:0; Zonta -- Passeri 2:0; Mikluš — Carli 2:0, Fontana — Sussa 2:0.
Prvi štirje in sicer Treu (Ardita), Prinčič in Morandi (San Luigi) ter Urizzi (Vitoma) jsp , uvrstib v ti-nalno tekmovanje. Iz prve skupine so že uvrščeni v finale Devetti, Klanjšček! in Krapic (vsi trije Dom) ter Tripani (Ardita). Finalne tekme bodo prihodnjo sredo, 5. maja. Slovenski tekmovalci imajo torej lepe možnosti za uspeh na tem prvenstvu.
DANES IN JUTRI NA NASI1I IGRIŠČIH
Poslovilna tekma Borovih elanov «Plavi» osvojili disciplinski poka!
D LIGA	j primeru zmage proti Boru, Tržičani
Borovi košarkarji bodo danes ob I prvi na lestvici skupno s San Dona.
15.30 v telovadnici v Ulici della Valle igrali poslovilno tekmo tega prvenstva. Pred tekmo bodo «pla-vi» prejeli disciplinski pokal (Neptunov kipec), ki jim ga bo izročil predsednik bolonjske košarkarske zveze Enzo Gentilini kot najbolj disciplinirani ekipi tega prvenstva. Nedvomno je to za naše moštvo izredno velik uspeh, saj so tako naši fantje dokazali, da zanje šport ni samo tekanje in skakanje po igrišču, temveč da je nekaj bolj človeškega, pristnega.
Tekma Bor — ‘ It&lcdrttibrftiO^pdr leg tega tudi zanimiva, kajti tržiški košarkarji bodo dali vše od sebe, da bi iztrgali obe točki, kajti niso izgubili še vseh upov za osvojitev prvega mesta. Kaže namreč, da jim bo disciplinska komisija «vrni-la» odvzeto točko in tako bodo, v
Namizni tenis v okviru mladinskih iger v Gorici
V preteklih dneh je bilo v centru Stella Mattutina v Gorici drugo kolo tekmovanja v namiznem teni-
lllilllllllllliailllllllllllllllllllllllilllllllllllllliitriuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V ORGANIZACIJI PD BRIŠKI GRIČ
Devetega maja v Števerjanu planinsko-orientacijski pohod
Prosvetno društvo Briški grič prireja planinsko - orientacijski pohod ob priliki praznovanja 1. maja in tridesetletnice OF.
1.	Tekmovanje bo 9. maja, z zbirališčem ob 8. uri v gostilni Dvor v Števerjanu. Po 8.39 ne bo nobena vpisana ekipa pripušeena k tekmovanju.
2.	Ekipo lahko sestavlja 3 do 5 tekmovalcev in tekmovalk ter je lahko moška, ženska ali mešana. Ekipe morajo tekmovati strnjeno in se morajo take prijavljati tudi na kontrolah in na cilju.
3.	Ekipe, ki bodo kakorkoli ovirale potek tekmovanja ali bodo kvarile razne znake in napotke bodo izključene. Prav tako bodo izključene ekipe, ki se ne bodo javile na kontrolah.
4.	Zaradi značilnosti tekmovanja prireditelji svetujejo dobro obutev in izletniško opremo.
5.	Vsa ostala navodila dobijo ekipe pred startom.
6.	Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe ekip in posameznikov med tekmovanjem.
7.	Prireditelj si pridržuje pravico, da ta pravilnik spremeni po svoji uvidevnosti.
8.	Ekipe naj se vpišejo za tekmovanje na sedežu SPZ v Gorici v uradnih urah, tel. 24-95, do 30 aprila t.l. Vpisnina znaša 300 lir.
Borovci pa niso matematično rešeni, kajti zveza je določila, da bodo ponovili tekmo Siloplast — Don Bosco Rovigo. Teorecično bi se torej lahko zgodilo, da bi ostalo več ekip z dvajsetimi točkami. To pa je bolj malo verjetno.
V	jutrišnji tekmi bodo «plavi» nastopili brez svojega standardnega igralca Adrijana Zavadlala, ki bo te dni zaposlen v Viareggiu s tržaško košarkarsko reprezentanco. Borova postava bo torej naslednja: Fabjan, Rudes, Lakovič, Starc, Sirk,
PRIMA DIVISIONE
Borovce čaka jutri težko srečanje proti Lloydu. «Plavi», ki so v nedeljo doživeli hud poraz proti Ital-sidru, pa se bodo hoteli jutri vsaj delno oddolžiti za slabo igro, ki so jo prikazali pred tednom, s tem da bodo dali vse od sebe. Naloga bo seveda težka, kajti Lloydova postava je zares močna, vsekakor pa smo prepričani, da bodo «plavi» lahko zaustavljali napade nasprotnikov, seveda če bodo umirjeno in enostavno igrali.
Bor bo nastopil z naslednjo postavo: Stojan Hrvatič, Martin Kralj, Valter Hrvatič, Štokelj, Škerlj, Per-tot, Rajmund Kralj, šare, Danijel Zavadlal.
Tekma Bor — Lloyd bo jutri v telovadnici v Ulici della Valle ob 11. uri.
PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV
Jutri se bo začelo naknadno prvenstvo naraščajnikov, ki ga priredi tržaška košarkarska zveza. Zaposleni bosta obe naši peterki, Polet in Bor. Naloga naših moštev bo izredno težka, kajti nastopile bodo najboljše mestne ekipe, s favoritom Lloydom na čelu.
V	prvem kolu bo Bor igral proti
močni peterki Ricreatorijev. Tekma bo na igrišču «Prvi maj» ob 10.30. Favorit je Ricreatori, ki je v zimskem naraščajniškem prvenstvu zasedel drugo mesto. Bor bo nastopil z naslednjo postavo:	Barazzutti,
Francia, Koren, Kosmina, Klobas,
Colja, Kapič, Žetko, Umek, Deško.
Polet pa bo ob 9.30 na openskem igrišču igral proti ekipi Don Bosco. Kljub temu da bodo Poletovi nasprotniki trd oreh, pa imajo naši predstavniki resne možnosti za zmago. Poletova postava: Adrijan Sosič, Daneu, Jugovič, Guštin, Dolenc, Starc, Gantar, Kraus, Košuta.
JUTRIŠNJE KOLO Bor — Ricreatori (10.30), Italsi-der — Lloyd, Polet — Don Bosco (9.30).
PRVENSTVO NARAŠČAJNIC
Jutri se bo začelo tudi prvenstvo naraščajnic. Polet se bo v prvem koiiT's^pnjeTT‘fn>ljškb,'^Wi,li1-terclub. Vse kaže, da bosta tudi v tem prvenstvu favorita Calža Bloch in SABA. Sicer pa bi lahko prišlo do presenečenj. Poletovkam bo prvenstvo kot nalašč, da si naberejo novih in dragocenih izkušenj.
Polet bo svojo prvo tekmo odigral na lastnem igrišču ob 11. uri.
JUTRIŠNJE KOLO Ricreatori — Calza Bloch, Polet
—	Interclub (11.00). V četrtek: CMM
-	SABA.
PRVENSTVO DEČKOV Medtem ko se je za Bor A prvenstvo dečkov že končalo, borovci so namreč odigrali vseh dvanajst tekem, pa bosta še nadalje zaposleni ekipi Poleta in Bora B.
Danes bo Bor B igral v telovadnici Caravaggio proti SABA Tekma bo ob 10. uri. «Plavi» so že v prvem srečanju proti tej ekipi dobro igrali, tako da bodo skušali tudi tokrat ustaviti živahne Frizzatijeve dečke.
Bor B bo igral s to postavo- Ivan Kuret, čok, Gombač, Vatovec, Sie-ga, Trampuš, Oblak, Mikac, Perko.
Polet pa bo na lastnem igrišču sprejel v goste ekipo Servolane. Tekma ho ob 9.30, danes. «Oranžni» so v zadnjih srečanjih pokazali velik napredek, tako da ni izključeno, da bi lahko prekrižali račune nasprotnikom.
DANAŠNJE KOLO Bor B - SABA (10.00), Lloyd -Inter 1904, Polet — Servolana (9.30), počitek: Bor A.
b.l.
1971-72 (Slovensko gledališče V Trstu)
. mesto pokal Novi list pridelki Kmetijske zadruge KRAS, Sežana . mesto
2 ženski kozmetični konfekciji (Krka, Novo mesto)
2 moški kozmetični konfekciji (Krka, Novo mesto)
POSEBNE NAGRADE pokal Tur. saveza Rijeka, za najmlajšo žensko tekmovalko
NAGRADE, KI BODO IZŽREBANE MED VSEMI UDELEŽENCI IZLETA Motograziella (SGZ Trst) pisalni stroj (Teknomec, Gorica) komplet brisač (Svilanit - Kamnik)
PROGRAM
DVODNEVNEGA IZLETA V UVALO SCOTT
1.5.	— sobota:
—	od 10. ure dalje avtomobilska ocenjevalna vožnja iz Trsta v Uvalo Scott (spotoma bo razdeljeno suho kosilo);
—	ob 19. uri napitek in nagrajevanje zmagovalcev;
—	ob 20.30 slavnostna večerja, nato družabni večer s plesom;
—	prenočišče.
2.5.	— nedelja:
—	zajtrk;
—	kosilo
ZA UDELEŽENCE IZLETA,
KI NE TEKMUJEJO:
Tudi njim je namenjeno suho kosilo, ki ga bodo lahko dvignili od 10.00 do 13.00 pri Supermarketu v Lokvi pri Sežani. Izletniki lahko nato prosto odpotujejo v Uvalo Scott, zaželjeno pa je, da bi prišli
čim prej, ali vsaj do 19. ure.
# * #
VAŽNO!
Zbirališče: ob 9.00 na stadionu «1. maj*.
Tekmovalci naj ne pozabijo osebnih dokumentov za prehod meje ter zavarovanje (carta verde).
2. Franulovif je v teniškem dvoboju med Jugoslavijo in Anglijo osvojil prvo točko.
Koliko je športnikov
v Sovjetski zvezi
MOSKVA, 30. — Sovjetski komite za šport je danes sporočal, da se v športu aktivno udejstvuje 43 milijonov 600 tisoč ljudi. Od teh je 28 milijonov 400 tisoč moških. Največ pripadnikov ima atletika, saj se z njo ukvarja 6.089.000 športnikov, sledijo odbojka (5.566.000), nogomet (3.979.000) in košarka (3.486.000). Skupno gojijo v Sovjetski zvezi 62 športnih disciplin, od katerih je 46 vključenih v mednarodne federacije.
usipal za	vrat možem, ki so se zavijali v koce in
ih	Ui	kolone	so se spuščale s hribov okoli kopaste
s-^ju	Po	skrivnih	poteh hitele v dolino proti mestu ob
s	hfjh6^'	Brigada	je šla na mobilizacijsko akcijo. Prišli
°v	meji.	Hodili so od poldneva. Preden so jedli,
* ..............................................................
^vtiega komisarji politične ure. Razložili so borcem odredbo
iihf’ ki ba ° splošni mobilizaciji vseh za boj sposobnih bo t”Ib. je držal okupator v tovarnah ln jim pretil, da ib 9 Pobil domače, če bi odšli v gozdove. Na pomlad je 0rPUsa pripravljal velik spopad z okupatorjem
^fevju na(j polji v dolini so kolone obstale. Tu so °biasJ. akali aktivisti s terena in predstavniki nove ljud-i ^ 1- Komandant Svarun in njegov namestnik Krtina, ^ vrnila iz bolnice, sta prihitela na konjih in se ^ PodP°e°vorila o zadnjih novostih na gorenjskem voj-b *lcti °6ju'
lk|jkfl0 Visti so poročali, da so ljudje pripravljeni oditi z hih "gozdove. Vodniki, člani ljudskih odborov in po-ktivov so že imeli spiske ljudi, ki bodo odšli v cC ha ^ svarun je razdelil kolone za zavarovanje, za na-Posi® hruško križišče in za mobilizacijo. Vodjem pa je
1]Js Jj,6 naloge-
so 6i r 01-107 Je dajal naloge skupinam v četi. Mitra-V° v p s“ v zasede. S komisarjem pa sta prevzela mobdliza-^ v ?e^rnestJu- Vojko in Primož s svojimi sta bila odre-bai mf6do tlk nad železniško postajo.
Pošn- vš®č.» je dejal Primož, ko je Orlov odšel, «da ^ 4 hJa tla- Prav gotovo bomo padli v zasedo. Lajanje
k	Ure naprej opozarja Nemce, da se nekaj pripravlja.«
'Jejal ^omo' da nas ne presenetijo. Hodi za mano!»
v
t>lr V
Piibr* ^0-1k°. k' se je oblačil v maskirno obleko. Molče a ' lževali predmestju. Odcepili so se od čete in zaga-v gosjem redu so se počasi pomikali prek bele
VC L	svajcui j. uuu ov/
lupinam hiš, ki so bile pod gozdnim obronkom druga k drugi. Zavili so v ozko, temno uličico.
Vedno, kadar so se bližali hišam, jih je hromila skrivnost, kaj jih bo sprejelo: ogenj ali dobra beseda. Vojko se je pomikal počasi naprej. Oblečen je bil v belo haljo, zaplenjeno mrtvemu Nemcu. Včasih je postal, in takrat so postali tudi drugi. Prisluhnil je v nevarno tišino. Nemoteno so prišli v naselje. Pomikali so se dalje in prisluškovali. Iz daljave se je slišalo lajanje psov, nedaleč od njih pa je na postaji zapiskala lokomotiva. Premotril je vse sence in se pripravil na presenečenje. «Morda bomo prišli srečno,« si je dejal, ko so bili mimo najnevarnejših mest. Primož je šel nedaleč za njim. Bližali so se križišču. V temni senci pred seboj je ujel pritajen šum. Postal je, potem pa je napravil nekaj previdnih korakov po srežasti cesti in pozorno ogledoval sence. Bile so nepremične.
«Stoj! Kdo tam?« je vprašal globok glas po nemško.
Obstali so. Primož je bil še za vogalom, zanj je bilo prepozno, da bi se kamor koli pognal ln nikjer nikogar, kamor ba sprožil. V tem bežnem trenutku je videl svoje telo mrtvo, prerešetano od strelov sredi ceste. Isti hip se je že obvladal!
«Tu posebna vojaška patrulja!« je zavpil rezko v bavarskem narečju, malo pomolčal in zelo ostro vprašal: «Kdo tam?« ter se navidez brezskrbno prestopil.
(tPolicijske patrulja,« je odgovoril glas v senci, potem pa je ogromen Nemec stopil izza vogala In povesil avtomat, naperjen v njegove prsi. Se to je dodal: «Hvala bogu, dobro da nisem streljal.«
Zagledal ga je pred seboj v belem, kako se je okorno prestopal proti njemu. Tudi sam je napravil dva koraka. V rahli svetlobi je zagleda! lesk njegovih oči, tako sta si bila blizu.
Grozljivo občutje je zagomazelo v njem. Bliskovito je dvignil puško, rezek pok je predramil razpotje, sam pa se je pognal v obcestni jarek. Nemec je kriknil in zakrilil z rokami kot ptica, ki Je pozabila leteti. Potem se je zgrbil in se zgrabil za trebuh. Opotekel se je in se zrušil na tla sredi ceste. Z nemške strani so svetleči izstrlki prepredli ulico to
stekla so zažvenketala. V ta hrup so zarezali kriki zadetega: «Moji otroci! Na pomoč, ranjen sem!«
Primož se je vzpel ob orožju. Pomeril je v telo sredi ceste, pa ni pritisnil. Z Vojkom sta ležala v isti črti. Vojko je zakopal obraz v snežena tla. Omamni občutek moči in zmagoslavja ga je zapuščal. Samo to je čakal, da bi zadeti utihnil. Hropenja pa ni bilo toneč. Njegovi kriki so mu grebli v dušo kot kremplji roparice. Po Primoževem predlogu se Je splazil nekaj metrov nazaj. Potem je mimo njega zdrdral bobneči rafal. Telo na sredi ceste je poskakovalo, ko so ga cefrale krogle. Kriki so utihnili. Vojko je potegnil bombo izza pasu in jo vrgel proti Nemcem. Po eksploziji je zavladal težak molk. Videl je, da se je zadeti Nemec prevalil na hrbet. Veliko truplo je ležalo sredi ceste stegnjeno, popolnoma mirno. Bilo je brezbrižno kot podrto drevo. Oblak je odgrnil mesec in svetloba je vrgla sence na obraz, ki je bil spačen od osuplega razočaranja. Ogledal si ga je z začudenim mirom in prepričan je bil, da ga ne bo nikoli pozabil. Ob njem je ležala sredi ceste brzostrelka, ki je ni upal nihče pobrati.
Splazil se je do vogala. Medtem jim je Orlov poslal na pomoč še eno trojko. Po kratkem boju so Nemce pregnali v mesto.
Noč je preplavilo streljanje na mnogih mestih nad reko in železnico. Mitraljezci so prodrli nad postajo. Tu sta se Primož to Vojko dobro znašla. Pred leti sta se z vlakom vozila v gimnazijo. V soju raket so se pod njima zalesketale tirnice, dolgočasno postajno poslopje, za njim pa reka, most, velika betonska cesta in mesto s tovarnami. Tik ob postaji je bila krpa prostora, kjer so včasih zbijali žogo In se igrali. Tam blizu so se ustavljali avtobusi, ki so vozili v mesto. Spomnila sta se, kako sta skakala zadaj na lestvice in se vso zimo kot črna potnika vozila v mesto. Nazadnje ju je na strmem klancu pričakal policaj. Vojko jo je pravočasno popihal na streho med kovčke, Primož pa se je obotavljal in je zato dobil dve krepki z gumijevko čez zadnjico.
Po tirnicah, tik pod cestnim nadvozom, so ob kretniškem vozlu begal« temne postave. Ugibala sta, kdo je spodaj. Ko
je streljanje za hip utihnilo, sta spoznala Jezni, hripavi draamitarjev glas. Marko je s svojimi polagal mine. Oba mitraljezca sta vžgala po postaji, da bi zaščitila minerce, spodaj pa je Marko vpil: «Prižgi mine!« Potem so zahrumele eksplozije, ki so si sledile druga za drugo. Po zraku so kot ponorele žuželke prižvižgali težki kosi razstreljenih tirnic in kamenja. Nehote so pritisnili glave k tlom, globoko sopli in kleli od navdušenja in strahu za lastne glave.
Cez čas se je v grmovju pod njimi oglasilo: «Ne streljajte, vi mladi hudiči, dinamitar gre!« Nestrpno sta gledala Pnmož in Vojko v grmovje, kjer je hrstelo, kot bi lomastil medved ali trop divjih svinj. Neposled se je Marko le pririnil skozi grmovje, se zazibal na robu, napravil nekaj korakov naprej, da je bil v zavetju, potem pa se je sesedel v sneg. Za njim so legli v sneg njegovi minerci. Ko je prišel do sape, je najprej vse po vrsti preklel in se hudoval na ves glas: «Prekleta strmina! Jezik mi je visel do pasu ln se mi vozljal med nogami in kroglami! Fantje, kje je požirek? Ustavlja se ml srce.« Snel je kučmo in se z njo brisal po čelu. Ko so mu povedali, da Je zašel med abstinente, jih je proglasil za mlečnozobce in predlagal: «Daj, Vojko, pošlji koga po pijačo, da ne bomo prezebali v snegu, dovolj škode smo napravili Nemcem in zaslužili smo ga požirek!«
Nemci so iz mesta poizkusili napraviti izpad. Na betonski cesti so posvetile luči žarometov. Oklopni avto je hitel na pomoč in bruhal ploho Izstrelkov. Za njim pa je čez most prodirala pehota in si pot razsvetljevala z raketami.
«Glej satana! Da me ni tam! Položil bi mino hroščku' pod kolo!« se je pridušal Marto. Primož ga je pomiril, da pelje v zasedo. In res je zabobnela težka strojnica, za njo pa Je usekala protitankovska puška, in oklopni avto so objeli plameni. Posadka je planila iz vozila in obležala pobita na cesti. Pri savskem mostu se je oglasil težki top. Granate ao padale na naselje in na obronke za njim. Nihče se ni zmenil zanj in ne za lajanje psov, ki so skoraj ponoreli. Dogodki so se razvijali s filmsko naglico.
(Nadaljevanje sledi)

WlMiilHIM
HKONiU
.1	t?
mrt&Jh
hr<cL*& '
2 7 zJP"a0nLXj k
OPčlNC

'"“litimi:.-
^	{to««"'
*
».*«•«£
VESTI 0 POVRATKU ZNANEGA SKLADATELJA V GRČIJO
Theodorakis v domovino pod določenimi pogoji
Omogočeno bi mu moralo biti potovanje v tujino in po domovini ter izvajanje koncertov
ATENE, 30. - Zdi se, da je grška vlada začela proučiti možnost, da bi se grški skladatelj Mikis Theodorakis vrnil v domovino. Opazovalci menijo, da je treba to proučevanje pripisati dejstvu, da skuša grška vlada omiliti notranjo in zunanjo opozicijo.
Pravijo, da proučuje sedaj Papa-dopulosova vlada iniciativo znanih grških umetnikov, ki živijo v tujini. Ti so namreč naslovili na grške oblasti vprašanje, ali bi Theo-dorakisa, ki trenutno živi v Parizu, sprejeli ponovno v Grčijo pod posebnimi pogoji.
Kot je znano, so skladatelja, ki je znan nasprotnik grškega režima, zaprli leta 1967 in ga obdržali v zaporu kot političnega jetnika. A-prila 1970 so ga izpustili na svobodo in ga predali francoskemu novinarju, pisatelju in politiku Jac-quesu Servan - Schreiberju, ki ga je z letalom odpeljal v Pariz. Mikis Theodorakis, ki je star 45 let, je po vojaškem državnem udaru v Grčiji leta 1967 ustanovil skrivno tilokomunistično organizacijo, v tujini pa vodil kampanjo proti sedanjemu grškemu režimu.
Tiskovna agencija »Reuter* je telefonsko pozvala Theodorakisa, da bi izjavil, kaj meni o novicah o svoji vrnitvi v domovino. Skladatelj je dejal, da sicer sam nd neposredno vprašal grških oblasti za povratek, vendar je omenil možnost, da bi se vrnil, če bi vlada izpolnila določene pogoje. Dejal je: »Ne bom se vrnil v domovino za to, da bi me zopet poslali v zapor. Seveda si želim vrniti se v Grčijo, vendar hočem potni Mst, ki mi bo omogočil potovanja v tujino, svobodo, da potujem po domovini in možnost, da organiziram koncerte, na katererih bom izvajal svoje skladbe.»
Pred nedavnim je namreč Papa-dopulos dal odlok o liberalizaciji zakonov, kljub temu pa je še ostala prepoved o izvajanju Theodoraki-sovih pesmi. Opazovalci menijo, da je vlada pripravljena odpraviti tudi to prepoved. Prepovedana naj bi bila le izvedba nekaterih skladateljevih pesmi, ki so jih opozicijske skupine sprejele kot svoje »himne*. Nekateri opazovalci menijo, da misli vlada s tem, da omogoči Theodora-kisovo vrnitev v domovino, povzročiti razkol med skupinami opozicije v tujini. Vendar naj bi Papadopi:' su Tcrozilanujsa nevarnost in sn močnejša in bolj strnjena opozicija skupin, ki nasprotujejo grškemu režimu v domovini. Pred kratkim sta namreč obe stranki, ki sta bili pred vojaškim udarom najmočnejši v Grčiji, to sta »Radikalno nacionalno združenje* in »Združenja centra* sklenili, da bosta združili svoje sile v nasprotovanju režimu. V obveščenih krogih kroži tudi vest, da se je Andreas Papandreu, znani politik v izgnanstvu, odločil, da bo sodeloval z obema strankama.
Papadopulos pa se je baje medtem v zadnjih tednih večkrat po govarjal z najmlajšimi predstavnik« raznih strank, da bi dosegel njihovo sodelovanje pri poskusu ponovne vzpostavitve »demokracije* v Grčiji. Stranke so baje ta ukrep sprejele previdno, v nekaterih grških krogih pa vidijo v tem poskus razbitja strnjenosti opozicije.
RIM, 30. — Danes se pričenjajo razčlenjene stavke uslužbencev hotelov, ki so jih proglasile vse tri sindikalne organizacije, tako
da bodo uslužbenci na osnovi navodil lokalnih sindikatov stavkali 48-ur do 15. maja. Uslužbenci zahtevajo, da se nadaljujejo pogajanja za obnovitev delovne po godbe.
Ribičič sprejel svetnika ameriškega predsednika
PULJ, 30. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič .je danes sprejel v Pulju svetnika ameriškega predsednika Nixona R.F. Finchona in B Rumsfelda. Razgovora se je udeležil tudi ameriški veleposlanik v Beogradu in načelnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Miloslav Krajačič in svetnik predsednika zveznega izvršnega sveta Branko Maksimovič.
Razgovarjali so se o pomenu dvostranskega sodelovanja med obema državama in posebno o o-bisku predsednika Nixona v Jugoslaviji in bodočem obisku predsednika Tita v ZDA. Ugotovljeno je, da se ti odnosi ugodno razvijajo na vseh področjih, posebno na gospodarskem ter je v vseh ozirih poudarjen pomen sodelovanja v socialni in zdravstveni politiki in v skupni borbi proti mamilom.
B. B.
geografskih podobnosti z Lunino po-I krajino, ki jo bosta oba astronavta preiskala. Poleg drugih vaj sta astronavta opravila tudi preizkusno vožnjo s posebnim džipom, ki ga bosta uporabljala tudi na Lunini površini. To vozilo so marali že enkrat modificirati, ker je bilo pretežko.
V Parizu
stavka na letališču
PARIZ, 30. — Na letališču v Or-lyju so danes od osmih zjutraj nastale večje težave z vzleti letal. Delavci petrolejskih družb, ki imajo nalogo, da napolnijo z gorivom letalske tanke, so namreč proglasili 6-jumo stavko. Stavke se je udeležilo 90 odst. delavcev. Zaradi tega so | morala letala pred vzletom iz Orly-ja po gorivo v Bruselj in ostala francoska mesta in se nato vrniti v jOrly, da bi vkrcala potnike.
KLJUB TEŽNJI H KOMPROMISNI REŠITVI SPORA
meji med Indijo in Vzhodnim Paki stanom je še vedno zelo velika, čeprav se diplomatska konfrontacija med obema državama po mnenju nekaterih dobro obveščenih krogov bliža h kraju. Po teh virih bi moralo priti kmalu do sporazuma, ki bi omogočil vrnitev v domovino indijskih in pakistanskih diplomatov v Kalkuti in v Daki. Po vesteh iz istih virov bi morala pakistanska vlada odgovoriti v najkrajšem času na indijske predloge za rešitev diplomatske krize Kljub temu pomirljivemu duhu, ki je značilen za diplomatske odnose med Indijo in Pakistanom, pa še vedno prihajajo vesti o mejnih incidentih med oboroženimi silami prizadetih držav na meji med Vzhodno in Zahodno Bengalijo. Po pisanju dopisnika časopisne agencije »Reu-ther* Allana Reditta so pakistanske čete streljale včeraj na indijske e-note blizu vasi Boyre. Dopisnik a-PARIZ, 30. — Od jutri dalje se I gencije je zvedel za to vest iz ust bo cena bencina v Franciji povišala, nekega indijskega častnika, ki po-I Povišek bo različen v posameznih veljuje varnostnim silam na tistem pokrajinah. V Pariziu bo odslej ben- področju. Po pričanju tega častni-cin vrste »super* stal 136 lir liter. I ka so Pakistanci obstreljevali »n-
Skoraj vsak dan kak incident vzdolž indijsko bengalske meje
Pakistanci so ponovno obstreljevali indijske čete in kolone beguncev iz Vzhodne Bengalije
NOVI DELHI, 30. — Napetost na [ dijsko področje s strojnicami in mi
/-vin rond Tndi in in	Dobi. I MAmofoil/vi PivlifiVlP If 1^
nometailci. Področje, kjer je prišlo do napada, je ravninsko s številnimi rižndmi polji. Napad ni terjal človeških žrtev. Zdi se, da so Pakistanci obstreljevali indijsko področje, ker so se bili spopadli v bližini meje s skupino gverilcev »Svobodne Bengalije*. Indijska časopisna agencija PTI je sporočila, da so indijski vojaki odgovorili na sovražnikov ogenj ter prisilil napadalca na u-mik.
Že v prejšnjih dneh so bili na področju Boyre spopadi med Indijci in pakistanskimi oboroženimi silami. Dne 27. aprila so Pakistanci baje ubili 5 Indijcev. Indijska vlada je tedaj protestirala pri vladi v Islamabadu ter opozorila Pakistance na morebitne resne posledice podobnih dogodkov.
Indijska agencija je nadalje sporočila, da so pakistanske čete streljale na skoraj tisočglavo množico vzhodnih Pakistancev, ki so se skušali zateči čez mejo v Indijo.
Agencija PTI sporoča še, da so bengalski gverilci pobili kakih 300 pakistanskih vojakov v bojih okoli mesta Čitagong.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
TCNIS
DAVISOV POKAL
Tudi v igri dvojic zmaga Jugoslovanov
ZAGREB, 30. - Jugoslavija je osvojila tudi tretjo točko, ki ji je bila potrebna za vstop v višje kolo, kjer se bo srečala z zmagovalcem dvoboja med Italijo in Bolgarijo.
Današnje srečanje med Franulo-vičem in Jovanovičem na eni strani ter med Battrickom in Matthewsom na drugi, ni bilo na posebni tehnični višini. Temu je seveda botrovalo tudi težko, razmočeno igrišče, ki ni dovoljevalo vrhunske igre. Zmagala je dvojica, ki je znala ohraniti dalj časa mirno kri.
Jugoslovana sta prvi set osvojila po trinajstih igrah. Do 5:5 je bilo stanje izenačeno, nato pa so Angleži zgubili servis in set je pripadel domačemu paru.
V drugem nizu sta Jugoslovana vodila že 3:1, potem sta se pustila dohiteti in celo prehiteti, tako da je stanje po sedmih igrah bilo 4:3 za Angieža. še enkrat sta Franulovič in Jovanovič prešla v vodstvo pri 5:4, na kar pa sta gosta osvojila dve zaporedni točki in seta je bilo konec.
Tretji del igre je bil praktično samogovor Battricka in Matthewsa,
ki sta pustila domačina na ničli.
Nekoliko bolj borben je bil četrti set, ki so ga morali nujno osvojiti Jugoslovani, če so hoteli upati, da odigrajo odločilni, peti niz. Set se je končal s tesno zmago domačinov 7:5.
O petem in zadnjem setu ni kaj dosti povedati. Jugoslovana sta prešla takoj v vodstvo, Battricku in Matthcwšu pa ni šla ena od rok. Set sta zgubila na ničli.
Najboljši igralec je bil danes Jovanovič, saj je Franulovič igral vse preveč živčno in je zagrešil vrsto prav začetniških napak. Največja hiba Jugoslovanov je bila v ne-uigranosti.
Rezultat igre dvojic:
Franulovič - Jovanovič — Battrick -
Matthews 7:5, 5:7, 0:6, 7:5, 6:0.
Po drugem dnevu Jugoslavija vodi proti Angliji 3:0.
	
	
	
NATEČAJ ŠT. 36 Bologna - Milan	1
Cagliari - Napoli	1
Catania - Verona	X
Inter - Foggia	1
Juventus - Sampdnria	1
Vicenza - Fiorentina	X
Roma - Torino	1
Varcse - Lazio	X
Modcna - Catanzaro	1
Perugia - Taranto	1
Piša - Atalanta	2
Maceratesc - Genoa	X
Sorrento - Salernitana	1
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
OBVESTILO
Danes, 1. maja bo na Pa01",! prijateljska nogometna tekrna ^ Primorcem in Jadranom iz ™ nov.
Jk
Neznanec v Alessandrii umoril žensko
ALESSANDRIA, 30. — Danes zju | traj je 60-letni Giovanni Grassano, ki .je delal v baru »Commercio* I v Alessandrii, odkril, da je neznanec umoril lastnico bara 49-letno | Luigino Chiara. Ko je namreč Grassano, ki živi v vasici pri Alessan I drii, prišel danes zjutraj na delo in odprl bar, .je odšel v prvo nadstropje stavbe, kjer je Luigina Chiara imela svoje stanovanje. Tu je odkril njeno truplo na postelji, v višini srca pa je iz trupla molel držaj noža. Vsa postelja .je bila okrvavaljena. Giovanni Gra&aanflJeJ Takoj poklical "poličko. Iti ie uvedla J preiskavo.
Zdi se, da je žensko ubila neznana oseba, ki jo je verjetno last-1 niča bara poznala in ji odprla vrata. Ker je bilo v stanovanju vse v neredu domnevajo, da je neznanec izvršil umor, da bi oropal [ žensko.
„„„„„    mn           um            mm im mmmii im   m imiiim  
ACEGAT-METAN SPOROČILO
Prilagajanje naprav v nadaljnjih conah za skupno 33.000 potrošnikov
/•
Vežbanje
ameriških
astronavtov
CHINA LAKE. 30. - Včeraj sta I se astronavta David Scott in James Irwin, ki gosta sestavljala posadko »Apolla 15», vežbala v pijščavi Mojave v Kaliforniji. Vežbanje sta opravila v predvidevanju operacij, ki naj bi jih opravila na Luni ob koncu julija v 67 urah bivanja na | našem satelitu.
Strokovnjaki so izbrali to kalifornijsko pokrajino zaradi geoloških in
•nitNiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiimtiiiiiiimiiiiuiiimiiii
iiiiiiiiiiiiiimiiimiiiniiiiiiuiHi
POD PREDSEDSTVOM SEN. MERZAGORE
Beneško zasedanje generalnega sveta zavarovalnice «Assieurazioni generali*
Zavarovalnica «Asslcurazionl Generali* je predvčerajšnjim sklicala v razkošni dvorani «Cenacolo Pal-ladlaino* na otoku Sv. Jurija v Benetkah, ki pripada ustanovi Cini, »vaj generalni svet. Ta predstavlja najvišje telo združenih členov podjetja, ki šteje v svojih vrstah številne osebnosti italijanskega in mednarodnega gospodarskega ln finančnega sveta.
Seji je predsedoval predsednik zavarovalnice «Assicurazlonl Generali* dosmrtni senator Cesare Mer-zagora, fcl Je počastil ob začetku seje delovanje ln osebnost honorarnega predsednika Gina Baromcl-nlja to druge člane sveta, ki so v zadnjem času preminili.
Svet je nato fcooptlral za svojega člana dosmrtnega senatorja Gio-vannija Leoneja, katerega je predsednik predstavil kot slovitega to zaslužnega državnika ter globokega to kvalificiranega pravnika.
Predsednik Merzagora Je nato orisal Italijanski to mednarodni gospodarski položaj v okviru katerega je družba delovala v letu 1970. Ko je poudaril težke kanjunkturne trenutne pogoje, Je predsednik pribil, v zvezi s porastom dohodkov v državi, da se italijansko gospo-darstvo ne more to ne sme zadovoljiti z razvojnim tempom, ki je značilen za države, katerih raven dohodkov je občutno višja.
Potem ko Je omenil zaskrbljenost, ki Jo povzroča zavarovalnim ustanovam porast prometnih nesreč, ki se dogajajo povsod ta katerim se ne Izogne niti Italija, ter probleme, ki so povezani z bližnjim Izvajanjem zakona o obveznem zavarovanju avtomobilov, kar bo
predstavljalo občutne obveznosti za družbe, Je senator Merzagora Izjavil, da je zavarovalnica «Assl-curazloml Generali* tudi v letu 1970 zabeležila lep uspeh pri svojem delu. Ta porast njene dejavnosti je v odstotkih preoej višji od 13 odst.
Gospodarske rezultate lanskoletne-
^ ““r —-- 7	- . i	vitju tui*v a a«
ga poslovanja, ki bodo kot vse kaze, področja, ki se bo zaključilo v sre-ugodni, bo obravnaval na svoji s j do> 5 maja, bodo končana prilago-upravm svet zavarova mce.	ditvena dela naprav prve skupine
bo sestal 18. maja ter bo tedj	30 tisoč potrošnikov,
pripravil obračun družbenega po zJ^TzemlJe^ S področje,
rnJ '.. .	, _mf Cataldo kier 1)0 P°tekala druga serija del.
Na sel1, le. senator prof. Catatoo ^ ^ 2naiX) je ^ prTO prllagodl.
Cassano, ki je	^ tev potrebna razdelitev mestne mre-
d tinske	že za pto na posamezna področja,
da« elanom	-Jij nje- v katerih gre število potrošnikov
govini vodstvom v uradih osrednje- od 1500 do 2500, kar pa praktično ga ravnateljstva zavarovalnice »As- pomeni omejitev mestne razdelje-sicurazioni Generali* v Trstu gle- valne mreže plina z uporabo posebne razmerja med dejansko umrlji- nlh zapiralnih naprav, številke na vostjo in statistično umrljivostjo, zemljevidu prikazujejo časovni vrst-V tej zvezi je prof. Cassano po- ni red prilagoditvenih del, po poudaril pomembnost zavarovalniškega drobni analizi značilnosti razdelit-zdravstva za razvoj preventivnega vene mreže to položaja potrošni-zdravstva, ki sta tesno povezana, i^ov.
Glorglo Cavalieri, «Manager Dl- Prilagoditvena deda se bodo pri-reetor* družbe »Standard General*, v četrtek, 6 maja na 15. pod-ki deluje v Johannesburgu in ki je	(Opčine) to bodo trajala, po
povezana z zavarovalnico »Assicu-1 (josedainjl praksi, na drugih področ-razioni Generali*, je na kraju podal I ^ ppye desetine v septembru, poročilo o vprašanjih zavarovanja Ta (jcrlLea se^ja del zadeva, kot smo v južnoafriški republiki. V tej zvezi	nadaljnjih 33 tisoč potroš-
je bil Cavalienjev	uv«Lflv	Likov, M smo jih razdelili na 13
predvajanje Mumntengu	p^j ^oe/od 15. do 27.; kraji
v	<**“■ “"*•
KS; SKSfSSgi' S
Ko je predsednik Merzagora za- UL Battllstl _ Crlspl_ Kalanja, ključil delo generalnega sveta, je ^jdonljev trg, zgornji del Ul. Glu-
JK. VI«. M
r.rt&tK10 k	-m**. p.».

N J.

't

%
':>l
BARKOVU£
14.
S prilagoditvijo 2260 naprav
metanizacije mesta lahko tudi naredimo obračun del: prilagoditvena dela smo pričeli 8. februarja na področju Čarbole in danes 27 tisoč potrošnikov že uporablja metan, katerega kemično - fizične posebnosti zahtevajo (kot smo že večkrat poudarili) prilagoditev posameznih kuhalnih in drugih naprav s posegi pri samih potrošnikih na domu. Obsežna dela za prerod na metan sta izvedli torinski podjetji Societa Italiana per il Gas in Societš Italiana Lavori e Pre-stazioni, ki sta v ta namen dnevno zaposlili srednje število 97 tehnikov in delavcev ter 23 avtomobilov, en furgon, 8 večjih tovornih avtomobilov, 5 tovornjakov, od katerih sta dva služila za skladišče, eno prikolico za premično delavnico, 3 rulote. Ves ta operativni kompleks so oskrbovali tudi delavci ACEGAT.
Poudariti je treba tudi, da so doslej spoštovali tehnične roke za izpopolnitev del, oziroma je bilo mogoče, z ustreznimi prilagoditvami delovnega načrta med samim delom, končati dela prve serije nekoliko pred predvidenim datumom, ki so ga prej določili.
Za le bežno predstavo delovne ga bremena velja poudariti, da so posamezni posegi na razdelitveni mreži za omejevanje posameznih področij, kamor je bilo treba uva jati metan, zahtevali približno 90 iz-
kopov, prav toliko posegov na vo-1 je težka takoj prilagoditi to ki jih dih od 40 do 500 mm širine z nak- Je bilo treba, po demontažl, odnesti
v delavnico, kjer so Izdelali nove dele: vse to je zahtevalo daljšo operativno dobo, zaradi česar nd-
nadnim obnavljanjem. Drug pokazatelj, kako so dela potekala, predstavlja število pritožb, kjer niso mišljene prošnje za razne informacije, temveč dobro opredeljene ne normalne situacije, zaradi katerih so morali pooblaščenci podjetij še enkrat poseči za drugo prilagoditev: 276 pritožb, od katerih se je dokazalo, da je bilo 42 neutemeljenih, od skupnih 30 tisoč prilagojenih naprav. Gre, .jasno, za nedvomen uspeh, če upoštevamo količino opravljenega dela.
Posebnih nevšečnosti ni bilo; moramo pač poudariti le nepredvidene nevšečnosti, ki so jih morali u-trpeti nekateri potrošniki (približno 100), ker jim nismo takoj prilagodili ustrezajoče število grelcev za vodo. To pa zato, ker se je pooblaščeno podjetje nepredvideno znašlo pred določeno vrsto naprav, ki Jih
smo mogli spoštovati roka, za kar terega smo se sporazumeli s potrošnikom Poudarjamo pa, da je šlo samo za sitotlno primerov to da je podjetje, katero je Acegat stalno spodbujala, že odpravilo to nevšečnost to se organiziralo tako, da lahko v bodoče poskrbi tudi za take primere.
Zanimivo je, da gre velika večina opozoril, ki smo jih prejeli od potrošnikov, na račun časa, ki je potreben za kuhanje, ker se ni v primerjavi z uporabo navadnega mestnega plina, skrčil. Kot smo
že večkrat poudarili, prilagajamo naprave na tak način, da ohranimo isto grelno moč, zaradi česar se ne krči čas za kuhanje, temveč naprave zelo natančno potrošnja plina.	mstaiarnn Pi kebno se
Pri obisku na domu smo lahko ugotovili različne anomalije pri inštalaciji naprav in to predvsem ko je šlo za grelce za vodo; to je pa zelo važno, zaradi česar pojasnjujemo sledeče: inštalacija naprav je dolžnost potrošnika, ki se mora poslužiti zasebnih inštalaterjev, ki vsekakor opravljajo delo na lastno odgovornost. Ko je pa podjetje izvedelo za obstoječe nenavadne inštalacije, .je takoj opozorilo s priporočenim pismom vsakega posameznega potrošnika. Upoštevajoč dejstvo, da bo, kot posledica prehoda na metan in cenejših tarif za uporabo plina, mestno prebivalstvo verjetno pomnožilo inštalacijo bojlerjev in grelcev v kopalnicah, mislimo da .ie prav da pojasnimo, da ne gre pozabiti, čeprav je metan brez dvoma bolj varen kot navaden mestni plin, ker je prvi nestrupen), da zahtevajo take in dobro inštaiacijo. Pisebno še pri grelcih
za vodo, ki nimajo straH5^ puhov, poudarjamo da ^ "
biti inštalirani v več v kuhinjah.
kopalnic«
dev0.
dobro prezračene: Kar zan«= ce v kopalnicah, ne £reJ
A
da morajo te naprave ^ stranski izpuh in da mora čiti dejansko odpravo, Plin dogorel.	^
Če ne bodo spoštovana ta Jp, načela lahko pride do on®" pirji zraka v prostorih, kar je nika škodljivo: če pa je inštalirana v prostoru, k3^^ rj stomina je omejena in L rj prezračena, lahko pride polnega dogorevanja s sK posledicami.
Podjetje še enkrat žive vsem potrošnikom, naj v g vsakršnih nevšečnosti ah macije, zavrtijo telefonske
750-555 m 750-27*
Uredništvo TRST	Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638
Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823
Ul. iv. Frančiška 20 Telefon 37 336
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprei, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2'M
«ADlT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 2^
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, f'nanin«
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali og18 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitd Ita i
Stran 10
t. maja 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdala ln tiska
CINGHIALPELLI
S. n. c. TRST VIA DONOTA 1 - TELEF. 36-556
UVOZ IN IZVOZ SUROVIN IN STROJENIH KOŽ
adriaimpex
D. D.
Uvoz
IZVOZ
ZASTOPSTVA
T R S T _ UL. GEPPA 9/111 - TEL. 38-770, 29-135
/Av SPLOŠNA PLOVBA
piran-jugoslavija
Zupančičeva 24 6633U Piran, pp 1 Telefon (066 ) 73-881 (10 Unij) Telegram: Plovba Piran
Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton
—	LINIJA OKOLI SVETA
—	LINIJA JADRAN ■ ZAHODNA AFRIKA . JADRAN
—	PROSTA PLOVBA
—	POTNIŠKA SLUŽBA
—	SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-izvoz, grosistično trgovino in zastopanje tujih firm
Za vse Informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji in v inozemstvu

m
DniaA&uhbfia
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
Glavna direkcija Koper, Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Telex: 34-117. 34-140, 34-113
Si^Jtad filialami in izpostavami v t*1 - pristaniščih in na mejnih ]
vseh jugoslovanskih sre-prehodih
VAM NUDI
■	popoln š pedi terski servis, organizira prevoze po su-hozemskih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno-špediterskih zadevah
■	z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov
■	specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit prek luke Rijeka in Koper ter opravljanje špediterskih uslug na sejmih in razstavah doma in v tujini
„3** vaše blago organizaciji INTEREUROPE. Prepričali se e 0 našem strokovnem, hitrem in skrbno opravljenem servisu
STRAIN Dolina št, 40
tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah: poroke, rojstva, imendani, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila tn pijoče.
Ob sredah zaprto.
AVTOMOBILISTI!!!
Nekaj kakovostnih izdelkov:
—	SEDEŽNA PREVLEKA za poletje
—	baterije FIAMM
—	elektropnevmatične hupe FIAMM
—	nosilci za raznovrstne čolne FAPA
—	prtljažniki FAPA
—	prevleke N O VOL A N
—	gumaste preproge JUMBO
—	preproge Iz moquetta NOVOLAN
—	naglo priključijivi blatni ščitniki za vse vrste vozil
—	pokrivalo ANTIELIO
—	naprava proti kraji BLOSTER
—	varnostni pasovi KLIPPAN
in še mnogi drugi zelo koristni priključki pri
ZANCBI
AUTOFORMITURE
TRST ULICA CORONEO št. 4
Obvestilo cenjenim odjemalcem in obiskovalcem
ZERIAL
Danes na praznik dela, 1. maja in jutri, v nedeljo, 2. maja, bo stalna razstava v Ul. Settefontane 58-62 ZAPRTA
Telefon: centrala 21-337
komerciala 21-391 Brzojavke: IBI Kranj Poštni predal: 32
JnduMja SomSamih izdelkov ~ Klanj
V bogatem asortimanu izdelujemo jacquarske dekorativne tkanine za pregrinjala, zavese, prevleke in prte, jacquard gradle za žimnice in posteljne damaste v pastelnih barvah.
TRST * Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse Krate, tudi t inozemstvo
****
£
LJUBLJANA
l O
S>NA organizacija - AVNa oseba
Ljubljana
WneA OSEBA
■JANA, Titova 10
Ljubl
Telefon:
Telex:
"T
■ ~c
24 601/607 24 616/619 31254 YU SLON
Telegram: SLON LJUBLJANA
A kategorije z modernim komfortom v strogem centru ^fcsična restavracija s prvorazredno mednarodno kuhinjo, ^irri restavraoija «Klet Slon« s tipično dekoracijo, s sloven-tiluj 111 Jugoslovanskimi specialitetami. Nočni bar z mednarodna arttstiftntm programom. Kavama z godbo, odlična slaščičar-barorntltnat vrt- Blstr6 Slon z delikateso, ekspresom ln snack i Globtour potovalna agencija. Lepo urejeni klubski pro-siia banketna dvorana za konference, sprejeme, slavnostna ko-»- jj-ocktail partles In razne prireditve. — Menjalnica v hotelu, sekcije barmanov Jugoslavije.
APERTO DURANTE TUTTO L’ANNO GANZJAHRIG GEOFFNET OPEN ALL SEASONS OUVERT PENDANT TOUTE L’ANNE
)
casino
ljubljana
^UUETTE _ BLACK JACK — CHEMIN DE PER - TRENTE
Garante
12. junija 1971
■	stopi v veljavo obvezno zavarovanje
za avtomobile, motorna kolesa, motorne čolne.
■	Uredite zadevo!
Pomnite: brez «nalepke», ki potrjuje zavarovanje, ne boste smeli voziti.
Ne odlašajte do zadnjega dne
M E B LO
TOVARNA
POHIŠTVA Nova Gorica
cenjenim kupcem in poslovnim prijateljem
ZELI ZA PRVI MAJ - PRAZNIK DELA - mnogo uspeha
ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE
LJUBLJANA
ŽELEZARNA JESENICE
'VvJ
ŽELEZARNA RAVNE
•H*3 ŽELEZARNA ŠTORE
TVRDKA
Luciano
Fabian
IMP0RT-EXP0RT
TRST, Ulica del Bosco 20 Tel. 78-267
Popolna komponibilnosf posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Vaših željah in okusu. Z njimi lahko opremite prav vsa prostore razen kuhinje in kopalnice. Preko 120 elementov izdelanih v različnih stilnih izvedbah in furnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2,40 m. Zahtevajte pojasnila in prospekte pri Vašem trgovcu s pohištvom.
Kolikor ne bo mogel zadovoljiti Vaših želja sa obrnite na naslov MEBLO ITAUANA S.p.A., GORIZIA. VIA ROMA 31, od koder boste prejeli barvne prospekte in pojasnila, pri katerem trgovcu v bližini Vašega stanovanja lahko blago kupite.
OBIŠČITE NAS NA RAZSTAVI
ESPOMEGO
V GORICI 00 30. APRILA DO 9. MAJA
tekstilna industrija ajdovščina
teksUna

PROIZVAJA:
MODNE TKANINE N SRAJČEVINE, ENOBARVNE PESTRO TKANE IN TISKANE TKANINE IZ BOMBAŽA IN MEŠANIC BOMBAŽ-DIOLEN TER BOMBAŽ - POLINOZIK ■ ENOBARVNO IN TISKANO UMETNO USNJE TEXON ■ ČESANO IN MIKANO BOMBAŽNO PREJO TER PREJO IZ MEŠANIC BOMBAŽA IN SINTETIKE
telefon: centrala 73000, direktor 73060, telegram: tekstina ajdovščina ščlna — naslov: tovarniška cesta 15
železniška postaja ajdov-
mmm,
a

mmn
SSSiife
l|Miig§ffi
i;’Jb:-J
I : JBmttKtf . M
Impa
temmm
msm
WMU:

Ks

Spili
mmi

Palll®

IMS
«■*
iirti
mM
mm
mm
IBiilH
?»)#1«SWSS
mm
\mmm: ■ £
JSilSUtetlsi

L • ■ I K:lfflMMlRM
Ulli®
llfMIlJ

iSis+MaftšSiiil
SfiSP

F?-F,
iiii
,; h','<
	
	
1	
	
	
Nedavna pogajanja med petrolejiklml družbami ter deželami proizvajalkami petroleja narekujejo novo politiko deželam po-trošnicam, ki niso sodelovale na teh pogajanjih in ki tvegajo, da bodo prav one tiste, ki bodo plačale račun tega, ne da bi Jim bila zagotovljena oskrba petroleja, ne da bi jim bile zagotovljene trdne cene.
Deželam potrošnicam se sedaj nudi priložnost, da skupno določijo novo politiko, ki bi temeljila na njihovem prispevku pri uresničevanju razvojnih načrtov držav proizvajalk. Neposredni odnosi z deželami, ki dajajo petrolej, bi omogočili povezavo med nakupom surove nafte in osnovanjem širših gospodarskih načrtov. Hkrati bi ti odnosi zagotovili stabilnejšo dobavo petroleja s pomočjo dolgoročnih pogodb. Ta politika pa zahteva od dežel potrošnlc, da točno nadzirajo svoje notranje petrolejsko tržišče in to zato, da bi ga mogli racionalno urejati In da bi zagotovili porabo petroleja, ki bi ga dobili neposredno od držav proizvajalk ter od lastnih nacionalnih družb.
Zaloge surove nafte, s katerimi razpolaga ENI v tujini In ki se ocenjujejo na 400 milijonov ton, ter zaloge zemeljskega plina v Italiji, ki se ocenjujejo na 144 milijard kubičnih metrov, zagotavljajo družbi ENI lastno, avtonomno dobavo in dajejo Italiji pomembno osnovo za gornjo novo politiko.
Na temelju osnov vsedržavnega načrtovanja je grupa ENI v letu 1970 usmerila svojo dejavnost k zelo pomembnim ciljem, ki so okrepitev energetskega sektorja, ponoven zalet kemijske industrije, preosnova tekstilne industrije, industrializacija italijanskega juga.
V letu 1970 so podjetja grupe ENI prodala drugim blaga in nudile storitev v skupni vrednosti 1.601,2 milijarde lir, kar je za 13,8 % več kot v letu 1969. Če odštejemo neposredne davke (470,8 milijarde, t. j. 74,5 milijarde več kot leto prej) je vrednost prodanega blaga in storitev znašala 1.130,4 milijarde (+ 11,9 %), vrednost izvoza je znašala 263,1 milijarde lir (+ 10,9 %). V letu 1970 je grupa ENI na novo vložila v tehnične nepremičnine 453,3 milijarde lir, kar je za 145,5 milijarde ( + 47,3 %) več kot v letu 1969. Največ je bilo vloženega v nove investicije na kemijskem področju. Tehnične nepremičnine so v letu 1970 dosegle skupno 2.922,9 milijarde (+20,1%). Na dan 31. decembra 1970 so podjetja grupe ENI zaposlovala 71.690 oseb,
kar je za 8.957 oseb več kot ob koncu leta 1969. Stroški za delovno silo so se v celoti povečali za 25 % in sicer od 211,9 milijarde na 264,9 milijarde lir. Računajoč na posamezno delovno moč so se stroški povečali za 15 % in sicer s prejšnjih 3,39 na 3,90 milijona lir. Vrednost tehničnih nepremičnin na posamezno delovno moč se je dvignila z 39 na 43 milijonov lir (+ 10,3 %), vrednost prodanega blaga na posamezno delovno moč se je povzpela s 16,2 na 16,6 milijona lir (+ 2,5 %). Obratne amortizacije grupe so se dvignile s 170 na 190,2 milijarde, kar je za 11,9 % več kot v 1969. letu (+ 10,9 %). Celotni amortizacijski skladi so dosegli vsoto 1.249,2 milijarde lir (+ 16,5 %). Vrednost naprav v obratovanju je bila krita v višini 51 %. Na dan 31. decembra 1970 so vplačane kvote dotacijskega sklada ENI, v višini 473,9 milijarde lir, krile 16,2 % vrednosti tehničnih nepremičnin.
V	letu 1970 so AGIP in njej pridružene družbe raziskovale petrolejska ležišča v 21 deželah in skupno s pravico do iskanja mineralov na površini 1.086.000 kv. km. Skupno so načrpale 9,3 milijona ton surove nafte (+ 13,6 %) in 12 milijard kub. m podzemeljskega plina (+ 10 %).
Nova dvajsetletna pogodba, ki jo je SNAM sklenila za uvoz 100 milijard kub. m podzemeljskega plina iz Holandske, se tako pridružuje pogodbam za uzov podzemeljskega plina iz Libije in ZSSR in bo omogočila, da bo Italiji na voljo 25 milijard kub. m podzemeljskega plina. Vsedržavna mreža plinovodov je dosegla obseg nad 8.600 km; nadaljnjih 6—7.000 km pa je v gradnji, v načrtovanju ali v proučevanju.
V	letu 1970 je 12 čistilnic nafte, kolikor jih je v sklopu Grupe — 6 v Italiji in 6 v inozemstvu — predelalo 28,5 milijona ton surovin, kar je za 7,9 odst. več kot v letu 1969. Sklenjeno ;e bilo, da se bosta gradili še dve novi čistilnici, ena v Veliki Britaniji, druga v Zambeziju. Grupa je namenila italijanskemu ter tujemu tržišču nad 20 milijonov ton petrolejskih proizvodov (20% več kot 1969). Tudi v letu 1970 je AGIP povečala svojo distribucijsko mrežo petrolejskih proizvodov; prodaja bencina za avtomobilsko porabo, ki se je v primerjavi z letom 1969 povečala za 7,6 %, je občutila posledice povišanega proizvodnega davka, ki je stopil v veljavo konec avgusta. Na dan 31. decembra so AGIP in njej pridružene družbe imele distribucijske mreže v
štirih evropskih ter v devetnajstih afriških deželah.
Med letom so AGIP NUCLEARE ter njej pridružene družbe iskale uran v Italiji, v Zambiji, v Somaliji, v Avstraliji ter v Združenih državah, na skupni površini približno 124.000 kv. km (+ 38 % v primerjavi z letom 1969).
ANIC je povečala proizvodno zmogljivost kemijskih tovarn v Ravenni, Geli, Pisticciju in Ragusi, nadaljevala gradnjo kemijskega podjetja v Valle del Tirso na Sardiniji ter gradnjo neke tovarne za proizvodnjo aromatičnih preparatov v Sarrochu (Ca-gliari). V letu 1971 bo začel obratovati v Manfredoniji (Puglia) obrat za proizvodnjo amonijaka in uree; na nekem bližnjem gradbišču se nadaljuje gradnja tovarne za proizvodnjo nekega derivata kapronske kisline. Med nove pobude je treba prišteti veliki elektrokemijski obrat, ki se bo gradil na Siciliji skupno z drugimi podjetji. Prav tako na Siciliji bo zgrajen obrat, v katerem bodo proizvajali izdelke iz plastike. Razvoj kemične proizvodnje je bil v splošnem pozitiven, razen kar zadeva umetna gnojila. Proizvodnja barvila iz saj in cementa se je povečala za 25,2 odnosno 25,4%, proizvodnja sintetične gume se je povečala za 12,2 %; proizvodnja sintetičnih tekstilnih vlaken se je dvignila za 7,1%, medtem ko se je celotna količina organskih in anorganskih izdelkov povečala za 5,4 %; končno je proizvodnja plastičnih snovi ter sintetičnih smol zabeležila povečanje za več kot 3 %.
Kemiriki načrt, ki ga je ENI predložil ustanovam, ki so zadolžene za gospodarsko načrtovanje, predstavlja pomemben delež, ki ga ENI namerava prispevati k razvoju zelo pomembnega sektorja v italijanskem gospodarstvu. Grupa LANEROSSI, ki je povečala svoj promet za več kot 36 %, je nadaljevala z reorganizacijo tekstilnega sektorja tudi preko ožje integracije proizvodnih procesov ter z razčlenjeno delitvijo sintetičnih vlaken. Sta se priključili Grupi družbi MANIFATTURE COTONIERE MERIDIONAIJ ter IL FABBR1CONE, ki sta pripadali grupi IR1 Družbi SNAM PROGETT1 in SAIPEM, ki načrtujeta in gradita tovarne, sta vršili intenzivno dejavnost in dobili pomembna naročila v Italiji in tujini.
V mehanskem sektorju, ki se strnjuje okoli podjetja NUOVO P1GNONE, se je razvila nova proizvodnja, še posebej na področju računalnikov in elektronskih naprav.
K
At
J
(
t
•t
v
Hi
dl
it
In
S<
v
ni
Pi
Pi
m
ki
di
Pi
»i
ii
It
it
«(
vi
l
*
tl
t(
It
Sl
It
ti
81
d
d
sl
h
v
!
I
l
I
USTALJENA BILANCA GRUPE ENI ZA LETO 1970
PREMOŽENJSKO STANJE
GOSPODARSKI RAČUN
LKTIVA
ehnične nepremičnine
V milijardah lir
2.411,3
Razlika v primerjavi z I. 1969 (v milijardah lir) + 273,2
Gradnje v teku	456,6	+ 191,0
Predujmi v investicije	19,9	+ 6,2
Stroški in razne obremenitve, ki se morajo amortizirati:		
— Patenti, ki se nanašajo na naprave	35,1	+ 17,8
— Druge obremenitve	51,3	— 8,7
Delniške soudeležbe	65,9	+ 1,0
Ostanki surovin in izdelkov	241,5	+ 52,9
Trgovinski in drugi krediti	635,2	+ 82,5
Vložene kavcije	5,6	+ 0,2
Aktivni reeskonti	5,3	+	0,4
Razpoložljiva sredstva:		
— Vrednotnice	6,3	—	5,3
	 Banke in poštni tekoči računi	72,5	— 19,1
— Likvidna sredstva	1.1	-	0,5
SKUPAJ AKTIVA	4.007,6	j+591,6
PASIVA
V milijardah lir Razlika v primerjavi z I.
1969 (v miliiardah lir)
STROŠKI
V milijardah lir Razlika v primerjavi z I.
Vložen dotacijski sklad	473,9
Rezerve v kompetenci ENI	46,2
Naložbe drugih delničarjev	124,3
Sklad za finančno amortizacijo	5,5
Amortizacijski sklad za tehnične
nepremičnine	1.241,7
Sklad za odpravnine	105,3
Davčni sklad in razno	38,2
Drugi skladi:
—	Sklad za razvrednotenje
soudeležb	2,8
—	Sklad za razvrednotenje kreditov 7,5 Dolgovi:
—	Obligacijska posojila	541,7
—	Financiranja	351,5
Kvote na kratki (2 leti) rok za
finančne dolgove:
—	Obligacijska posojila	97,8
—	Financiranja	83,1
Trgovinski dolgovi in drugo	850,5
Pasivni reeskonti	25.2
Ustaljeni dobiček poslovnega leta:
—	Dob’ček v kompe<enci ENI	3,9
—	Dobiček v kompetenci drugih
delničarjev	8.5
SKUPAJ PASIVA 4.007,6
+ 56,0 + 11,2 + 0,8 +	1,4
+ 175,1 + 25,9 — 0,7
— 46',7 + 91,2
+	3,2
—	4,1 + 285.4 + 0,1
—	6,6 — 1,1 + 591,6
Plače In mezde	264,9	1969 (v milijardah lir) + 53,0
Nakupi, storitve in razni stroški	1.108,3	+ 229,3
Italijanski posredni davki na prodane izdelke	470,8	+ 74,5
Amortizacija	190,2	+ 20,2
Finančna bremena	88,5	+ 11,4
Davčna bremena	26,9	— 1,7
1969 (vrnil1'*
Strotki za osnovna raziskovanja
Dobiček poslovnega leta:
—	v kompetenci ENI
—	v kompetenci drugih delničarjev
3,9
8,5
SKUPNI STROŠKI 2.162,0
— 0,8
— 6,6 — 1,1 + 378,2
•S,,..«- • r; VVT--------------------- -J
DOHODKI	V milijardah lir Razlika v
Celotni ustaljeni izkupiček iz raznih oddelkov
O d i t e t i stroški med oddelki
USTALJENI IZKUPIČEK GRUPE
Povečanje vrednosti tehničnih nepremičnin, ki izhajajo iz notranjih menjav in dejavnosti grupe
Povečanje količin proizvodnje
CELOTEN USTALJENI IZKUPIČEK
Celotno ustaljeno povečanje tehničnih naložb
Odšteto povečanje, vračunano v poslovnih enotah
Povečanje zalog surovin in blaga
Kapitalizacija večletnih bremen
Finančni dohodki
Razni in izredni dohodki
1.728,8	+ 205'6
127,6	
1.601,2	+ 194'4
125,0 13,6	+J>
1.739,8	+
453,3	+145,5 (+)36,0
125,0
28,0
3.4
32,1
30,4
SKUPNI DOHODKI 2.162,0