S38"- Natisov 14.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. V Ptuju v nedeljo dne 10. avgusta 1902 t. pruna i albumi itenta'yj 1 spi-giednic, zbujajo ata pa« o žepno noderni imctOT.; štnemu snic m K 140; ¡Ivo in upraviteljstvo v Ptuju ? gledališkem poslopju. izliaja vsaki drugi petek, ta z dne naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli. ^isi se ne vračajo in se morajo Jje do pondeljka pred izdajo do-tliue Številke vposlati. Posamezna številka vel}a v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Za inserate uredništvo in upravništvo ni odgovorno. Cena oznanil je za: 1 stran K 82.—, '/, strani K 16.—. V< strani K 8.—, '/* strani K 4. . Vte strani K 2.—, •/« strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu je cena posebno zniiaua. lil letnik. God vnebovzetja Marije. Ako človek gledi zvečer v nebo na katerem miljo nefitete zvezde, ako si misli, da je tam gori za 10 zvezdo daleč zadi še druga, in zopet druga, in brez konca, brez kraja, naprej v večno daljavo, tem mu pretresa čudno čustvo dušo, napolnjena je ftega straha božjega, ona se čuti majhno, kakor bi bila kaplja v neskončnem morju! Kako li ne? Saj je znano vsakemu, da so ne-i miljoni zvezd tam gori, in da je naša zemlja najmanjših med njimi. In vse te zvezde so podane določenim postavam, in vse te miljone svetov 11 eno bitje — Bog. In iz vseh teh zvezd si je zvolil On eno, izmed naj-anjših, našo zemljo, da je prišel na njo, da se je pvečil. In človeško bitje, katero je mislilo, Bo, trpelo in dihalo, kakor mi, ga je rodilo. Tam [Betlehemu je položila Marija Devica božje ' v plenice. To človeško bitje je bilo izvoljeno iz neštetih Sjonov drugih živečih, mislečih oseb, a bilo pa je s tudi nad vse povikšano. „Kakor cedra na Libanu rikšana, in kakor cipresa na gori Sijonski." Zlati grad. Daleč na izhodu za devetimi gorami in desetimi inami. razprostira se prelepa deveta dežela. Velika ¡tako. da mora popotnik hoditi devetkrat devet dni, tóe priti čez njo. Podnebje je tamkaj toplo, :lo zimo poznajo samo iz knjig in pravljic. Veči-a je ravna, le na jugu in severu vzdigujejo se ko proti neba veličastne gore, in le tuintam de-lepo obrasteni hribi prijetno menjavo. In ker se tka po širokih ravninah mnogo rek in bistrih po-r, je zemlja tudi zelo rodovitna. Na njej rastejo istline, kar jih je ustvaril neskončno modri nik. Zato so pa tudi prebivalci devete dežele ú in bogati, kakor nikjer drugod na svetu. Posebno dobro se jim je godilo pod vlado kralja imara. Človek bi bil tedaj lahko mislil, da je celo deželo razgrnjen ves blagoslov božji. Ni jinda, da je takorekoč vse plavalo v neskon-! sreči zakaj kralj je imel skrbnega in pametnega i (Bukve Siraha.) In zares Ona je več, kakor vsi drogi I ona je mati Božja. A ni pa samo mati Božja, ne, ona je tudi naša j mati. Kristus je rekel, ko je trpel na križu, kazoč na Marijo svetemu Janezu: „Glej sin, tvoja mati!" In k Mariji: „Glej mati, tvoj sin!" Toraj mi imamo mater, veliko mater, dobro mater, mater katera je mogočnejša, kakor vsako bitje, katero je bilo ustvarjeno, mater Jezusovo in našo mater! A Ona je zapustila našo zemljo, in v par dnevih bodemo obhajali Njen god, dan Njenega vnebovzetja. Ce vse na zemlji tužni te je zapustilo, Zavetje eno vendar je ostalo še, Če vse sovraži te, kar ti je ljubo bilo, Ljubezen materna — ednafca vedno je! Človeška mati ne zapusti nigdar otroka, a manj še pa ga zapusti neskončna mati — naša Božja mati, prečista Devica Marija. Čeprav je zapustila Ona našo zemljo, Njena ljubezen nas ni zapustila! Zatoraj pa se hočemo. zatečti vsi k naši čisti, k naši veliki, k naši mogočni materi, in ravno o ministra po imenu Ljudomila. To je bil pravi oče vsega ljudstva: izogibal se je vojsk, poslal domu vojake, katerih ravno niso potrebovali, skrbel lepo za poduk mladine in za razumno gospodarstvo kmetov, nikogar ni tlačil s prevelikimi davki, a podpiral je rad nesrečneže. Povsod je vladala največja pravica. Slabo je bilo samo za lenuhe, postopače in hudobneže, ker jih ni pustil v ječah pitati, ampak ukazal jih pošteno upreči v vsa javna dela. Bogastvo se je zrniraj bolj množilo, po celem svetu se je raznesla slava o imenitni deveti deželi, in še dandanes vejo stari ljudje o njej pripovodovati mnogo lepega. v Srečno ljudstvo je zelo spoštovalo svojega kralja in in čez vse ljubilo njegovega ministra. A tudi Trdo-mar je imel Ljudomila rad, poznavši njegova dela in veliko skrb za blagor države. Zvesto je poslušal njegove nasvete in se ravnal po njih, čeravno je bil drugače zelo svojeglaven in je vedno morala obveljati njegova beseda. priliki Njenega goda. Njenega vnebohoda, hočemo Njej tožiti vso naše težnje, vso bolečine naših src! Ona pa se bode ozrla z milim očesom na nas, saj še ni nikogar zapustila, a našega življenja čoln bode mirno plaval, naj še tako udriha po njem valo-vje strasti in sovražtva, zakaj, njegovo krmilo je v dobrih rokah, v rokah naše prave, naše nebeške — m a t e r e. Delovanje deželnega zbora. Že tri leta je od tega kar so se odstranili slovenski deželni poslanci iz štajei r-ke.^a deželnega zbora, a vendar bi bilo za naše kmete jako potrebno, da bi se vdeležili zborovanj, ker se v deželnem zboru vedno in \edno tudi govori in razmotriva o kmečkih zadevah. Hoče mo si danes ogled-« i i, kaj seje vse med tem časom v deželnem zboiu zgodilo, tako, da bodemo sprevideli, ali bi bilo potrebno ali ne, da se bi vdeležili slovenski poslanci zborovanj. Gotovo zelo važno vprašanje za naše kmete in posestnike so bila brez objestna deželna posojila. Saj v Halozah in Slovenskih Goricah. sploh povsod, kjer se kmetje bavijo z vinorejo, ni morda enega kmeta, morda ne eriega pos-stnika, kateri nebi bil rabil tega posojila. V teh treh 1- »ih se je razdelil na brezobrestnih posojilih malone en celi milj on. Napravile so se v tem času po celem Spodnjem-Štajerskem vinorejske šole, kakor v Ptuj i, Ljutomeru Žalcu, Vojniku, i. t. d. Poslali so se med slovensko ljudstvo .slovenski potovalni učitelji. Regulacija Pesnice sc je vendar le dosegla. In sicer se bode od Možganjo do njenega izliva v Dravo z delom takoj začelo. Ravno te dni so se poslali tudi inženerji, da bodejo pregledali Pesnico v njenem gornjem toku, ker se bodo prosilo za regulacijo tudi v tem delu te reke, katera je povzročila toliko škode našim kmetom. Vse je voljno in lahko plačevalo davke. VJed tega so so v kraljevi zakladnici kupi čil i tovori zlata in ogromni kupi srebra. Že zgodaj so prištevali Tr-domara k najbogatejšim vladarjem. Pa samo svetli denar ga ni mogel razveseljevati. Dal si je zato zidati prekrasne palače in velike gradove, kupoval dragocenosti in vabil gospodo v goste/ Mnogokrat se je pustil z dobro godbo (muziko) zazibati v sladke sanje, a še ljubše mn je bilo ubrano petje. Nekoč pride v glavno mesto znamenit pevec, o katerem so pravili, da je prehodil že ves božji svet. Njegovo petje je bilo tako lepo, da bi ga smeli an-gelji sprejeti v svoje zbore, prepevajoče večno slavo in hvalo neskončnemu Bogu, in glas srebrnih strun njegovo harfe donel je toli milo. da bi gotovo ganil najtrše srce. Tudi kralj je dal poklicati pevca v svoj grad. Ne da so popisati, kakšno veselje je po stalo na dvoru. Vse, od zadnjega služabnika, do vladarja samega, veselilo se je krasnega petja in nebeške godbe. Ena veselica je sledila drugi. Le Ljudomila, ki je postal Učiteljem se je vsaj toliko zboljšalo plačilo, ne bodejo stradali, in ua bodejo sadaj ložje ži| samo svojemu poklicu, učeč m: "o mladino. V Gradcu se je začela te, dni zidati velika nišnica, katera hode gotovo tudi v prid slovená k metom. Deželna bolnišnica v Ptuju se bode po veki kar je pač bilo zelo potrebno, ker ni bilo v i prostora niti za polovico bolnikov, kateri so i. zdravnikove pomoči. Jako zanimivo paje, da se je marsikateri pr U< katerega so v cloželh<-m zboru stavili kmotje, ;í. kate je bil občne kmečke koristi, ovrgel, ker ni imel ve Tako- je stavil na primer srednještajerski iv.-m kmet Bergel* predlog, naj bi otroci na Štajerske samo G let hodili v šolo.- Podpiral gi je pri t i I predlogu tudi nemški kmet Wagner. Ali so nž j bil ta pred in e t sprejel, ako bi ga bili na priti podpirali slovenski kmečki poslanci, katerih pa ; bilo navzočih ? Toda morda ga itak nebi bili podpisali, ker poj ! pira j o navadno ie predloga kateri uvažajo-dohta rs ali pa fV.rške koristi. Vsakemu je tudi znano, koliko ¡-o io pomagalo teh treh letih pri streljanju proti to.:. (Dalje prilio'lnjic.) Našim kmetom. (Daljo.) Par let, znabiti že par mescev potem , 3 je zapustil fant šolo in nj -ne klopi, si skrbi navadi najprvic za tri reči, za uro, za fajfo in za ljubic S tem hoče takorekoč pokazati svetu vojo dosež-; možatost. In vendar n¡ jabolka, katera je začela p; rano rudečeti, katera je prej padla z drevesa, kak je bil njen čas, nikdar zrela, temveč ona je črvu Lire mlad fant ne rabi v tednu, ker nima takega silno: zadnje dni zelo žalosten, ni mogel guniti čudi; da zapazili so celo nekaj svetlih solz v njegovih oč Pri obedu reče kralj pevcu: „Pravijo, da si prj hodil ves svet. Ali si že videl srečnejšo in bogat p državo, kakor je moja?" Tujec se je spoštljivo priklonil ter odgovor „Veličanstvo, prehodil sem res vse kraje, nad kat rimi se razpenja sinje nebo, a srečnejše države kot j tvoja, še nisem videl, pač pa bogatejšo. Dale« na zahodu gospodari kralj, čegar grad je pokrit z zlatir in s srebrnimi ploščami. V krasnem vrtu ima tudi veliko drevo, narejeno iz čistega srebra, in od nji govih srebrnih vej vise zlata jabolka". Po teh besedah se je kralju zmračilo čelo. N mu bilo ljubo, da ni on prvi vladar na svetu. Obdaroval jo pevca in ga odpravil iz grada. Več dni je bil žalosten in zamišljen. Potem ukazal Ljudomila pripeljati k sebi. — „Kaj mi pc maga moje velikansko bogastvo," mu začne pripov dovati, „kaj časten je moj ega ljudstva? T ob ko let i vladam srečno, pa še vendar nisem prvi na svetu Ha, da bi se moral ivn.it! po njenih kazalcih. Še Hsj \n jo i ¡¿bi v m doli >, ko nima po pravi ' -ansk: navadi ita inic, ali ■ pa: vsaj • jakb malo ■fcvit-i. Z uro se hočr samo a-asati: Vsak pošten R.v.^k vi - v ■ p.:: v a, k am pelje baha:ija, rmreo v pogubo. l:Tč>bak je strup, in on n čh\eka. aik lar dfiigače |e upava. kakor ds. mu škoduje. Starejšemu človeku ■i>oic toiiko škod o v al j kakor mladem«; Za miada [uca pa je tdhak naravnost, poguba. Lo pogledite. to čv:sti in močni so -fantje, kateri do 20. leta v i ; ), poglejte kako blodi pa, kateri so začeli že 116. ciom ali morda prej kaditi fajie ali pa še Bgarefce. Jaz^pcznam g. spodi»rja,¡kateri si ni upal ■po svojčm 24. letu kaditi pred svojim očetom. Job pod ar jo, kakor jih je malo takih. Dan-1 pa z: 'ibog žo vališ ] agin ve kateri se niti niso m !•">• i<- ta, k i pa o hujši po kadenju, kakor Hjndie. Ostudna in grda razvidu jo tudi med m iji!(is;voni r;./; irj n - t.-: k o zvano J ikanje". Le Bi- vsakega „čikarja", kako pluje in jaz mislim. I; ti bode gotove studilo, posebno ker je še it g.• )zno škodijivo zdravju, t . t. kateri i a spomlad pierano iz zemlje po-psie. vodi sadu. temveč pozebe. NajnežnejAi, naj-mkot pa je v celem človeškenf življenja eotovo ljubezen. A ljubezen od IG do 20 let je, Kakor jr označil veliki nemški pesnik — oslarija. |t kaim; je odi :stel, kateri je doslužil voja-■flo. naj si izb vojo ljubico, ker je to že no nate a •':.. & imam dovoij. Vzami ga, pojdi na jng; ter. mi iez ['.<■: na gori Krasi i a. s katere se vidi daleč v so-fedno deželo, velik grad, ki bo pokrit z zlatim plenom in čigar stene bodejo obdane z zlatimi plo-jfcmi!■ Slinisi se -žalosten prikloni do tal in reče z Kn glasom: „Presvetli-kralj! Zlata palača res pri-m (paše) tvoji mogočnosti in tvojemu veličanstvu, joda !z južnih delov države prilnjajo zelo žalostne »vire. Kad bi ti jih bil poprej razodel, pa nisem ^Hpaliti tvojega veselja. Že dolgo časa je v spod-m krajih grozovita suša. Na njivah in travnikih te vse suho in samo ob rekah in vodovodih (kanalih), ^r ¿kropijo rastline, jo mogoče najti kako zeleno v. Vsled sušo je poginila ljudem skoraj vsa živina Ja je žc tudi huda lakota, in njej se jo pridru-b(rasna njena sestra, kugfeJTeizrečeuo mnogo ljudij ira dan. za dnevom brez vsake pomoči. Zato sem p prositi tebe, presvitli kralj, da bi vporabili aj zbranega denarja za podporo nesrečneže v. Treba hitn- bilo nakupiti živeža za stradajoče, preskr- Prava mati spi s svojo hčerko, dokler se ta ne omoži v eni izbi! Veliko solz. veliko žalosti in nesreče se bode na ta način zabranilo. Ako je tvoja bei dorasla, in si jo je izbral pošten fant, pusti naj se tu in tam pogovarjata, ker zaljubljeni imajo med & boj (To:-: i govoriti, a to ~se naf goetj po dnevu, in ti pa pazi. da ae ne bodejo prekoračile meje spodobnosti. Ako imaš v peči pisker polu mleka, potem go;ovo paziš- da mako-ne izkipi. ako imaš blizu slame ogenj, gotovo paziš, da se slama ne užge. Jaz mislim, da me razumeš] — Deklice, katere imajo otroke, navadno zapeljivci zapustijo, drugi fant pa si misli, ljudskih ostankov ne mamrn! Vsaka poštena' deklina sploh fanta, zapodi, ako pride ponoči k okni, češ, ako po dnevi nisem za tebe, ponoči Itod i jo pod okna samo potepuhi. Pi se se dandanes povsod, po mestih in na deželi. Da, še ca i o ',/če stari" se včaših radi zasueejo. A pogodite drage gospodinje koliki razloček je v masti in na deželi. Ako je v mesti kak ples, potem gre mati ali oči -s svojo hčerjo, in pazi s kom pleše, kako obnaša. Na deželi pa grejo navadno dekline v kremo same, komaj, ko še je pri večernicah minul blagoslov,' in potem pa pridejo pozno v noč navadno — grozfrio zmučkane domov. Ako že je zares treba, da se tvoja odrasla hčerka v nedeljo popoldan, ali ; i pri kaki gustiji izpieše, no dragi oče, hajd za njo! Tam bodeš najšel-gotov o "tudi kakega soseda. Pogovarjaj se ž njim, pazi pa na tvojo 'hčerko, in ko se bliža večere potem pa jo primi za roko in jej ti &: ...Zdaj pa greva domov, norosti je bilo dovolj, večno luč bode skoraj zvonilo in doma še je treba moliti prej ko gremo spat!" Kdo bode branil ples? A pleše naj se pošteno, naj se obnaša pri plesu kakor se spodobi. Ako že nočeš in ne moreš zabraniti tvojim sinom in hčerkam pleša, ker človek se mora tudi tu in tam veseliti, zabrani vsaj njegove pohujšljive, slabe nasledke. Znano beti kmetom r;akaj živine, poklicati od drugod več zdravnikov in izkopati nove vodovode, iz katerih bi se. močila zemlja. Ko minejo nadloge in uime, pa začnimo staviti grad, ki bo na čast tebi fn vsej deveti deželi." Trdomar se jezno vzdigne in zakliče: „Kaj, tem lakom n ežera naj dam svoje zaklade? Nikdar! Trpijo naj voljno udarce šibe božje, ki jih zdaj tepe za njihove prevelike grehe." „Pa veličanstvo," odvrne Ljudomil ponižno, ,,pomisliti moramo, da je tvojo zaklade zložil narod, in da ljudstvo dolgo let ne bode moglo nobenega davka plačevati, ako mu ne pomoremo. Če jim pa kraljeva milost danes pomaga, tedaj jutri že lahko vrnejo." Kralj ni bil vajen ugovorov in tudi ne odreči se kacej želji, zato zagrmi nad ministrom. „Takoj na pot! V dveh lotih mora stati najlepša palača na svetu, drugače ti dam glavo odsekati!" Ljudomil se zopet globoko prikloni in s solznimi očmi odide. (Dalje prihodnjič.) je, da ima zlodeš največ nastavljenih zajnk na plesišču. Mlada ptica pa, katera mnogo skače okoli zanjk, katera se ž njimi igra, gotovo tudi prej ali slej v njih obtiči! (Dalje prihodnjič.) Razno stvari. Kaplana so ubili. Dne 16. prejšnega meseca se je snidel kaplan A. Miklič v Makolah po noči ob pol 11. uri z nekaterimi ponočnjaki. Kakor se govori jih je zmerjal za potepuhe. Nastal je pretep, in kaplan je vsled od enega kamena mu prizadete rane dne 23. julija umrl. To je izid ponočnega pretepa, a žalostno je, da se je kaj takega med našim slovenskim ljudstvom zgodilo. Žalostno je, da je duhovnik bil v pleten v ta prizor, še bolj pa je žalostno, da se znajdejo med ljudstvom taki suroveži, katerim ni za Človeško življenje, kateri si brezmiselno ohladijo svojo jezo z ubojem človeškega bitja. Toda mi ne bo-deme sodili, zakaj kaplan je že pred svojim največjim sodnikom pred Bogom, ki vse vidi in vse ve. Navedene suroveže pa že ima sodnija. V kratkem bode izreklo porotno sodišče o njih svojo sodbo in potem bodemo vedeli resnico. Mogoče, da se je zgodila nesreča slučajno, mogoče pa je tudi, da je bila od te ali one strani povzročena. O mrtvih ne sme nihče govoriti slabega, o živih surovežev pa bode govorila sodnija. Naj že bode stvar kaka hoče, mi obžalujemo gospoda kaplana Mikliča iz dna naših src, in obsojamo popolnoma vsacega suroveža, kateri si ohladi svojo slepo jezo v človeški krvi. Našim vrlim kmetom bodi povedano, da omenjeni suroveži niso bili kmečki fantje, temveč iz drugih slojev, katerih pa tudi radi tega ne obsojamo, saj ni na svetu nobe-ga stana, v katerem se nebi najšli slabi, zanikerni, vročekrvni značaji. A še nekaj druzega je pri celi žalostni stvari. Sprevideli bodete dragi bralci takoj kake nesramnosti so mogoče na klerikalni strani. Mariborški, da, tudi krajnski klerikalni listi pišejo brez premiselka, da so napredni listi krivi navedenega uboja. To je nesramnost, kakor je večje svet ni doživel! „Gospodar" pravi v svoji vse vrhunce presegajoči hujskariji proti „Štajercu", da je „Štajerc" s tem umorom v nekaki dotiki, da i njega zadene nekaka krivda. Za Boga milega, kdaj pa je pisal „Štajerc", da bi se moral ta ali oni človek, posebno ta ali oni duhovnik ubiti? Sram vas bodi klerikalni prilizjenci, ali smo vam mi kedaj predbacivali sokrivdo pri umoru? Vsaki pameten Človek obsoja vas v tej zadevi nigdar pa ne nas. Da pa bodete vedeli dragi nam bralci, bodemo vam povedali mi resnico v tej zadevi. Navedeni ubijalci niso bili nigdar naročniki „Štajerca", nikdar ne na „Štajerčevi" strani, temveč eden izmed njih je bil celo Štajerčev sovražnik. Takoj po navedenem umoru smo dobili o tem pritepu dovolj dopisov, in sicer dopisov od poštenih pravih možakov, in skličujoč se na te dopise trdimo resnico, o kateri smo bili itak že za naprej prepričani : „Štajerčevi imajo mirno vest pri vsakem po- nočnem pretepanju, ravno tako tudi pri tem, pri katerem je žalibog moral plačati človek, mogočo po lastni krivdi, brezsrčno postopanje nevednih surovih postopačev s svojim življenjem!" Kateri fant ali pa-bar je prišel tako daleč, da se je otresel tužnega jarma nazadnjaštva, kateri fant se je oklenil napredno mislečih listov, ta ima vsebi že dovolj prave sodbe svojega lastnega notrajnega življenja, ta se je otresel tudi zaslepljenega sovražtva. Kateri fant je čitatelj in naročnik „Štajerca", on ne bode položil nikdar o pretepu roke na nobednega človeka, ker mu je taka surovost že davno premagano stališče. Dragi naši naprednji fantje, Vi nimate nič opraviti s ponočnimi pretepi, o tem smo popolnoma prepričani, zato pa je v nebovpijoča nesramnost, ako klerikalni list šteje štiri ponočnjake, kojim ni bilo človeško življenje sveto, med nuprednjake, med take, na katere so uplivali napredni listi, katere je v dnho vodil „Štajerc" k luči, kazoč jim temo! Popravek. 1. Ni res, da bi se bil trudil pridobiti naše kmete za konzum; res je pa, da sem se trudil jih pridobiti za „Kmetijsko zadrugo." 2. Ni res, da bi bil kedaj na kancelni trgovca Kolbezen priporočal; res je pa, da sem ga priporočal zunaj cerkve, pri seji predsedništva in občnem zboru zadruge in ga, priporočim vsakemu, ako nanese priložnost. 3. Ni res, da bi bil zadnjič rekel, naj kmetje pri Kolbezcn-n kupujejo, čeprav bi znabiti dobili pri njem slabše blago po dražji ceni, kakor pri drugih trgovcih, res je pa, da sem rekel pri občnem zboru zadruge dne 8. jun. t. 1.; rajši kupujem pri Kolbezen-u, kakor pri zidovih, čeravno bi dobil pri njem slabše blago za dražjo ceno. 4. Ni res, da sem zadnjič v šoli skorej celo uro govoril le o „Štajercu"; res je pa, da svarim šolarje pri vsaki priložnosti, pred pohujšljivim berilom, ne da bi kedaj imenoval katerokoli knjigo ali časnik po imenu. 5. Ni res, da mi je neki fant zaklical iz klopi: „Štajerc je že dečko!8; res je pa, da še ni nikdar tekom 4 let, kar sem jaz katehet v Središču, nobeden učenec meni zaklical iz klopi kaj enakega. 6. Ni res, da dobro prodajam knjige; res je pa, da jih drage volje naročim, ako me kdo za to uslugo prosi in največkrat še sam trpim škodo pri poštnini. 7. Ni res, da sem rekel, k Marijini družbi morajo pristopiti tiste, katere niso prav poštene, tiste „te slabe", ne pa pridne; res je pa, da sem rekel, Marijina družba ni samo za dobre dekline — za te bi družbe skorej ne bilo treba, — ampak tudi za „te slabe" ; za dobre, da združene dajejo skupno dober zgled, za slabe, da se morejo od dobrih spodbujati in poboljšati. 8. Ni rez, da jaz razdelim „Vaše hčere" in rečem te so pridne, te pa slabe; res je pa da dekleta v Marijini družbi ne ločim ter jih podučujem, da bi bile vse dobre in pridne. Središče, dne 14. julija 1902. Fr. Koželj, kaplan. Opomba uredništva: Po postavi mora vsaki list sprejeti njemu poslani popravek naj se v njem trdi resnica ali — laž. Tudi ta popravek je prišel k nam od „duhovniškega obrambnega društva" v Ljubljani, in to pove dovolj! Gospod Kozel piše: Ni res da sem, ni res da sem, ni res da sem, res pa je, da zavijem vse tako, da povem isto kar se o meni trdi samo z drugimi besedami. Dragi kmetje v Središču in v okolici, kateri tega gospoda poznate, bodete si naredili sami o vsem pravo sodbo! Vi veste kako nastopa gospod kaplan, Vi veste kaj smo mi pisali, veste pa tudi kaj on sedaj piše in lahko sprevidite kako se da po klerikalni „resnicoljubnosti" vsaka stvar v lasten svoj prid zasnkati in zaviti. Toda škoda bi bila za vsako daljno besedo o tej stvari; kdor ima um, ta bode gotovo obsodil — toda nas nikdar! Gospoda Kozla pa ne bodemo prej častili, dokler si ta pošteni gospod ne bode dober s svojo-lastno sestro in s svojim svakom, katera dva je hotel z nedoraslimi otroki vred poriniti z hiše, v kateri se je sam rodil, katera dva je hotel pognati z domačega posestva, radi svoje ded-čine in pa dedščine (erbije) druge sestre. In to vse se bi mu bilo tudi posrečilo, ako ne bi bilo ptujske hranilnice. Kaj ne gospod Kozel, Vi ste „častivredni?" Iz Šmarja pri Jelšah. „Slovenski Narod", napredni kranjski list, pa tudi drugi listi, so prinesli novico, da se tukaj ustanavlja neko gospodarstveno društvo, oziroma konzum. Da. se pa nihče ne bo po krivem kot ustanovitelj tega konzuma sumil, moramo tega ustanovitelja na tanko opisati. Oče tega društva m nihče dragi, kakor dobro in slaboznani Hugo W. Tanschitz! (Ako hoče kaj od kakega slovenskega urada imeti, se podpiše Tančič. Jako slavno za možaka!) Ta mož je celih 25 let izposojcval denar po 24. procentu. On je bil toraj čisto navaden izkoriščevalec sile in potrebe bližnjega tako dolgo, dokler mu ni poklicana oblast stopila na prste. A ta „gospod" pa je vendar jako dobrodušen, ker še danes misli, da je siromake s svojimi 24 procenti osrečil. Ker pa po stari navadi več odirati ne sme, zmislil si je novo sredstvo, s katerim hoče osrečiti kmeta namreč: krčmarski, mesarski, pekarski, gospodarski konzum, kateri konzum pa ima seveda za njega največjo prednost, da bode tudi denarje i z p o s o j e v a 1. (Kaj, ali bode to pod novim imenom stara odiralnica?) Kdo pa stoji dober za to novo gospodarsko pok veko? Niti naši dohtarji ne, niti naši duhovniki ne! A gostobesedni gospod Hugo se je vendar mnogo trudil, oba pri kmetih tako „priljubjena" stanova za svoj konzum pridobiti. Mi kmetje pa ga tudi nočemo podpirati, samo nekaj takih gospodarjev (?), kateri nimajo ničesar zgubiti, bode njegova tovaršija, ako še sploh to nepotrebno društvo pride. Bog daj, da nebi! Tančiču so pa tukajšna tla že prevroča: rad bi jih zapustil, a kupca ne more dobiti za svoje tako pošteno pripravljeno nepremičnino. Ponudil jo je že tukajšnim gospodom gostilničarjem, trgovcem in mesarju, tudi peku, naj mu odkupijo sicer za nesramno veliko ceno njegovo „pokajžo". „Ako pa ne bodete kupili, pa ustanovim konzum!" A to vse ni nič druzega kakor „farbarija", vse kar se je v časopisih o tukajšnem konzumu pisalo, nima nič druzega v sebi, kakor, da bi tukajšne obrtnike strašilo. Seveda da je celjska liberalna (joj!) „Domovina" med | vsemi listi najbolj vriskala kako bode osrečil ta konzum kmete. Pravi napredni kranjski list „Slovenski Narod" je bil bolj pameten. On je takoj opazil ka pes taco moli. Ljuba „Domovina" ali ti je mor< kaki stric v črni dolgi suknji poslal dopis? Lju „Štajerc", veš kaj, pri nas se nihče konzuma ne bot ravno tako ne, kakor nihče za njegovega oče' ne mara. Dragi kmetje, s sladkim jezikom se va približuje Hugo. Znano vam je tudi, da je Huj Tančič imel veliko let „trafiko." Hugo, Hug Kie Pa je „Haupt-Trafika?" Zakaj pa si jo zgubi: Povprašajte ljudi, ki so v Hugetovi trafiki delal povprašajte jih, kaj so zaslužili. Zvedeli bodete, zak; je cesarska oblast Iiugetu trafiko proč vzela. Zvede bodete, ako tega še ne veste, kakšen človek je Hug« in ako že ste od tega mali del zvedeli, premislit kaj vas čaka, ako se z Tančičem v eno društvo p« date. Le podajte so pod njegov komando! Ako p ne veste kak je ta komando, pa povprašajte tist kateri so do sedaj z Ilugetom opraviti imeli. Po1 prašajte na primer starega gospoda Jagodica, ni vam on pove, kako se je obnašal vrli naš „gospod Hugo, ko je gospod Jagodič deset krajcarjev prema! s seboj imel, da bi mu poplačal mejnico (vehsel). K; ne ljubi „Štajerc" to bode konzum, „fein" konzun saj bode sin „regimentnega" očeta! Prihodnjič več Hugetu in njegovem konzuma. Napredni kme Našim naročnikom. Vse tiste, kateri so nam n naše čeke denar že poslali prav srčno zahvaljujem« Drage pa prosimo naj ne pozabijo na nas, ker n na njih nikdar ne pozabimo, temveč jim redn pošiljamo list. Po neljubi pomoti se je poslalo mord v celem kakih 100 čekov tudi takim, kateri so > plačali. Mi jih prosimo, naj nam te pomote ne z< merijo in naj podržijo čeke za drugokrat. Saj vsaki v kaj je plačal, ali kaj ni plačal. Ako je plačal, m gotovo ni treba še enkrat plačati. V naših knjiga je vse natančno zabilježeno, in mi nočemo nikomi krivice delati. Kdor pa pošlje list sedaj nazaj, ko treba plačati, ta pa že sam vč, da tako postopan; ni možato. Hvala Boga, da sta to storila samo dvi Ta dva pa si bodemo zapomnili! Ali njiju je mord „gospod" k temu prigovoril, tega ne vemo. No, ni pa bodeta ta dva, za to pa je prišlo ravno isti da 20 novih naročnikov. „Prijatelj" mladine je kaplan Kozoderc od s Urbana pri Ptaju. Dne 31. preteklega meseca se j moral pred ptajskim sodiščem zagovarjati. Ta „ljub telj" mladine je kaznoval v šoli llletno deklico ra< neke malenkosti tako neusmiljeno, da ga je obsod sodnik na 20 kron kazni ali pa 48 ur zapora rl pretepanje nedolžnega otroka pa še je od druf strani zanimivo. Mati tega otroka namreč nosi kmt tom s pošte pisma, pa tudi „Štajerca". Gospod K< zoderc je hotel pred kratkim zvedeti koliko naročn kov ima „Štajerc" in kateri so. Seveda da bi b šel tje in „Štajerca" gotovo vsakemu „priporočil". P< štena ženska pa mu tega ni naznanila. No, in zdi pa že ve svet zakaj je bilo njeno dekle v šoli tepen« Veliki ogenj. Dne 30. prejšnega meseca je bil Podovi pri Račju (Kranichsfeld) veliki požar. Pogorel je 30 hiš in hlevov in ž njimi mnogo krme za živin d skoraj vsa žetva. Gotovo lil še bilo več pogorelo, ako bi ne bilo »»ož ine bramhe z Maribora, z Šikol, z Frauhoima, z Eačja^ z Cirkovec in pa z Hoč takoj prihitelo branit. Zal i bog, da sta dva otroka zgubila pri 1; ra ognju življenje. 4 in 5 latría» otroka posestnika Fingusta, katera sta najbrž tudi zanetila, nta se slc ila ko je začelo goreti pod .skedenj i a sta tam zgoreli. Še Je ko je hiev popolnoma pogorel so nju potegnili izpod skednja in sieer tako zgoreia, da so komaj spoznali, da sta fo ponesrečena otroka. Pazite na vžigalice, pazite na otroke in veliko nesreč bode izostalo! Požari. Dne '61. prejšnega meseca je pogorel Ignac Krajnčič v Spuhli pri Ptuju, ¿kode ;ima nad 1400 kron. Tadi tukaj se clolži 5 ! tai otrok, da je igraje se, z užigalicami povzročil nesrečo. -- V nočj od 25. do 26. p. m. je nastal pri gorici Franca Venko pri sv. Urbanu blizu Ptuja ogenj. Pogorela je cela v j nica rija,. Ker je ogenj nastal o polnoči, toraj tedaj, ko jo v-.o hilo piii počitku so prišli ljudje prepozno branit, Zalibog da je dobil viničar pri tem požaru take opekline, da so ga morali odpeljat": v graško bolnišnico. Škodo, kater o imata trpeli poseatirk Venko in pa viničar je vebka, ker je bilo posestvo .samo za malo sv oto zavarovano. Sadjerejci! Pazite, da ne bodeie od .nekih agentov gol ufan i. V zadnjem tednu sta hodila v ptujski okolici; dva agonía, katera že zdaj kupuj rta sadje, in sicer na drevju. Ako se sadje na dr. vju .proda ali pa kupi se gotovo pli tej kupčiji kupec aiii prodajalec vori. A v- udar pa piska zgub i večkrat prodajalcu, ker jo kupec že izvažban in ve, koliko;-bode.dalo to ali ono drevo sadja. Tudi ne prodajajte sadja na mero, temveč u-e na/tehnico (vago),, ker vas pri meri , laliko „nbriši " kdor J■ oče. Sploh pa ne prodajajto sadja lahkomiš- inOj ker bode njegova cep-a. posebno letos vedao; rabila. -Ka Zgornjem Staj.es.a m. na Avstrijskem in na celem Nemškem ni letos skoraj ñijS sadja. iN';; "a lepa štajerska, dežela j-; še v tem srečna, k «v so v malone v.-si-h krajih v s i jabpl&e polne. To-jaj/sadjerejci in kmeti pozor! Sad bede Jetos jako. drag. Štajerc bode pozvedal za dobre kupce in vam jih bodo, ko bode sadje zorelo nazna ¡iL Sploh pa ako hočete kaj pozvedeti pišimo ^Süije.ru", on vam bode, kolikor je v njegovi moči raaovoljno svetoval in pomagal. Toda priložiti morate znamko (marko) za odgovor! Groiefi umor. Pri sv. Lovrencu na Dravskem polju v Župečji vasi, jo žena Aniona Bau man, Marija Bauman živela že del j časa. .s svojim možem v razprtiji. Mož temu ni bil kriv. aer je posten in priden gospodar. V noči od zadnjo sobote do nedelje sta se radi neke malenkosti sprla. '(Okno je pustili žena odprto, in to njej je Bari men predbaciv.il, češ, da je že itak prehlajen.) Zadnjo nedeljo v jutro Bauman ni mogel iti k ran ineši, ker je bolehal in jo moral ostati v postelji. Ženo pa je ponočni prepir grozno razkačil. D:»zvala je svoja dva otroka, kojih je bil eden G let star eden pa. samo' dve. Potem je vzela tretjega otroka, ki Šc ni bil Jeta star in je mirno sp. val v zibelki. 2 otroki je šla k bližnji vodi in jih jo v v vedo, tako da so se vsi t i je viopili. Sfcočilj tudi sama v vodo, a voda je bila premajhna in orial ni v topi! a. Ležala je skoraj celi dan v vodi. potem ji domov. Ko pride domov, reče : „Tam so moj: »t v vodi, i elito po nje!" Javila se je sama ptujski ni ji, katera jo je zaprla. Mož jeagrozru* obupan je ljubil svoje otroko čez vse. Angeljsaod čiari .spodjira po j nan i, h ga v i p risi. a ši so pa to morda od Štajerčove stranke — kaj ? ?? Ako i ne poveš ti, pa' ti boclemo povedali mi !! Iz Ormoškega okraja. „Ljubi . s i-ac", bi: na slavni božji poti na Hrvatom pri Mariji ] ' ' i Srce me veseli, kako lepo se je tam ©blejali božja pot. Zanimalo pa te bode, „Štdanr, ka tam neki sivolas hrvašvi duhovnik prid igo val. Rc je, da moiamo Marijo častiti mi ljudje, ker so tudi angelji častili, da cela aagt ¡j kateri ¡jo je zdravil, ji jo rekel: „Pozdrav!j: na bori — milost polna". Njenega pivsvetega .imeraa pa n" izrek-L si., ga ni upal izreči i. kur sq je s: ;n nev.a-i.r-.aaaču da bi izrek- ! ime ii&io žensko,, .otere ;e bila z Jjena, da bode rodila nebeškega Odre3 ljudi. Tava je ioni j pi idigpval - larvaaki di: ko čast: Marij;«, na IL vaákem. Pri jerskem je stvar visto drugačna! Pri -na Ma¡ ijo teacof in njena preiv. ota osek-:v se z deklami ali pa \č:s,'i z ženskami, k a? —r. namreč po dnevi!" (Opomba uredništva: K tem vrstic tre b.a n i česa r dost. • v iti!) Ogenj: Dn 20. julija t. L je zgorel v iiovni h na se ij>t predstav i (; Ki Ro< m nam Re Savinjski dolini pri poslaniku po domačem prM ni zi lev Ogenj je: zanetil ¿o,ki. hudobn -ž. k ijivca že ima sodnija. j Stekel pes. Na Hajdini pri: P I votsn «¡11 uinra stekel pes .mladeniča po imenu F. Met I i (V i > čil mu j:5 rano .na vrata. To^aj zoper ¡ take: pas, • da bodorrio dobili \ ü*-m ( .; -:a xa OYZl ; zope t poda Ijšaii. Obžalovanja/, vračiio zdravniki. •o a aya n ¡cíe e Pri sv. L hurta blizu Vj prernoze Častivreden duhovnik like Nedelje jo obhajaj dne 4. tega me -a časfl gospod župnik Toplak GOletoico w>jvarjal. Ali bo treba iskati pomoči pri poštenem ravnate!jstvn ? „Štajerčev" naročnik. (Opomba ■Rdnisfu-,: Enakih slučajev je nam dovolj znanih,-Kdi iz drugih krajev. Ker hočemo to stvar mi suni ■praviti pred poštno ravnateljstvo, .prosimo naše ce-Bene naročnike, naj inujo potrpljenje z nami. Dan ipio/ala za take nerodnosti je blizu.) Zahvala dornavskim in ptujskim požarnikom. IzSpuhle ^KBtiiiu.'rso nam poroča: Kakor znano, nastal je pri nas j :ed dobrim tednom ogenj in bila je velika nevar-Inost. da bode plamen upepeli! razen poslopja, v ka-Hn je nastal ogenj, še mnogo drugih. Da se to ni Bdi!o; imamo se v prvi vrsti zahvaliti dornavskim Bi požarnikom, ki so, zavedajoč o svoje dolžm^ti, ■ni!':) !!•;■ prihiteli na kraj nesreče, ter z velikim ■porotu in vstraj nosijo branili sosedna p< rlopjd. Za mkhv Hvar in hitro pomoč vedno vneti načelnik ^nod Herga zasluži si< za svojo vrl komando še ■psebc"j pohvalo. — Prisrčna zahval? tudi ptujskim |pož'ip;i om, ki so prihiteli tudi takoj na pomoč in so Ks obranili v že itak žalostnih časih, v*; rje nesreče. Poročilo ptujskega sejma. Na živinski: in konjaki fciem dne 5. avgusta se je prist alo 1261 goveje ži-■o, 5J54 konj. isa svinjski sejem dne 6. avgcs;.a pa je prignalo 256 svinj. Cono so bil« • \ i oke in ■p&metu- vabijo, da priženejo tudi n prihodnja .ži-Rp&kc n svinjske sejme svojo živino mnogoštevilno* p ker i ud cene visoke, iti se lahko {»roda. Prihodnji ži-visivfei sejem se bodo vršil dne 20. av^usia; prihodnji svinjski sejem pa 12. avgusta. K obema'sejmoma' 6j)ii(le kako smo zvedeli zopet mnogo kupcev z Nem-fcjega. Nesreča na brodu pri Boriu. I)ne 28. p. m. ob ^Hari pop--KI;'n je hotel kmet. Anton Bnkšie ste žko l)bio;ruim vozom na brodu pri Borlu čez Dravo. Ko j Bbsfavii na brodov uiristič svoj voz, se s je pretrgala ■»sinira. 'Voz se je nagnil in pritisnil Pukšiča tako ■ptveno ob steber mosta, da mu je zdtnznil prša. IV.kiK« j. bil takoj mrtev. h h Središča. Ljubi „Štajerc!" Dva posamezna plnc j t obolenja konj na smrkiu v bližnjem medji-puivko:.: mestecu Čakoveu sta povzročila, da je mda prepovedala vožnjo s konji ob štajersko-ogeiv-ki '¡v i To je bil velik udarec posebno sedaj, ko se piiio o žita prevaža. Ta kuga jo dobrodošlo sredstvo ■foperske Žide, veletržce z žitom. A kako malo K kužna obredba opravičena, priča dejstvo, da niti ■festo Čakovec, niti celo dotični posestnik ni bil kontu-naciram; in da so čakovski vojaški jezdeci šli [brez vse zapreke na vaje. V tej zadregi se je obrnil Hš občinski odbor do člana trgovske komore gosp. |0: a : g- ka,eri imajo nekaj kapitala ter voz - . i» konje na razpolago, dobijo lep zaslužek s prodajanjem (hauziranjem) kisle vode. Vpraša naj se pri ratmatelisNu p Radincib (Iirunnen-Direklion in Bad Radoin.) 612 VYYYYVVYYYyYYYYYYYYYYYYYY^^ Loterijske številke. Trst, dne 26. julija: 26, 44, 59, 64, 6'J. Gradec, dne 2. avgusta: 28, 18, 21, 72, 15. OSVEŽUJOČA PIJAČA. Nej^seslliva ja^^ngj Prijetna: hiša v:-, stanovanja z eno večjo ín'éW manjša izbo, kulunjy, hlevom. sk i-1-nom in vrtom v Jopem kraju v vasi blizu kolodvora in mosta na Spod no in Iv i >škčm so ?fi nizko cono IñOO kron proda. Kaslov pod '-šiv. 627 pove upfAVhfelvo „Štajerca". «¡27 Proiîa se za ceno 2800 goid. zaradi piv ! i t.v: posestvo z maul-müjde-, ciikij ;; o¡.i (Kreissage), gozdom, travniki in pOljén. Daljša pojasnila Viajé'o I ni Rudolf Sokoli v Ôvabô'çu pri Hibfcrku na Ko-*. roí kom. G17 Kleparski učence Speh^lev-Li lu i ing se takoj sprejme pri Tsehantsöb-li v Celju (¡arte ,sd J1. «Í22 Lepo imsrsim v gorah, obstojoce iz Upih rjiv it» stanovanja na Spodnem Koroškem. Celo posestvo ob's« ga i .";(> j oh zemljišča To ' noseH.vo se prav po nizki coni proda.'Naslov pod št v. 628 pove uprav-niStvo ..Siajorca" ; .62o Pr&fSsš sh novozidana hiSa. s štirifitf :-!ano-vanji. lepiih vrtom in v: o::;- po-trebšinami. Ilišaje 101.daf:.- prosi a in leži blizu fabrikc v Studencih hiš.' štev. lfc> pri Mariboru. YV; se zve ravno tam. 631 Proda se. Brockhaus; Konversatione-Leksikon (jubilarna izdaja Leksikon jo či-lo nov—in- velja J 00 kroti« Prodajalca pove „Staje rc.w nmmmmm Dva kolarska pločnika- «prtgmo.v tlelo ftforUii Raksiš, koški mojster v Jurovcih pii Ptuju. 637 Essnicna ženitna poaudba. Hišni |:o-o- t'iik in obrtnik. 2 !• let star. isae v zakon deklico. 20—HO iet staro, ki razume,domač;». ¡¡.-a in ima :->rcmoSciv'a do 25."00 kron. Ponudbe- pod štev. 039 naj e pošljejo upravnist .u „btajcrca„ (ii59 Učenec ¿a pivovarno (BrauerJehrjurigb), kteri ie mooeVi in dobro vzgojen,; sc sprejme v pivovarno pri 3. HagtU v Ve.likovcu (Volkermarkt) na SprAlnjehi Koroškem. šooobbbooa Mlad neoženjen muz kateri je že dol»a leta trgov, ki poslovo.ija, popolnoma izobrafeen -v to široko .-¿padajočih vo tlosti:», y.?.li vzeli v najem - ali .pa tudi kupiti trgovino /. mešanim blagom j»ade/,e!i. Nas lov pove .jŠtajerc^.fiSo >CX>;:XXXXXXX 20 do ŽSrlotna deklifta ki je -dobro i/.urjena v kuhinji in tudi v diuhih gospodinjskih sfra-rch, mora znali dobro nom^kd in slovens:; ) govorili, se vzame k .samskemu mo/.u za g ospodinjo. Ponudbo po.! Stv. 8S& naj se poS- larsi ijejo na upravništvu Ptuju.' (>i'-8 $ m T -4 p a, x i o essr. I j e ^ z» smim 2 gld. 58 kr- «tî pošljejo le zrádi itahnpa Velftétoirioginétako tífcko-ceu». ! par moških. Î par ženskih čevljev, rujaviii za vezati, z močnimi /.bitimi podplati, najnovejše oblike; daije .1 par moških in en püL* ženskih modnih .čevljev v. obšivom. elegantni in lahki. Vsi 4 pari za-2 "gld ot> kr. Pri narocHtu zanosi u]eilo!go*t. Pošilja se proti pošlnemu povzetju. Zaloga čevlje» Jimg'wirth,.Krakov 21. Poštni predal 29. Neii;iajajoôe se vzame takoj nazaj. n 4 § 642 3 iz dež<>»o, z dobrimi -epri-ôeyà 1 i (referencami), se »prèiui'ftSY trgovino z me-mm blagom pri Fraîic GsoheUa-tti v Bnclečaii ¿pri vZida^ioi» mostu. 633 Sscem ntaja^s w áruíínz* za vino^ra,! kateri v llalóz^h iu eioer v Dó/.üí p.i sveti Trojici (Gro sauíijov vinagrad) Druaina mora ¡meti najiianj 6 delav<-';v. mora í azumcli d< ío v vinogr? iu in naj.ímnj e,1 i odnjih mora biii dobro i.oíen v po?.tahtnenju amerh irt. Ta mora znati vsako délo v vino-" gradu popolnouia í-amo^íojño opvaviti, íako. '!o on ñioVa biti na mer-lti „Safara."' Seroirpe so sanio pridna iu. po5tóiia Md'oiua. ÍNsmono pomulbe naj pos-lejo ped atrcsohi: Gospa tíatilüc Heller, Brey pri Ptuju. Us prezreti! Ta ti ótica' se šhrair ri: i z režo iu icer je v njej ko-¿Inin pojasnil! Oijo preti «badom in konjski;,! muham. $ kku-im ;, >. namaže v vročili po; etnih d neh vozno živino, % ' ¿f mhifttfi' cbadovega in drugega mrčesu'- pika. Ena ste-khiiica 70 vinanev. v prah za syinjo aaviikiii po 50 viu.:, Cioi i-no redihiO sredstvo, .ne u recc y jene j iiy .svinja i n sv; • ¡jo ki'sjai;o vao : požlah iii jneao in da .. ; ■.■••iu okus. Angiežki prah konje v kavHkiii po 60 vin. Re- | diino sredstvo za konjo. da se za-: ¿rnjo pre/i. v-;..- | kovalnimi i oldznloii." Halandski živinski radiini i pr^Ii v zavitkih po 00 vin. j z;- 'vato živino, kot»je. i o vc ■e,; - k o j i » ti p ritjoa t tj k nje ! ala^' To je neproko.sljivo 1 •aredrtvo proti slabotnim I kostem. Fiu d (i^rq^'ii-ni) ; kosmeiièrio fiîetiéno za- | bni/ij<;vaino sredstvo, ena steklenica ; 2 kroni; za <;krop6;njo ,to. Zavitek 5 kg. poštnine prosi o. Zahtevajte cenike, kateri se pošljejo zastonj m po.st-n i ne prosto. 501 wmwmwwffi V najem želim pvipr.tvno za mizaršk raje kje na iSpr-dnjefl iñ sicer v kvaju. kjer 'dober mizur. Pont ceno. naj se pošljejo p, J. P., Tischler, Mariali" . hei Trinkaué in. mr - M proti gnilobi in »( za kaibdl"' r¿ AveüP.rius, Predaja traun & S'.igô? Stîger in Sin v Spreten in niçTcen vicaneó, takoj v meSauo trgo Rayer-ju Acciiuu p Ü č e n obeh deželnih jezi dobro äojsko izo)>r v-o ta v oj pri jiiitOR' gOvina s steklom1 blagom v K ......PÜ&Ü Za; samoizdolovan siha rabi se ,jodi H'/-kg. te esence na •la izvrsten dopele. Za iotje preskr!)OV¡ Ertih steklenicah po i ña s f> lili i v'ödf 5 litrov izvrdtaegaj <• m. ki kupi jo niijn vidim še• posebno K. WÜLF, drogerija tlerren^asse êt. 17, ime lir i --- ¿enitna po .vHictni vdovcc z e ki ima veliko posi obiskovano gostilno nem kvaju in zrav slu/.ek 100 kron vzeti v zakon priine 1 do 2 ti-oč gld. Poi pod naslovom „Sr uprav niši v u ..Š' Sve lepi p na deželi, dobro o' novozidanim dov prav dobrim zenilji korii in sadonosni' po nizki ceni pre dajo na več le! v v s" pri Thom. Miiller-Lobodi (Lavamun Krojaški u se takoj sprejme v Pcrger-jíi v Laškem TüITer): __________________j-■ ,41- fevftiftfelk* ■ letrlch Dlcksißin & Wilhelm W^eréb^rger ill á i j e t-j © arbitôkto in mcstoa stavW)i?k¡>. niiystra, ûeljs, ilingst^sse ¡ü a; '''''priporočata sfí sea prevteetje in Izvršitev vseli v njiju stroko spadajoŽih efe!. Pojasniîa L Sjièrvc (plane) in teïttjjénè nasvete jjo p.^ulantpej^ih pogojih. T V troj knjigi-se nahajajo poueljiyi |>¡o k^rstvn in siratstvü: }WMH m v vsaki luvpgotržiiiei po nhm ceni. m I« —. ------ til smUtmmc \Sä L, . v M^ñh^rh ^ i Popravila ba ikdnov . šivalnih stroje v h, Pj>ij< 8 se » zanesljivo te^eraWvssh » rjau- ,, «ef..najbolje ia .? ¡j^nej; :zvr, ij( in gozeSarsï:-: who spadajoči v'rj. 607 * «Mi I? selog? imsRl* vednö «ovo mkovrata* deb jBe-sianùfi il j za stroje'. ■L karri at Thierry (Àdolf) LIMITES i j ^W81!'. potiske, gospo^irske.stro^ nk^btoke I __________• i < « .. « . « cfia-îbô! »sib imíu a. - indino Qtmi;folien W viecílno mmh ecikle «d 30 o\± '«iftljo. te. Dobiva se v lekarnah. S pošto 2 to! a HrUdu 50 vi- q m>n4fnv.n¡P.n <■ ar-"' » Efariiar merry (Atíoíf: L i in i t cd v Predli pri R-jgacki 0 .sp0.U0vaiy.em ^ : , .. ^ ^ "giblje naj so.pon.irejanja ¡n pazi na gornjo na vsakem mehanik er v Ptuja; PcstgassG štev. 14. Hptfeku V i; ano varslvi.no >;¡u¡uiko ift ¿¡ano. ¿25 k«A - ......... ___ U Styria becikelni 220 K. (Strassenrad). Styria becikelni 240 K bolj fini. Styria becikelni 280 K najfinejši. Styria becikelni 300 K (Strassenrad). Styria becikelni 320 K (Luxusmodell). Že rabljeni, a še prav dobro ohranjeni becikelni od 80 do 120 kron. Vsakovrstni deli (Bestandteile) vedno v zalogi. Cene na obroke (rate) po pogodbi. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Fabriška zaloga: Slawitsch florijanski trg. 483 Brata v Ptuju e m ® @ $ @ mestna m o ßelji. 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstras.se šfev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4% nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem lela K 8.833.560-42. 3. Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 5l/i°/o nim» in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka poštne hranilnice na račun štev. 807 870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo «Celjske mestne hranilnice» daja menična posojila proti 6*/,% nimi obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. ovljeno Pozornost!!! Čolni ne prosto!!! £ Prekosi vsako konkurent Mi pošljemo vsakomur „Colnine prosto" ^^ močne kvalitete, za kompletno jesensko moško ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod*seiiu na > od gl. 2.30, kakor 3 m črn. kamgarna koroMBBli (Tafi salonsko obleko gl. 3.70. Dalje en kompl. j moški površnik, dober, kodričasti štof za ceno vse colnine prosto. Naše oznanilo se opira na strogi basis, od b naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma i se neprikladno radovoljno zamenja ali denar n bavlja se proli poštnemu povzetju ali če se dena samo in edino skoz Jungwirth's Expeditio Postfach Nr. 29. leneno olj oglato in dni in v ¡vino, gre prah za Weingeis go več v rs elo) pšen nega, pa ie, kakor Brata Slar ;, )no opo: kupova )rim okus . 1.10 do priporočata izvrstne ši' (Nähmaschinen) po Singer A . . . Singer Medium _ Singer Titania 1. pivovar Ringschifchen . 1 pu jem v Ringschifchen za paslo, pšei krojače . . \h č Minerva A.......... Minerva C za krojače in čevljarje . Howe C za krojače in črevljarje . Cylinder Elastik za čevljarje . . i. i ifVO C. lunaHto jisi dovolj 'Ogli zrav Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroj»ni|»ak in pogodbi na obroke (rate). Cenik brezi gospoda J Red Star Line, Anté v Ameriko, vma J )rgasse elike kasar Prve vrste parobrodi. — Naravnost b danja v New York in v Philadelphijo. — D — Izborna oprava na ladiji. — Nizke Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Gürtel, nI I^Ta, sne bron vsakovr ali Ant. Rebek; konc. E Šč( vsake agwm v Ljubljani, Kolodvorske ulice štei^ snažiti vso =¡ ±±±±±±±±±±±±±±±±M Osle, brusne kamne za $rpe in kose priznauo m. miza 100 kosov 8 K, en poštni zavoj z 15 kflj razpošilja po povzetju J. Razborsek, na Kranjskem. em tue lovljeno 1876. Ustanovljeno 1876. Dajem naznanje ¡njenemu občinstvu iiam zmirai po najnižji ceni najboljše blago kakor tea semena vrtna, rožna in poljska, |a jfrli (Tafel- in Speiseöl), amerikanski petrolej, repično Ti leneno olje, poglato in za živino, kislo vodo (Rogačka in Radeiner). So. sadni in vinski jesih, tudi špirit za jesih delati, p živino, grenko sol (Bittersalz), žvepljeno cvelje, (Glauber-[$>!. prah za konje, govedo in svinje, (Weingeis!) za žganje delali, spiritus za polituro; ivee vrst kave, sladkorja, riža, proseno in ječmeno kašo, N pšenično, rženo in koruzno, Speh, celega in za-& paprika-špeh, svinjsko mast. maslo, sir kakor vse špecerijsko blago v največji izbiri, iHcijo, žvepleno melo, gumi za trsje cepiti, jinroman-cement,vsake vrste barv, firnajza, pinzelne kelje »iinej. smolo, za barke, ladje, kovače in črevljarje, or vse reči za barvarje in mizarje, mazalo za vozove, ' " vse tukaj ne posebej navedene reči po nizki ceni; opozarjam, da ni potrebno od agentov iz Trsta e kupovati, ampak jaz oddajem kavo, posebno fino, z •im okusom, franko na vsako železnično postajo od 1.10 do gld. 1.60, ako se naroči vsaj pet kil. pivovarne Bratov Reininghaus v Steinfeldu. jem vse deželne pridelke kakor: jajca, puter, Jo, pšenico, žito, koruzo, ječmen, oves, vsakovrstno sadje, črešnje, maline, jabolke, hruške, slive, kutine i. t. d. po najvišji ceni. m c. Rr. splošne tržaške zavarovalnice in tajske zavarovalne družbe za nezgode. si dovoljujem uljudno naznaniti, da moja trgovina ni ?«ili zraven kavarne, kjer sem imel 26 let štačuno v ?ak imam mojo štacuno Mastni hiši, zraven „Šta-I gospoda Sadnika, kjer je bila poprej tabak-traiika. Jos. Kasimir v Ptuju. [vina Z barvami in ščetinarstvom. J. Sorko sse 4 slikar in barvar Herrengasse 10 Blekasarne, v Pfuji. zraven Osterberger-ja. ITajz^Ižje cene! "ovrstnih oljnatih barv (iarb), firneža, terpentina, .tifa, brunolina, laka za polituro, laka za usnje papirja za /Jadrati. Prodaja šablon, zlate, srebrne le bronce, kakor tudi vsakovrstne suhe barve. V tovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva štofe, rute i. t. d. Ščentinarsko blago. "— | vsakovrstne pinzelne in pripravo za lazuro, »obleko, krtače za glavo, za čevlje snažiti; konjske [b Ciste konjske žinje, krtače za govedo snažiti, gobe re snažiti, gobe za šolarje, pasje biče, gajželnike, vso pleteničarsko blago i. t. d. b. mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno znižane cene. em tudi vsakovrstna slikarska in barvarska dela. S spoštovanjem J^ ^ I Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina „k zelenemu vencu1' v Ptuju kupuje vedno vsakovrstno frišno sadje jagode, maline, črešnje, višnje, jj| jfc jabolke, hruške, slive, breskve, || ^ marelice, ringle, špindliuge, $$ kutine, kostanje, orehe, grozdje, ~ jajce, krompir, Ink, česen, vsa- $$ kovrstni fižol, maslo, frišno surovo maslo (puter), med, že- # belili vosek, posušene gobe, hren, & salato, murke, zelje, leneno in ¿¡t repno seme, živo in pitano pe- || rutnino, suhe hruške, suhe ^ črešnje, suhe slive in jabločne $ krlilje i. t. d. % vse to po visokih cenah. % m Ptuj Cerkvena ulica štev. 16. zlatar, srebrar, optiker in urar priporoča svojo obilno sortirano zalogo v blagohoten obisk. Vsakovrstna popravila zlatnine in srebrnine, optičnega blaga in ur se zvršijo hitro in po ceni. III IUI I TT Samo domači pridelek. Dober pristen čisti j abolčnik prodaja rranc Saiser veleposestnik v Ptuj i v svoji žganjarni od 5G litrov višje, liter po 7 krajcarjev. Manje kot 56 litrov pa en liter po 10 krajcarjev. Kdor bode kupil enkrat, prišel bo po ta iz-551 vrsten jabolčnik rad še večkrat. TTTT-i i i i i i i i ■■mrn 1 ' 1 1 'H © .Najizvrstaejêi in priznano najboljši j fatwiovaniint valjčnim?, nd « - j J na rs 3- i« ! ^ 3 ma2!jjv?ir.l u>aj¡ na. roko,« p i § i 3 z J e K i ci ,;rc,)ln, là (kuT)jc$ - Najnovejši mÜtf ciácory ? ¿ita ttSttgit b^^tiA zft travnike iiuniah, razdeljeno m —- ; diagonalne. ...........,............... .........r po|s! i vpjp.r i, obfpčlsti hi Ji çiacîke ploiíóvin j, Samo.rvornc paîôntivanè Bi-jzgalnico za pokpn6a-| '.•v iursji za 39|?ss?je „Agrilla", šfroj} kcSiijo iu žetev, •fvablie za seno in zeicv. »a vitracanje mrvv, r. ate'R».ovan; sušilni aparati za áhdje; prikuUo i. t. d. X'rdte za ví3ío in sadjo,' kakor tudi za vsako porabo, mlini:7Á i-adje in grofije, -stroji za o bi roo rjo groacija^ I & M' V M; ; r W-WV/à V \ v s ; ? o,} e k a r o & a u ¿ o o, ..... na valjčkih ifi z mzgivrif ttósj?, : n» roko> - 2 à ko f&kfcb za gohili éfttáir se vri ^-^'IpK. In- iM ■ , -..¿a pI|ÍPÍI f*1f Ipill ■■ v H« Jprepeijatp ka'...;? ¡u'í; v-o d. r; poljedelske stroje jzH&jmê garan.,— iviin/'V-'i-ïi in : ¡"poznano najbolj?' ?» varvi« frre&iîge in ¡H»i uši „Sgphoata", prsnesljive Šieaiine peči, parniM zá krmo. Drese za sello ir; sla re o tovarne za poî]* «lolskè stroje, livarne železa in fyžine n» ^ frV f;ír'Táborsi-rass^st 71. J^tnMvhctieUfi .. Oiililovar;-, e órez 490 z .'limf. f rlernsni in ¿.t , uvodna.:; sa . - vófcjíh rc«fayaJt. . jftstrovani katalogi in mnoga priznaásko pi : rcrpiočno Z . ; siki ti nr-.íajnttá • > \ :: ■ • Dopisuje SP "ílitÍ! V 8lOVC Or>î jedi DMforajo in gledajo «o tudi pri IrfttUZ fôôkCSd)-H v Ptuji. 1 íüa! mu írtsje ce; ^ v'S n. íinejíj'.- in najboljše vrste,, CBS?I (šlanhe) iz. gairtija za škropilnice proti peronospori in take ¿ tákanje vina in piva.. Jcakor tail i vsako v izdelk- iz gumija r i poročata =—-----— :Bra t a, Sl a^T-i tscii tt oPt^ji^ -trgovina z uUi imLorškim in galanterijskim blagom. Ima La véalos» . tudi vsakovj-stno igr<-ž0, spioh drobno Blago, trake, perilo, pletenine t "'ši^Jne*' štror.-. Piodaje:.sô'.rta dëbeâo iíi na drobno. £5 *8 /r W ■-. » ra «3 i ü -5 I « cu urar, sobrar in zlatar 598 giavíii tr«j št i Ptu| glavaí trg št. . tik mesarja oospoda Liittenbergsr-ja « ■ priporoča svoje ^ ïMMë crnmB ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja ^.Jj zasebnikom H ANN S KONRAD i ■a i*.-, k v- ■ - ure» Postane, veri= 2. j Z zaurernt-^àné/S : C2. tovar.io za ure in eksportna hiša zlainin Most (Bi iix) Češko. Doiira n;:.( liiasia rcuioisloai'ka . . . . gi.l .'V?5 '.i3 9 Prava srehi na rem «ntoaika.....„ :VH() v 4 Prava srebrna verižica . ....... 1-20 V:/J| . .... . . - Nikelnasli budUec...........i-96 ST vse po najn^'ijl ceni. ra ' M^fe tvrcVRa jciodlikovana s C:^kr. orloi^ imazlate vig K ,, , • '» srebrne medalje razstav ter Uroč in tisoč pri- _ vse ure se jamči. Švicarske že?ne UlKefr.a za^ ; t ssbalnih pisem; ti tri goldinarje in dražje. Srf&Fitt Žepne od 4 gold. 50 kr. « o naprej, jgw.iitnte? za 1 jrold. 50 kr. in više. Vsa popravila s ^ se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči. 83 tudi bicik ro Opozarjam šc mojo bogato zalogo Ul)á|m in l?rsiflacP iz srebra % zlatá in drugih kovin. Srebrni t)?$fani zaročene* 0 kron; /-V ' (Hrenta "posel/ej.) NaroČijo.jsí '&Ç. ;; 'PrWi Rod, Schoft " _ : : Trst riva Pescat od skurjenegâ lesa kupu W. Bú ¿ke v Ptujuj fmnikim (t Vstanovljsna leta Oek« vnema ra-čsaa št. 808051 pri c. kr. pes- aamizavod s (7ir0 k0Btö Pfi priporoča se glede vsa- Lv, kega med hranilnica e zadeva spada- [io ogersk. baske n , -š v «rod«. | w poslovanje s fe; »traiik-imi ob O . ^ j JavaifciJj m\ vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. > r Itrankanf se med -uradnimi urami ra< -iVoamo in ? mplačno I. m vsaka zadeva pojasni in po vsgiu vstrsže T- {•■-. "t ' telistvo. - $$ speoerifikqlopyalmm blagjtyn}, delikate.' sami in mineralno vpdo. ' { , Vrba pri Vrbsksfc jezeru. i _ na znanj-", da prodaja Beterffft i tet* pelitrgovec jLOTftntii Z& 0*; Cfl 0. al. O i :J'SO o, vinom in delikatesami v Ptuju, moj £S8SBriSoS ! ^ ^ t a o|heraee-Dessert-Kilse), Moj sir prodajati sme v Ptuju ta firma/ Za izvrstno kvaliteto se najbolje skrbi. S spoštovanjem Ch. Mösslaclier. Proscfn v Celovcu s. Na kovček sladkorja vzame se. kadar je to potrebno, 20 do 40 kapljic A.Thierry-jevega balzama ■k v da se'pospeši prebavanje,- kakor tudi doseže ».->'; žleze raztopljevajoči in očistujoči učinek. ; Dobiva se v lekarnah — S posla, poštnine prosto 12 malih ali t", velikih steklenic 4krone. Ukarnar Thierry (Adoif) LIMITED, lekarna 5 Pri „Angelju varhu" v Pregradi pri Rogačkt Slatin:. — Svari se pred ponarejanjem in pazi naj se na v vseli kulturnih državah registri- j rano zeleno nunsko znamko, in na v klobučkov^. f k s vtisnjeno „Ailein echi'«, kot dokaz pristnosti • ; . ;. "j khf-ea priporoča izboljšane (Göpel) z najnovejšimi podlag -mi (lagerji). lahko tekoče j Dalje Stroje ra ranice deteti, frijarje in snjine za srot j Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo, železnično postajo i vozninc prosto. Prodaja se tudi na obroke'. Ceniki se pošiljajo poštnine prosto in zastonj. 62t Samo v teh zavojih se dobiva pristna, tsKo splosna priljubljena Kathreínerjeva o o o o Kneippova sladna kava Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, pršne in mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. Oos.Kasimir in v kopališču samem. Stavbinsko podjetje. Stavbinsko podjetje.^ "'.J Ladislaus Johann Roth t ji inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss) Stavba mOStOV iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo. Uodna stavba: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. inogem ■ godile »ma bil : ni pr< Stavba CCSt in potov, kakor tudi traciranje taistih. Podzemska dela: (Tiefbauten) kanaliziranje, polaganj>lnoma cevij, vodovodne stavbe. vo g0 Stavbe na površju (Hocbbauten) in sicer: vile, hiše \ir0(\ j ' gospodarska poslopja, fabrike in javna poslopjaJP. ^ adaptacije vsake vrste. Kote. . Razen teh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamentna dela iz petona, trotoarje «^B™™ petona, petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — Poja in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih. Stavbinsko podjetje Ladislaus Joh. Roth 523 inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster. ti Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. Blanke v Ptuju. C. kr. prlv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-Citllint v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpiše gled6 tlakovne in odporne trdote daleč nadkriljajoči dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III/3 Rennweg 5. m tokopisi ijdalje .1 Hi Redka prilika. Čudovito po c( 400 komadov za I gld. 80 krj 1 dražestno pozlačena ura z verižico, s .Hletnim jamstvom, 6 kom. prLiju.- ju žepnih rut, 1 svetovno patentovani žepni tintnik od nikla, 1 mičeu albJB^ za slike, obsezajoč 86 najlepših slik sveta. 1 mašina za računiti „Patenti* po^rc katera izračuni samo najtežejše eksemble, k temu efio navodilo, sovnik za pisma, poraben za vsakogar, o kom. najlepših razglediMF* 5 5 kom. čudovitih prerokovanj egiptovskih prerokovaleev, ki vzbujJ0' v i veliko smeha, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumb iz double-zlat»^, m | j;t tentovana zapona 3% zlata, 1 prijetno dišeče toiletno milo, 1 lino g'I zrcalo, 1 prakt. žepni nožič, 1 ff nastavek za smotke z jantarom, 1 modn Mi moški prstan s imit. žlahtnim kamnom, 20 komadov pisarniških pnHjgi- j metov in še 300 raznih v gospodinjstvu neizogibno potrebnih predme^^^Hu Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja proti poštna \! j«> I povzetju ali če se denar naprej pošlje, samo 1 gld. 80 kr. skoz nu^Ji. i šiljavnico Ch. Jungwirth, Krakav, A. Risiko izključen. Za neugajajl^K2^| Tu se vrne denar. Sadna drevesa iz preskušenih lastnih dreye sicer : jabolke po K 1.— do K M™ hruške po K 1.20 do 1.60. - j boren jabolčnik iz lastnih kletij od 14 do 18 vinaijev za liter ponfcjfc. ¡9 Oskrbniitoo marenbera (Gutsverwaltung Mahrenberg). Tam dobijo®1 Jn 1 tudi jorkširski plemenski prašiči. 33iveti na parna žaga.« Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptujior prof zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je naipkra.si parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in s[ hali i. t. d. I. JVJ J! i