an Govekar o o o o o 22 ZŽ '* r lCcW', ^C^C^l' t r7/~ 7 /t 7 v '■^J^<7ž-r-č-~^,. ljai)o jo dajtt)o! Veseloigra v treh dejanjih. Spisal JOSIP OGRINEC. ^ruga, popravljena izdaja.) /0M 7 *^a ti še enkrat povem, kar sem ti že pravil kolikokrat: sto in stokrat bi bilo bolje, da je to uro doma. No, tak zet — ta me je na¬ redil! Pod milim Bogom ni nikjer imel toliko svojega, kjer bi enkrat kozolec prekucnil, pa upal se je, da je prišel predme širokoustit s e toliko časa, da sem mu dal — sam zlomek rne je motil! — dekleta, pa na nič, na prazne roke, na beračijo! Sama dobro veš: ko bi Jima le zmeraj še ne dajal, pa le še ne dajal, jram bi bil prišel ta britki zakon vseh križev 'h težav ? Ali pustiti jih ne morem kar tako, 11 o smem ju! — Kaj bi me ne bilo sram, ko bi mogel kdo reči: lejte, Srebrinova je, pa krpi pomanjkanje. [Ali vam nisem pravil že kačas, da tak ženin ni za našo kratko in 8 malo, in dota njena zanj ne; da naj ne jemlje čisto bosega človeka? Pa ve ste tiščale, vse ste tiščale, in sama je mendrala, kakor obsedena. Vzela ga je, no, zdaj ga pa ima — berača! Prej je bil sam, zdaj sta pa oba! Zdaj vidi, kaj jej pomore učen človek, in pa — njegova ljubezen.] Gosposka ljubezen — ehe! Tole, moji ljubi, tole zakon podpre! (Pomane s prsti). Pa naj bo: kar je, to je. [Sama je hotela, sama trpi, žalibog! Toliko pa rečem: lesiea gre samo enkrat na led, Srebrin je pa eno hčer omožil na dež! — Zdaj vidiš: počaka se malo, počasi že pride kateri.] R o t i j a. Ko bi prej vedel človek ! Misliš, da meni danes ni žal ? Gašper. Ali kako, da se je na Kocjanovo nakretil tak? Ro ti j a. Srečo imajo! Dekle se je v Ljubljani učila kuhati in šivati; videl jo je, pa mu je bila všeč, pa hodil je in hodil toliko časa za njo, da jo zdaj vzame. Gašper. Hm! Hm! Lej si ga! I, lahko je! Kocijanova jej tudi že odštejeta nekaj, potlej bo to vendar zakon po postavah človeških, kar se pravi. — Tole je pri nas: več ko 9 ima kdo, težje mu je možiti hčer. [Drugod nas poznajo premalo, domačih pa navadno ni takih, ki bi si upali z dobro vestjo po- prašati; in če tudi je kateri, sučejo in sučejo ga že tako dolgo, da mu pritisnejo katero vnanjo.] Ro ti j a. Res je; sama sem že večkrat premišljevala to. [Glej, v našem mestu ni razen dveh nobene hiše, kjer bi bilo za naši dve kaj. Ko bi takole kam kakor k Cezetu, mislila sem si že časi, pripravili eno, eno pa tule — tule k sosedu, bilo bi zanju kakor nalašč; ali govore, da oba hodita za drugimi.] Gašper. [Bog ne daj! Pa tega vsaj nisi pravila komu drugemu ? — Da bi se pri nas zanašali na koga ?! Nam ni treba, pa ne!] Če ni, da bi prišlo dekle kar tako k pošteni hiši, naj pa ostane doma! Saj imamo vsega dosti, vsega dovolj in pa vsi! Imamo še zmeraj več, nego drugod kje. R o t i j a. Pa res, hvala Bogu ! Preskrbljeni smo, da nikomur, če bodo imeli pamet, nikoli ne bo treba trpeti pomankanja in da lahko brez vsake skrbi obračamo nekaj tudi za to, da se otroci, dokler so še mladi, nauče kako dobro stvar za življenje. - 10 - Gašper. To je, kar človeku koristi, tega naj se uči! Veš, da sem jim to zmeraj pri¬ poročal. Ali tista visoka učenost in modrija, ki jo nekateri iščejo tam po velikih mestih okoli, — tisto je prazna mlat! — Glej jih gospode učenih glav ! Šlibarska, — doktorska — to je hembrano jalova paša. Jaz nikoli nisem kaj več znal, kakor da sem se dobro podpisal; pa kolikor je naših kancelijskih — z najboljšim ne menjam. In naši — vsi, če so hoteli, mislim, toliko znajo, kar utegne kateri kdaj potrebovati za svojo reč — Meni ni za tiste krajcarje, ali kakor sem rekel : dandanašnji ne nese, ne izplačuje se visoki uk, to vidimo! Ro ti j a; Vidiš jaz pa vendar mislim, da bi — dekleta dali kaj učit! Gašper; Kako ? — Dekleta ? Res — ali nalašč tako praviš ? — Dekle učeno — ha! ha! Nobena reč me hujše ne bode v oči, kakor ženska, ki poseda pri bukvah. Saj ravno to se mi zdi, da ona, ki jo imava v Ljubljani, je le prevečkrat in prerada bu- dalila vanje: da, to jej je tako zmedlo mo¬ žgane. — Ko bi bilo po mojem: za ženske bi ne bilo nobenih pisanih bukev, kakor 11 tiste za cerkev in za ognjišče. Šivanka, ku¬ halnica, veslica, burklje in taka kuhinjska ropotija, to je za ženske, to, — pa ne bukve! Ro ti j a. To, kako pa, da to! Meniš, da je meni kaj drugega na mislih? Kuhati in šivati učit, da bi dali Marico zdaj, ko jo lahko pogrešamo doma, vidiš, to ! Ali tu ni nič, tu ni nič za njo. V Ljubljano jo d a j- in o! Tam se lahko uči tega in sploh vsega, kar je lepo in potrebno, da dandanes zna taka, kakor je naša. Saj vidiš : nekaj let sem dajejo jih povsod, kjer so kaj boljše, in grdo bi bilo, ako bi si mislil kdo, da pri nas ne moremo, da — — Gašper. Kaj ? — Kar pri katerih drugih, to lahko tudi pri nas, še lažje! — Praviš, kuhati učit se, — le dajmo jo! Le gre naj, kamor hoče in kadar hoče; ne maram, če še danes ! (Vstane). Le naredite, le zgovorite se, to je vaša reč. To pač: dekle kuhati, ši¬ vati, gospodinjiti, — kamor hoče, kadar hoče, — plačam že jaz! (Odide). DRUGI PRIZOR. R o t i j a. (sama). Vedela sem, da ne bo branil: le razložiti se mu mora tako, da kaže kaj. Res, če druge, zakaj bi pa potlej še naša — 12 — ne šla? — Več in vse drugače boljše kakor doma se lahko nauči v Ljubljani. [V mojih časih res nič ni bilo tega treba dekletu: da je bil. le denar in je znala naj bolj vsakdanje reči! Ali zdaj, če se hoče, da bi jo vzel kdo, ki jo količkaj boljšega stanu, se že vprašuje: kaj zna? kaj se je učila? — kje se je učila? In take reči]. Bog mi je priča, da ničesar hudega ne mislim ; to pa je staršev dolžnost, da skrbe za srečo svojih otrok. Kdo ve, — lahko se primeri, da tudi našo tam . v Ljubljani vidi kateri bogat ali imeniten. Kdo ve! — Hvala Bogu! — brhka je naša Marica ; ko se bo še bolj gosposki in bogato nosila, jo bodo le videli in vedeli zanjo: — lahko, lahko se jej bo možiti! To se ve, zmerom v tem kur- niku - ali ve živa duša za nas? — Zdaj — prej ko gre, bolje je. — Lej, kakor nalašč!] Koj jutri zjutraj, ko se popeljemo Ceno o- biskat, naj Marica kar v Ljubljani ostane. Kar povedat jej grem, da se pripravi (odhaja). TRETJI PRIZOR. Marica, (polkmetiško oblečena). P r e j š n j a. Marica, (vstopi naglo). Mati! Kaj pa pri¬ pravim za Ceno ? Jaz bi postregla tej revi, s čimer bi le mogla. 13 — Ro ti j a. Pripraviš — kaj? Le čakaj, bomo že potlej — Ravno sem te hotela kli¬ cati. Veš, moja Marica, kaj sva se zmenila z očetom zdajle ? Marica. Kaj pa ? Ali poveste ? R o t i j a. Če boš hotela ? — Marica. Rada, to vem, da rada, kar hočete vi.’ R o t i j a. Da bi te učit dali — kuhati, šivati in kar je takih reči, katerih se dan¬ danes uči vsako meščansko dekle, kjer so le toliko premožni, da morejo utrpeti njen uk. V Ljubljano pa — Marica. O rada, rada grem v Ljubljano! Toda — po vas, mati, po vseh doma — se mi bo vendar tožilo. R o t i j a : Saj tudi meni, vsem nam bo dolgčas po tebi; ali to kmalu mine, in pa saj te bomo obiskovali, ti boš pri sestri, pri Ceni, — nič se ne boj! — Koliko takih deklet gre leto in dan v Ljubljano! Koj tam Kocijanova, ki se moži zdaj. — Skrbeli bomo, da prideš v katero imenitno hišo, kjer se več takih de¬ klet in gospodičen uči, da ti bo kratkočas- nejše. In pa jaz bom že gledala, da se boš oblačila malo bolj po gosposki, da pojdeš 14 — povsod lahko v druščino. [Kupim ti tudi klo¬ buček — že vem, kako dobro ti bo stal, — kakšne lepe prstane na roke, tako urico z zlato verižico okoli vratu, da ti bo takole bingljala doli, in pa še kaj drugega lepega... Bova že videli, kako se nosijo zale ljubljan¬ ske gospodične, da se boš potem še ti nosila tako]. Saj pravim: bodi vesela, da pojdeš! To je precej drugačno življenje v Ljubljani, kakor pa pri nas! [Koliko reči se boš učila, koliko videla in slišala, česar doma ne bi nikoli: kako govore, kako se vedo, in bog- vekaj še ; ko bi se utegnilo zgoditi, da bi ka- terikrat tako kam prišla, da boš vendar že kolilcortoliko vedela, kaj in kako]. Prepričana sem, da potlej sama spoznaš kako prav in na koliko korist da ti bo vselej, ter da mi boš rada hvaležna, ker sem jaz to želela in hotela. Marica: O — verjamem vam, vse vam verjamem, da mi želite le dobro! Kakor rada pojdem ! Kdaj se pa odpeljeva ? Roti j a. I no — jaz mislim : kar jutri. Kaj še hoče čakati ? To more biti le tvoja sreča; drugega zadržka ni nobenega, — pot¬ lej, kaj bi odlašala ? — 15 — Marica. Pa res. — O, zdaj pa brž Re¬ ziki povem! (Odide). ČETRTI PRIZOR. Neža. R o t i j a. Neža (pri polodprtih vratih). Mati! Ali kaj operem in kuhat denem za Ceno? Pleče ali gnjat ? Ro ti j a. Čakaj — pojdi notri, Neža! Da ti nekaj povem! Neža. (vstopi) No kaj ? Še drugega kaj ? R o t i j a. Veš, — saj nam ničesar ne manjka — kar oboje pripraviš — in pa — ča¬ kaj! Še en jezik prideni! Pa tako, Neža, če moreš, da on ne bo videl! Jaz pa nisem taka: privoščim tej siroti vsega, in pa še več, ka¬ kor pa sama sebi. Ljubi Bog vendar! Saj, kar njej dam, dam svojemu otroku. — Neža, veš kaj smo sklenili? Marica se pojde jutri v Ljubljano kuhati in šivati učit. Ali ni prav ? Neža. Jemnasta! Kaj res? — V Lju¬ bljano — jutri že? — Kaj pravite! — Aliče je prav? — Če je? — Prav, prav, o, prav, in pa še kako prav ! Tega še sami ne veste! Ondi bo imela zmeraj kaj opraviti, zmeraj — 16 - več, kakor doma. Vidi se jej, da je zdaj že v tistih letih, ko hude misli in pa pregrešno poželjenje ven in ven zapeljujejo in nadle¬ gujejo človeka, če se ne moti venomer in pa če pobožno ne moli. Oh, dobro še vem, kako je bilo meni v njeni starosti! Bog nas varuj in Mati nebeška, to so bile izkušnjave! R o t i j a. No, glej! Saj zaradi tega je bilo meni najbolj. Neža. Da, da; i to se ve, da vam mora biti! Saj pravim, pa še porečem : sam Bog in Sveti Duh vas je napeljal na to! Le čajte, (ozira se) - ali naju nihče ne sliši? R o t i j a. Nihče, nihče ; brez skrbi si! Kaj pa je, Neža? Le povej mi, meni vse. Saj veš, meni ne smeš ničesar zamolčati. Ko bi se kaj hudega godilo pri hiši, pa bi ti prikrivala, imela bi to na svoji vesti! Neža. Imela bi, imela! S prižnice nam pravijo in v spovednicah naročajo da so posli dolžni, da povedo vse svojim gospodarjem in gospodinjam. Ali, saj me je pa tudi vest že tako pekla, — vi ne veste, kako me je pekla! R o t i j a. Bog pomagaj! Kar bojim se ! Neža — kaj pa je, — kaj ? 17 - Neža. Da vam povem, — saj še živa duša druga ne ve — tisti Stoklasov — saj ga poznate, tistega zmršenca, ki drugega ne Premore, ko tisto podrtijo, ki ji pravi hiša, ki mu že od spredaj in zadaj leze v dve gubi, pa tistih pet strganih zaplat na sebi —' tisti bore one — Bog človeku grehe od¬ pusti ! — tisti Stoklasov brnjavs hodi že dalje časa sem in pa ongavi za našo Marico. R o t i j a. Kaj ? — da tisti ? ! Neža. Da, mama, prav tisti, — tisti ne- uiarni dolgi potegon! Tako gotovo, kakor gotovo sem bila jaz to lcvaterno sredo pri izpovedi in pri svetem obhajilu! R o t i j a. Lej si, lej si, živ človek ! I kako si pa vendar prišla na to? Neža. Saj pravim, tisto kvaterno sredo, ko sem bila pri izpovedi in pri svetem ob¬ hajilu, — naj ne bo Bogu oponošeno, človek se ne sme hvaliti, a beseda nanese tako, — Uo, da, ko sem bila pri izpovedi in svetem obhajilu, sem videla vse: Marica je tam v kotu klečala in molila, on pa je stal blizu uje, pa — Bog mu daj, da bi srečno pokoro storil za ta smrtni greh! — namesto, da bi molil, zijal je, pa tako prešestno prežal vanjo, 2 — 18 - da je meni po vseh kosteh groza šumela... Po tistem sem pa nalašč enkrat popazila, pa sem spet videla, da je, kamorkoli je šla Ma¬ rica, prinesel že tisti izkušnjavec svoje široke čeljusti za njo, pa lovil jo na oči, na tiste debele, da sem se le bala, da bi je nanje ne nataknil. Ko bi že bil bogat, saj bi že ne rekla ; — ali berač — ki nima nič, nič! Kaj si potlej more sam, ali kdo drug pameten in pošten človek misliti drugega, kot da le zalezuje, da bi jo kako zapeljal ali kali! — Vidite, zato je tako prav, da pojde zdaj v Ljubljano: da jej bo ta izkušnjava izkuš- njavska le dalje od života. R o t i j a. To rečem, ti si mi dekla, — zares zlata vredna, ko ti je sreča mojih otrok tolikanj mari. Vidi se, da sam angelj varuh tebe vodi. —• Že prav: skrbeti hočem, da jej tak človek ne pride nikoli nikjer blizo. Neža. O, le, le! Le volka ne do ovčice ! Slaba druščina vam je, — Bog ga nas varuj! (Pokriža se). Posebno pa še za take, kakor je Marica. To vam je otroče, še nedolžno kot angeljček z nebes. Ro ti j a! Je li da? Pa jaz tudi upam, da se Marica še nič ni zmenila, da še nič — saj veš, kaj da mislim. — 19 — Neža. Vem, vem! O nič, nič! Kar čisto nič! Prisegla bi na to, ko bi ne bilo greh. Ona sama ničesar o tem ne ve, niti živ krst na svetu ne, pa tudi nikoli ne bo vedel razun mene in vas! O, kako bi le ta nedolžna ubo- žica že mislila na kaj hudega? Zato pa je treba toliko bolj varovati jo zdaj, ko je še nedolžna in dobra. Saj vem, da je tudi vam znano iz pridig: da volja je dobra, meso je pa slabo! Pride zapeljivec — ženska je slaba stvar božja: spozabi se, da sama ne ve, kdaj in kako — ! Izkušnje, izkušnje — ne, ne, ne! kaj le pravim? — izkušnjave, izkušnjave! — Gredo! — (Pri vratih). Jezik svinjski, kaj ne, še! Ro ti j a. Da, tisti dolgi, najdalj i! Neža. Že vem! (Odide). PETI PRIZOR. Gašper, Marica, R o t i j a. Marica. (Držeč se očeta oh roki). Jelite, da boste ? Za gotovo recite! Gašper. Bom, no, bom! Če le kaže — bom. Srbečica vendar! Saj človek se te ne odkriža drugače, da ti obljubi. V — 20 — Marica. Potlej tudi izpolnite. Kaj sem zdaj bolj vesela! K o t i j a. Kaj pa bi rada ? Marica. Prosim očeta, naj me vpiše v ljubljansko čitalnico, vse nas — vso družino. Cenka je pisala, da za tako hišo, kakoršna je naša, ni lepo, da nismo že vpisani! Ro ti j a. To se ve, Gašper! I no, pa jej storiš, ko vidiš, da bi le tako rada. Dve naši bosta sedaj v Ljubljani. Kaj pa, le spodobi se; pa saj že ne more biti toliko — Gašper. Kaj tisto! Meni ni na tem! Ali — kaj vam je, šmenta, toliko za čitalnice, zmeraj tiste čitalnice! Ondan sem vas zapisal v našo čitalnico, zdaj pa da še v ljubljansko? Jaz ne razumem, kaj vas vendar tako vleče v te čitalnice. Tule pri nas vidim, da se le bolj mali pritlikavci ukvarjajo s tem novim pridelkom. Če v Ljubljani ne hodijo bolj prida ljudje v čitalnico — hm! Marica. O — sama sem videla ta čas, ko sem bila notri, in Cena je pravila: prav imenitna in premožna gospoda zahaja vanjo. Gospodje, gospe, gospodične: vsi! [Pa še to - Cena je dejala: kdor v Ljubljani dandanes ni pri čitalnici, ni nič, nihče se ne zmeni zanj; 21 - tiste pa, ki so, čislajo vsi, in Bog ve, kod povsod in kako daleč jih poznajo, pa še v »Novice« dajo njih imena.] Gašper. Že nimajo menda drugega opraviti. I, kaj pa je to — čitalnica? čital¬ nica? Kaj pa je pravzaprav ta čitalnica? Kaj pa ongavijo tam notri ? Ro ti j a. Tisto, Gašper, bodi brez skrbi! Večkrat sem že brala, kaj pišejo o čitalnici: nič nepoštenega! Marica. O nič, čisto nič! Po dnevi ne¬ kateri bero, drugi pa domino igrajo, zvečer pa časih prirejajo veselice, pa pojo, semtertje tudi plešejo, pa gledališke igre igrajo, — o to pa je najprijetnejše. [Kako kratkočasno je vendar gledati jih in poslušati! Kateri go¬ spodični ali gospodu, ki se mu dobro obnese, ploskajo vsi in hvalijo jih — o, kar srce se mi je stajalo! Ko bi kdaj meni tako, kakor nekateri taki srečni gospodični ljubljanski!] Gašper. Svet, svet, kaj si še izmisliš! ? čitalnice! — Ro ti j a. Ti si čuden! Saj ne razumeš, kako da je to! Drug drugega spoznavajo po čitalnicah, da vedo, kdo je ta in odkod ? Vidiš, to je tudi poglavitna reč! — 22 — Marica. To tudi, to se ve. — O, deset¬ krat raje pojdem v Ljubljano, raje in z večjim veseljem se bom vsega učila, če nas vpišete. Dvanajst goldinarjev, nič več — Gašper. Kaj to! Ni vredno, da bi jezik brusil za to. Saj pravim: Dvanajst, — kaj dvanajst: petdeset, sto, tisoč goldinarjev, — še ne pogledam jih, plačam rad, vse dam, da bi bilo le za vas, otroke moje, prav in dobro! Pojdem in vpišem vas v čitalnico, pa naj bo potlej kar hoče: da kdo ne bo mogel reči tako ali tako, da bo mir in konec besedi. Ro ti j a. Le tako, Gašper; videl boš, da bo prav. Marica (očetu). Kako vas imam rada! Gašper. Otroci! Jaz vse storim za vas, le ubogajte me! Pojdi v imenu božjem v čitalnico; ali da ne pozabiš, prva je: ši¬ vanka in kuhalnica! Ro ti j a. Kaj boš skrbel? Do zdaj, to moram reči, je vedela Marica še zmeraj, kaj je njena dolžnost. Marica. Pa odsihmal bom še veliko bolj! — zato — Ro ti j a. Jaz vem, da. Ali pojdimo zdaj, Marica! Ali si že pripravila kaj ? — 23 - Marica. Sem, nekatere reči. Pavletu sem naročila, da mi skrinjo semle prinese. Ne vem, da ga toliko časa ni. Še enkrat mu grem povedat (odide). R o t i j a (potegnivši Gašperja nazaj). Nič, Gašper! Kar tiho bodi! Videl boš, da ne bo napačno, da smo tudi v Ljubljani zapisani v čitalnico. [Koliko vnanjih je zapisanih vanjo. To se ve, taki, ki jim ni za tiste krajcarje. Drugega ni nič, ali — tako naša hiša pride cela v dobro ime.] Kako pa je imenitno to! Imenovali nas bodo v »Novicah«, po celem Kranjskem, in še drugod bodo brali o nas! [Nič, nič, Gašper, le dober bodi in pa stori to! Ne boš se kesali] (Odideta). ŠESTI PRIZOR. Pavle (privleče pri drugih vratih skrinjo in poje). Kolk’ tisoč večerov po plač 1 sem španciral! Oh, zdaj pa nič več, k’je ljub ca šla preč! (postavi na tla). Preč! — To je beseda — ža¬ lostna! Pa je že tako! Življenje, — kaj pa je V Prerivanje po teh kotih tega sveta. Svet je godlja, mi pa kuhalnice; en čas mešamo, — u - pa gremo! Eden gre tj e, eden tje, eden zdaj, eden — jaz koliko ? — O Božiča bo devet let, odkar sem priromal v to presrečno vinsko liišo, in pa — dobro še pominjam — potica orehova z menoj. Pa Bog ti ga ve, kje je že tista potica! Na šentjanžev dan sem jo bil že do zadnje skorje povil; ali mi — ki smo mi — smo pa še tu-le! [Radi me imajo; pa tudi za vsako mejo ni takega hlapca, pri mej primeknil! To smo korenina, kar se pravi! Pijemo ga, to je res, pa so tudi pre- tege časih, da hlačniče pokajo po stegnih.] — No, Marica pa — jutri — v nedeljo! Lej, kakor v pesmi — (poje:) »V nedeljo zjutraj vstala bom, v Ljubljanco se peljala bom! Hej, hej ! pred autmana stopila bom, za šoeelna prosila bom —« Ne boš, Marica! Pri moji kuhalnici! Še tisto uro bi ti jo oče zlomil; pa zagnali pod ognjišče. (Zagleda ostalo vino v poliču). Ho! Dar božji! — Pridelek Dolenjca! To je za žejne ljudi. To svet pokoncu drži. (Bliža se mizi). Malo ga je, malo! To se mora izgubiti kar po teh suhih kotih, ki jih žeja, kakor ob ajdovem kepo na njivi. Meja zelena! [Ko bi jaz toliko imel, kakor naš oče! Vse — 25 — Prodam do zadnjega žeblja v steni, pa si napravim kad, tako, da bi ga držala, kolikor ga Dolenjec in Hrvat naprešata leto in dan. Ta tje h kadi bi lepo prisedel, pa pil bi ga, •— pil bi ga kozarec za kozarcem noter do mrzlega groba. Pa je že zlomek! Denarca ni, ni kadi, vinca ni — pač tule je blagor človeški!] — Ej, ej! (Prime za polič). Prav pošten požirek, pa smrten greh, ko bi se ga le kaplja potratila. (Privzdigne in poje). Svet Peter in Pav sta pila ’n bokav; svet’ Peter je lil, svet' Pavel pa pil! (Izpije). SEDMI PRIZOR. Marica (s cvetko na prsih), Prejšnji. Marica. Kaj jih ni tu — očeta in matere ? Pavel (trešči prestrašeni polič na mizo). Kaj — kako?! Proklete črepinje! Vse nav- skriž narobe leti! — Dejal sem, naj jaz to prazno ropotijo, ki ni nič v nji, ponesem tje doli, da je tebi, Marica, ne bo treba, da se kaj ne poliješ. Škoda bi te bilo! Mene pa nič. Bolj ko sem moker zunaj in znotraj, bolje mi dene in rajše imam. — 26 — Marica. Ti, Pavle! Norčuješ se zmeraj; pa dobro srce le imaš, ko si tako postrežljiv in dobroželjen. Pavle. O, kaj to, kaj meniš, Marica! V bariglji vina bi se vtopil zate, vtopil — do ust. Pa jutri poj deš. O kako se mi bo tožilo po tebi! [Ko bi ti vedela! Lej, vselej, kadar sem te videl, vesel sem te bil, bolj, bolj, ko ne vem česa.] Na polje, na travnik in pa, naj bo kamor drugam hoče, ko je takole solnce zahajalo, si prihajala ti — [srečna prikazen! — ] Canjico na roki, v canjici poliček in — — človek se je poživljal pri delu. [Pa bi mi ne bilo do dna srca žal po tebi, ti srček moj ?] Marica. Kaj boš maral za to? Odsihmal ti bo pa Rezika ali pa Neža nosila malico, ali pa kdo drug. Pavle. Morebiti, no; pa vendar: pri¬ legalo se mi je vse drugače bolje tisto od tebe, kakor — saj pravim, (sune skrinjico z nogo) tole je že zame žalostna prikazen, da se mi skoraj britkejše dela, kakor če imam prazen bokal pred seboj. Marica. Prosim te, nikar mi še ti ne delaj žalih spominov, ko mi je že tako milo — 27 — Pri srcu. (Seže v žep). Pa na, ker si nosil gori in tako čutiš z menoj! (Mu da denar.) Pavle. O ti preljuba moja šmarnica ti! — Bog ti daj belo Ljubljano in na tem in onem svetu srečen raj! Ti preljuba kar — kar — po... po... podulial bi te! (Sili za njo). Ej, čaj! — O, nič nikar se ne boj! Te pa ne bom, sladki cvet! Kaj pomaga, ko ni zame, ko ga jaz ne bom duhal! Marica, prešmarniška, kar hočeš, vse sem pripravljen storiti zate! Marica. Kaj hočeš? Saj si mi skrinjico prinesel gori, — težko prinesel! Pavle. Težko? Kaj meniš? — kako? Marička ! Zate, če rečeš ti, nesem jo noter do konca sveta, pa še tebe zraven pikelelonce, ko bi se me hotela takole okoli vratu lepo okleniti. Potlej še rajši, koliko rajši, in lažje, maruš, da! Pa nosil bi te od enega konca do drugega, od drugega do tretjega in tako naprej in naprej, noter do zadnjega konca sveta — da bi bil sodnji dan! Marica! Ha, ha, ha! To se ve! Kmalu bi se me naveličal. Še ne veš, kako sem težka. Pavle. O ti drobna grlica ti! čaj no, da poizkusim ! (Bliža se ji). Tvoj životek, ah, — 28 to bi se privzdignil, kakor kozarec od ust! No čaj, vsaj majhno te naj — (Gre za njo). Marica (so mu umika). O le pusti! Že verjamem, da me lahko, saj si močan. (Hoče zbežati). Pavle. Čakaj, čakaj no, Marica, da ti povem. O, nič se ne boj, nič se ne boj! Saj veš, rad bi te pač, pa naj bo v božje ime! Poslušaj, Marica! Marica (smehljaje). Ti si — ! — no, kaj ? Pavle. O, ne bodi žalostna, ne, da pojdeš v Ljubljano! Jaz sem prej nalašč tako dejal. Meni, to je res, bo žal po tebi. Ali ti — he, meja zelena! vesela bodi, pa poskakuj od veselja! Prijetnejšega ni, ko takole malo iti po svetu! — Ko bi bil jaz na tvojem mestu! Kaj pa je tu-le pri nas v našem mestu ? — Puščoba in dolgčas, kakor na vernih duš dan. Naši fantje takimle šmarni¬ cam pomladnim še kvakati ne znajo, pa bi jim bili za kratek čas ? Marica! — V Ljub¬ ljani — ti še ne veš — to ti bo življenje! — tam so fantiči gospodiči, kar se pravi za take-le! Pa so mladi študentje, Sokoli: srajce rudeče, da oči nase vleče, hej! — saj si jih videla ko so bili tukaj, — pa koliko takih in takih, ki se tako-le (pokaže priklon) pripogne, da ga je kar kratek čas videti, pa govori, sladko kakor medica, prijazno, kakor bi vijolice trgal. Poreče: »Marica, lepa Marica, sladka Marica!« Ej, ko bi jaz tako znal! — Pa priklanjal se bo, sladko objemčkal, pa čedno pritisnil, tako-le k sebi — (Jo hoče objeti). Marica (se mu umakne). Ha, ha! Ti si pravi! (Urno odide). Pavle. Vidiš jo — prepelico! — To je, šleva sem, preokoren in preneroden! Ko bi bil naglejše hlastnil, lahko bi jo bil ujel, pa tnalo nase pritisnil, to ljubo živalico! Te-te-te! To vem, kako dobro bi mi delo. Blagor ti¬ stemu —! No, pa naj bo; saj jaz in ona — tako nisva. Ne gre. [Jaz sem prerogljat in pregrčave so moje roke, da bi poprijemale tako deklico, ki je iz samega voska menda! Saj bi jej še kak mehak udek kje kaj stisnil in izgibnil. Kaj bi ne bilo škoda ? —] Ali tisti gospodski ljubljanski čmrlčki so pa že bolj Urni in ročni pri takihle vešicah. To vem, da pa znajo tisti škrički, tenki fantički bledički, tisti, kakor pesem pravi: 30 — Fantje iz Ljubljane, ki imajo hlače preklane, iz papirja klobuk; pa veter potegne, pa pravi: Smuk, smuk! E, Marica, ti še ne veš, kam pojdeš, kaj bo tam v Ljubljani! To bo kuhanja, to ši- vankarija ljubljanska! Meja zelena! Če se jej v Ljubljani ne skuha kaj sladkega, če se jej pa vender ne všije kaj v tisti srček, pri mej primeknil, naj ga nikoli nobene kapljice več! (Zunaj klic:) »Pavle, Pavle!« — (Prestrašen). Kaj ? — Hoj! — kaj ? ! OSMI PRIZOR. Gašper. Prejšnji. (Pavlo rine z rokama v žepe, pa mesto ključa ubere kresilo in izkuša z njim odpreti skrinjo). Gašper. Glej ga! Jaz ga pa iščem po dvoriščih okrog. Pavle. Tole sem Marici prinesel gori, pa pravi, da je — da je ključavnica pokažena, ali kali ? Gašper. Čaj, naj poizkusim jaz! — I, Bog te je tudi dal! Ali si ob pamet! Ti s kresilom odpiraš, kako boš? - 31 Pavle. Pludirja, saj res! Kaj me je mo¬ tilo? Prenaglo sem delal. Čaj te! (Pri vleče velik ključ pa odpira). Gašper. Daj sem! I, kaj ti pa je? To je od hleva ključ! Pavle. Beštja, je že res! Zato ni hotel hotri, pa smo mislili, da je ključavnica kako pokažena. Gašper. Kdo je mislil to ? Pojdi, pojdi! Pamet tvoja je pokažena, nikar pa ključav¬ nica. V glavi ga imaš! Le pusti! Ko pride pravi ključ, se že odpre. Pavle. Ne, oče! Pijan pa, novem, da bi bil. Nisem ga — Gašper. Kolikor si hotel! Saj ti ga nihče ne oponaša! Samo glej, da drugikrat ne boš s kresilom odpiral vrat. — Veš, po kaj sem prišel? Pavle! Jutri zjutraj ob šestih v Ljub¬ ljano! — Jaz, ona in Marica in ti, — štirje torej. Pavle. Že prav. — Ob šestih? - Že Prav! Gašper. Koleselj — za par! Pavle. Da, da; to je voziček, meja ze¬ lena! Da, sperem, sprašim, zdrgnem komate - 32 - in zlikam: svetiti se morajo kakor desetgro- ševec v bokalu. Gašper. No, tako, kakor veš, da vidim jaz rad. Popeljeta pa prainiča. Pavle. Pramiča, prainiča, to je. Najlepše ju je videti, pa najbolje se podasta k kole- seljnu. Skrtačim ju, zgladim, da bosta pražnja kot žamet tržaški. Pri mej primeknil, to je živina, ta pramiča naša! — Podirjata kot letošnje po grlu. Biču sem ravno pridrgnil nov priplet; to' vam bo pok po cesti, kakor na cesarjev dan iz možnarjev. Saj pravim, poj demo pa tjakaj kakor blisk mimo gore, — da bo vse veter dajalo in sapo. Celo pot in še v Ljubljani, vse nas mora gledati in prašati: ,Cegavi so pa tile? čegava sta pa tale konja, čegav ta koleselj ?‘ Nič ne skrbite, oče, nič se ne bojte' Vaš Pavle, he! — saj me poznate! — Ob šestih — vse bo pri rokah, hoj, hi, bistahor, liijo! To bo — pika — poka — pika — pom, pom! — Da bo vse pri — moj primeknil! (Odideta). (Zagrinjalo). Drugo dejanje. Majhna meščanska soba. Na desni okno in vrata. 1’od oknom kovčeg. Na levi mizica in dva stola. Zadaj vrata; v kotu obešalnik: na njem viso slamnik, Plašček, solnčnik in dežnik — last Marico. PRVI PRIZOR. Marica. (Pri oknu; oblečena je gospodski). Zdaj — zdaj gre! — Ne, zmotila sem se! Nekaj drugega je bilo! Oh, tako dolgo se mi z e zdi, da ga ni. Ko bi pač vedel, kako težko ga pričakujem — prvikrat! (Sede za mizo). &og, kako hitro res je vse to prišlo! Ljube- Ze n — to je res, zažari v srcu, kakor se Z vezda utrene na nebu. Prvikrat sem ga vi¬ dela v čitalnici, pa nikoli več ga ne pozabim ! Nič tistega praznega in pustega prilizovanja; resnoben, pa vendarle zmiraj tako zani¬ miv v pogovoru, da bi ga kar neprenehoma Poslušala. In kako spoštljivo se je izkušal 3 34 - seznaniti z menoj, in potem s Cenko! Še ona, ki sedaj tako na vse strani prerešetava vsa¬ kega gospoda —■ preden ni bila omožena, jih ni! — še ona ga je morala hvaliti! Ali oče, moj oče, — kaj poreko ? — In mati! Kaj poreko? Kaj bo? — Učenega nočejo, prav gotovo, da se ga bodo branili, posebno pa že zdaj, ko pojde Vrednjak, ta ljubljanski bogataš, vprašat zame, kakor mi je dejal! Ta človek, kako se mi prilizuje in lepega dela! — Vse zastonj ! — Daši se mu ne more ničesar očitati, čutim le, da bi ga sovražila iz vsega srca, ko bi mi delal napotje. Nekdo prihaja! Ali je Mirko? — (Vstane.) DRUGI PRIZOR. Dr. Mirko Snoj. Marica. Mirko (naglo vstopi). Marica ! (Hiti k njej in jej stisne roko). Marica. Mirko! O kako težko sem te čakala! Mirko. Pa kakšna si ? — Zdiš se mi nekako žalostna. — Kaj ti je, ljuba moja? Marica. Glej me, saj sem vesela! — 35 Mirko. Kako bi se mogel motiti ? Vidi se, da si nekaj potrta, da ti — nekaj teži srce. Zakaj in odkod ta senca? Pa ravno v tem trenutku, ko sem tako hrepenel po tebi! Marica (sedo in si skrije obraz v roko). Mirko, o dragi moj Mirko! Ti me ljubiš, lju¬ bil me boš — jeli, da me boš? O reci mi to še enkrat! Mirko (se nagne čreznjo). Ali draga, ljub¬ ljena moja Marica ! Kako moreš vendar tako Vprašati? —- Kaj pa ti je? — Ti menda ni¬ maš pravega zaupanja vame?! Marica (vstane in mu da obe roki). Od¬ pusti, Mirko! Trdno zaupam vate; saj mo¬ ram ! — O ko bi ne — saj ne vem, kaj bi bilo z menoj! Mirko (sede poleg nje). Pa zakaj si ven¬ dar tako po nepotrebnem mučiš ubogo srce ? Poslušaj me še enkrat! — Bog mi je priča, on sliši mojo prisego: moje srce je in bo posvečeno le tebi, edina moja izvoljenka! O- čitno, pred svetom boš ti moja ! Marica. Moj mož, — oh! Mirko. Da, le to še, in ne vem, kaj bi potlej mogel še želeti na svetu. — Marica! Lej, skoraj kar živim, bil sem zapuščen in — 36 tako sam na svetu. In enkrat — ravno da¬ nes, potoma k tebi mi je bilo na misli! — enkrat sem se pripravljal za poslednjo iz¬ kušnjo, — pozno že v noč, — majhna sobica, — knjige razprostrte okoli sebe, — ves utru¬ jen in omagan — sem začel misliti: tako vendar ne more ostati! — Ali kako drugače ? Zdelo se mi je kakor v sanjali, da bi se z deklico seznanil, ki bi bila zvesta, ponižna, pametna, pridna, blagočutna, ki bi jo res di- čile take, vse hvale vredne lastnosti, pa bi bila ljubezniva! In dejal sem si: — njej bi hotel vse svoje moči darovati in dospel bi do vrhunca svoje sreče na zemlji! Tako sem sanjal takrat ! In danes, glej, so moje sanje uresničene! Marica. Ali kje? — Jaz — taka? — Kako bi mogla biti jaz — ? Mirko. Da, Marica! Kar sem si mislil skoraj nedosegljivo takrat, vse moje smele nade, vse moje sladke želje, in srečo, koli- koršno sem le mogel sanjati, — o, pa še več, pa še veliko več sem našel, ko sem spoznal tebe Marica! (Jo pritisne k sebi). Marica, (ga objame, smehljaje). O ti sladki, presrčni moj prilizovalec! Glej, saj ti moram vse verjeti! 37 — Mirko. Vse šemi uresniči, ko mi podaš svojo roko, da hočeš biti moja, zmeraj, pa stanovitno le moja! Marica. O, dragi moj Mirko! (oklene se ga in ihti od veselja). Tvoja, — le tvoja na veke! Mirko. Glej, ravno danes mi je došlo veselo poročilo, da mi je podeljena jako dobra in ugodna služba. Rečem lahko in z dobro vestjo, da brez truda, brez skrbi in prijetno boš živela na moji strani. Pa jaz sam, kar, kadar in kolikor bom mogel, sladil in lajšal ti bom življenje. Marica. Ali Mirko! Kaj mi praviš to? - Meniš mar, da bo meni manjkalo in bom česa pogrešala ? O, pa ko bi drugega ničesar ne bilo, saj bom, imela tebe —! Mirko. Vem, Marica. Pa vesel sem, da ti morem sporočiti to danes, ko si mi dovo¬ lila prvikrat, da sem te smel obiskati tukaj doma. Marica. Vesela sem in rada sem ti iz¬ polnila to željo. Mirko (vstane). Zdaj pa — Marica moram iti. Hvala ti, Marica. Marica. Kaj že ? Nikar še ne hodi! — 38 — Mirko. Ne smem te dalje muditi. Upam, da se kmalu zopet vidiva! Marica. Da, kakor hitro mogoče! Mirko (odhaja). Morda drevi v Zvezdi? Marica (ga spremlja). Gotovo! Pridem! Mirko. (Odhajajo ji poljubi roko). Z Bogom, Marica! Marica. Do svidenja Mirko! (Mirko odide). TRETJI PRIZOR. Marica (sama). Kako čudno ! Popolnoma me je umiril in potolažil! Ko bi le tega Vred- njaka ne bilo, le tega ne! Ce pojde ta k očetu, kakor mi je dejal, - Bog, kaj bo? — Lahko, — da je vendar vse proč! Pa upati, vsaj upati hočem! ČETRTI PRIZOR. Ro ti j a. Prejšnja. (Rotija, vsa upehana, naglo vstopi; podpazduho velik dežnik in r rokah cekar). Marica. Mati! —- Vi tukaj!? Pa nič niste naznanili, da pridete! (Hiti jo objet). — 39 — Ro ti j a (odlaga). Ni bilo časa, Marica! Marica. Kako to ? Ro ti j a (upehana sede). Kar nenadoma je [ prišlo — Marica. Pa vendar, — kaj pa je? R o t i j a. O nič ravno hudega! Toda on je kakor neumen in brez glave. ; Marica. On? Kdo? Za božjo voljo! Kaj se je pa zgodilo? Ro ti j a. To ravno sama najbolje veš, Marica. On — vse ve, — že vse ve! Vse je izvedel: da sta si z nekim študentačem ali ' kali v znanju, da te potoma spremlja, da — vse ve! Marica. Ali to vendar ni nič hudega, j mati! Nič slabega, mati... o! Ro ti j a. Verjamem, — jaz te tudi ničesar slabega ne dolžim: ali on še besedice k sebi ne pusti, pa kar svojo tišči, da te tak suhač študentač, ki bo bogve še kdaj kaj, slepari ter da boš tudi ti tako neumna, kakor je bila Cena tedaj. Saj pravim, take reči počenja, kakor živina zdivjana! Kolne, pri ver j a se, da sem vsega tega jaz najbolj kriva, ker sem si izmislila to Ljubljano! Pa zmerja me — 40 — in daje priimke meni, tebi, pa tistemu — študentu; celo grozil je in razsajal je sinoči, ko je izvedel. Danes pa je dal kar napreči voz, da ga poišče. Sam večni Bog ve, kaj bi počel v svoji togoti? Komaj, komaj še, da sem ga vendar preprosila, da je še mene seboj vzel, da sem ga vsaj potoma nekoliko pomirila. Marica. Kaj — tukaj so oče. Kje pa? Ro ti j a. Pri konjih se mudi; s hlapcem govori, pa dolgo ne bo, da pride. Jaz pa sem brž, kar najhitreje hitela sem, da ti povem, kaj je in kaj da te čaka. Marica. Ali, mati, — kaj naj vendar storim ? Bog pomagaj. Ro ti j a Le stoj! Tako hudo no bo. Saj sem jaz tu, obe ga že bova — ! Ali, Marica, povej brž, kako in kaj je s tistim človekom! — Kdo je? Jaz ga še nič drugače ne poznam kakor po imenu. Povej, da že vendar vem — Marica, Ah, mati! Kaj takega! Ro ti j a. Nič — nič se ne sramuj! Naj¬ bolje je, da kar naravnost in odkritosrčno poveš, da potem vsaj vidimo. Marica. Tedaj poslušajte! Mlad je, prav¬ dni doktor. Stanu je gospodskega; oče mu — il — je bil svetnik pri sodniji v Trstu, pa je u- mrl in mati tudi. Sam ima že službo, in prav dobro. Prepričana sem, da me visoko spo¬ štuje in me ima rad iz vsega srca. Zato naj le pride oče, naj se zgodi, kar se hoče, — povem še njemu, da vzamem tega ali pa nobenega! Vse je zastonj ! Da, — le njega! Bil je pri meni; ravno preden ste vi prišli, je odšel. Morebiti, da ste ga še videli? R o t i j a. Res, doli v veži sem videla nekega takega, kakor praviš. Ravno pri vra¬ tih sva se srečala. Še zdelo se mi je, kakor da se je nekako oziral za menoj, če je bil ta — meni je bil všeč, prav všeč, vsaj na pogled. Čeden gospod je, pa tudi prijazen in uljuden videti! In potem, če ima že dobro službo, če je tako : jaz bi ne delala ovir, ker je že tako. — Ali on — on! PETI PRIZOR. Gašper. Prejšnji. Gašper (z bičem v roki prisopiha srdit). Vrag babji, — kje pa je? Vidiš jo! Marica. Oče! Ro ti j a. Bodi pameten, Gašper! — 42 — Gašper (postavi bič k steni). Kajpak! Le še ti jej pomagaj! Zato pa je taka! (Marici) Povej zdaj : Kaj imaš s študentači po Ljub¬ ljani? Kako daleč sta že ? Marica. Oče! Moj Bog! Kaj pa mislite vendar ? Gašper. Kaj — kaj mislim? Kako me pa še poprašuješ! Nič ne mislim, — jaz vse vem! Doma že vse govori, da se z nekim študentačem ongaviš za ogli po Ljubljani, ti — grdobija ! Ro ti j a. Ne bodi vendar tak, pa daj si dopovedati! Saj še' nič ne veš, on ni študent, ampak učen gospod, pravdni doktor, ki ima že dobro službo, ki — Marica. Ki ni nikoli drugega mislil, kot da bi me vzel. G a š p e r (se razkorači) Kaj kaj praviš ? Molči! Dohtar — frfrač je frfračast; capin je, ki že čuti tvoj denar, pa mu diši, da bi se mastil ž njim! O, saj se ne bo, pa magari, če se ima ves svet podreti, — ne bo se! Jaz tako pravim! — (Milejše) Dekle, imej vendar pamet, ki ti jo je Bog dal, pa mene poslušaj, pa ne pečaj se z bosim človekom, kadar vi¬ diš, da ž njim na nobeno plat nikakor ne — 43 kaže! Glej, ravno se oglaša snubač, kakor- šnega si človek le more želeti. Zdajle, po¬ toma sem me je srečal moj prijatelj Marti¬ nah, ki hodi z mano na Hrvaško vino ku¬ povat. — Srečal me je, pa pravil — prav za gotovo pravil, da nekemu imenitnemu in sila bogatemu meščanu tukaj iz Ljubljane — Vrednjaku, če sem dobro slišal, — da si nje¬ mu ti, Marica, prav všeč; da ima kar popol¬ noma resno voljo, snubiti te, ter da se hoče zaradi tega te dni oglasiti pri meni. Pa to vem, da je to tudi tebi že znano. Marica. Res, slišala sem enkrat, pa — R o t i j a. (Začudena) Lej si — ! Gašper. Vidiš, no, vidiš, le pamet imej, Marica, vse bo še dobro! Pomisli — Marti- nak mi je še zagotavljal, da ti je to tak go¬ spod, da jih ima kar na izbiro tu-le po Ljub¬ ljani, da se mu jih, ko bi hotel, ponuja na sto, pa noče nobene takele gospodske, kakor so tiste gospodične, ki le gori in doli pome¬ tajo po ulicah, drugega pa ne znajo nič. [On hoče raje kakšno z dežele, ki je bila zmeraj le bolj doma, ki nima tiste ongave puhle hietlavosti, ampak ki zna vendar poprijeti Za to in to dobro stvar, katere je treba go- — 44 spodinji pri hiši: on hoče kaj bi dalje - tebe, ravno tebe, Marica!] Saj pravim, po¬ misli : — tak ženin, — kakšna žena! Kaj pra¬ vim, žena ? — Gospa, gospa boš! Pa kolika čast zate, zame in za vso našo hišo ! Torej, Marica — daj si dopovedati kaj! Še je čas, dokler ti še hrbta ne pokaže, ko še — hvala Bogu! — menda ne ve, s kom se meniš tu le. Marica. (Mimo). Oče —• hudo mi je, pa — no, res — Gašper. No, kaj še ? Kaj pa hočeš še več? Moj Bog, oče nebeški! M arica. Nikar se ne jezite; ali zdaj ne morem - ne smem molčati. Naj ima tisti gospod hribe in gore zlata, pa naj premore še tako lepe lastnosti — zame, za moje srce — pa ni in ni! R o t i j a (sklene roke). Marica ! Kakor misliš ! Gašper (togoten). Molči ti! - - (Mimo) Dekle! Torej je tudi tebi tisti vrag že zme¬ šal možgane ? Marica. Hudo mi je, da vam ne mo¬ rem ustreči, ko bi vam rada! Pa — kar groza me izpreletava, če mislim, da bi bil moj — - 45 - Gašper. Groza ? Ti dam grozo ! Jeli — tistega te pa ni groza, da se s študentači dan Ha dan potepaš po Ljubljani, kakor — : sram te bodi! Ljudje že s prstom kažejo za teboj pa pravijo: Vidite, Srebrinova je! Kaj ne, tega te pa ni groza ? Marica. Bog mi je priča, da — Gašper. Vrag — hudič je tvoja priča, hudič, pa ne Bog! (Bega po sobi.) Ro ti j a. Ne kolni, ne bodi vendar tak! — Pomisli vsaj, kje da si! Gašper. Kje? Na svojem: če pa ne, pa plačam lahko! Nič — le molčite, pa tiho mi bodite! (Zgrabi Marico). Le kar domu! Doma te že izučimo, kako se iztrezuje pijan človek. Alo! (Vleče jo). Odpravi se! Ro ti j a. Ali Gašper! Ne bodi vendar živina, saj si človek! Gašper. Nič! To je potuha! Zato pa imaš take otroke, kakor nihče na vsem svetu, ke! (Marici, katero rine k vratom). Le drži se, le glej me! Marica (hoče poklekniti). Oče! Bodite Usmiljeni! Mati! Gašper. Kaj pa lezeš v tla ? (Jo dvigne.) Poj deš - ali te! — 46 - Ro ti j a (brani) Gašper! Ali imaš človeško srce? Tvoja liči je, misli vendar! Marica (pade na kolena, prosi S povzdignje¬ nimi rokami). Oče — ljubi oče, pustite me! Kaj porečejo druge doma, če kar naenkrat — R o ti j a. Pusti jo! Gašper (dvigne jo jezno kvišku). Kaj — pustil? — Da bo tu-le z onim onem zakon delala v kontrabant okoli za ogli, - kaj ne ? Ali sem jo dal zato v Ljubljano? Jaz ti po¬ kažem! Poberi se, spravi se, grdobija! (Pahne jo predse). Voz stoji pripravljen! Naravnost domu! V Ljubljani pa nobeno minuto ne več! Tu sem jaz gospodar! (Odpre vrata). Pavle! Pojdi! Pavle (vstopi). Pri mej — ! (Utihne). Gašper. Poberi vso njeno ropotijo, pa jo znesi na voz! Alo, pojdimo! (Odide). Pa kar precej! Pavle (gre po kovčeg). Marica (si jokaje natakne klobuk, vzame solnčnik in odide z Rotijo). Pavle (vleče kovčeg, pod pazduho ima dežnik Marice in plašček). Meja zelena, to je bila vihra! Kaj takega pa še ne, odkar smo klali! Pri moj primeknil. (Odide). (Zastor pade). Tretje dejanje. Soba kakor v prvem dejanju. PRVI PRIZOR. Gašper (sam). Saj sem vedel: doma, ko jej tistega šmentanega kriljača zmeraj ne bo Za petami, bo pa kmalu drugače, pa se jej kmalo poravnajo možgani. [Pa res, še sam nisem verjel, da bo v tem kratkem času Marica toliko drugačnih misli. Kakor sem davi spoznal iz njenih besed, že pojde, že, da se le enkrat začne ta reč in požene. Vse bo dobro.] Ej, ženska je ženska, saj vem; to je izpremenljiva stvar, kakor vreme. Od katere strani potegne veter, pa je, zdaj oblačno, zdaj jasno. To je pa tudi le res: dekle ima dobro srce. Videla je, da jej le dobro želim, pa se je podala. No, dolgo ne ttiore trajati, pa kar — kar pismo naredimo, da se ta reč koj dobro podpre. [Ko je tak snubač, ni da bi človek oprezoval, pa še, ko vem, da bodo tej mladosti-norosti gotovo še — 48 — enkrat mulie porojile po glavi. Pa tudi tisti kriljač tam v Ljubljani, ki je dohtar — doh¬ tarji so že sami na sebi najhujši lisjaki na svetu! — prisegel bi, da ko izve, bo izkušal, kako bi mi natvezel še kako homatijo. Koli- krat sem že doživel: kadar in kjer dobra reč najbolj kaže, tam se razdira najrajši. Na vse to pa pozneje res časa ne bo, moram zavoljo tiste vinske pravde doli na Hrvaško.] Zato —■ kar hitro, kar naglo — še danes udarimo v roke, pa bo! Križ črez in — amen! DRUGI PRIZOR. E o t i j a, prejšnji. Ro ti j a. Ne jezi se, Gašper, ali jaz si ne morem kaj, da bi ti ne povedala vsaj, kaj me tako nekako čudno tišči pri srcu, čim bliže je ura, ko ima priti. Ne morem biti mirna — Gašper. Ali ženske — to ste čudne vendar; sam vrag vas razumi, če more! I, kaj pa še hočeš ? Dekle, — to vidiš menda, ima tisto svojeglavim trmo iz glave, da je pri volji, pri dobri: ti pa le brodiš, le brodiš, da bi bil le spet križ in težava! Mirna bodi, ker veš, kako je! Še hvali Boga, da je enkrat tako! — 49 — Ro ti j a. Ali, ljubi moj, to ni kakor misliš! Motiš se. Jaz bolje vem, kako je Marici. Pravi Pač, pravi tebi tako; iz samega obupanja, •benda že sama ne ve, kako da jej je, in ker s e te boji. Ali stavim, da misli je pa vseh drugih. Vidim — kar žalostna, molčeča je in [vsa zamišljena pohaja dan na dan, pa ne toži in ničesar ne pravi,] nobena reč se jej ke ljubi, da se mi kar smili, in bojim se — Gašper. Pojdi, pojdi! To se le tebi tako •Mi! Meniš, da jaz tako malo človeka poznam? se ve, katera nevesta pa žvižga in poje tiste dni pred poroko? Nobena! Pa ko bi že- kina iz čistega zlata postavil pred njo! Roti ja. No, jaz — da ne bom kdaj vesti •klela zaradi otrok — ti povem, kakor mislim, storim svoje, potlej pa ti stori, kakor že. — G-lej, to je res: če dobi Marica tega Vred- kjalca, bolje bo zanjo na marsikako stran; Mi ko je že tako, da imamo tudi z dohtarjem °praviti - Gašper. Kdo? — kaj opraviti? Jaz nič, Pa ne ti, pa tudi ona ne, — niliče! Kaj meniš, kje je že tisti dohtar, kod že zdaj za drugimi slepari tam po Ljubljani okoli, ko naše ni! O, ko bi mu bilo ros kaj zanjo in ko ne bi 4 — 50 — dobro vedel, da se takemu snubaču vsak le smeje, kdaj bi se bil že oglasil! Poglej tega (Pokaže pismo)! Vidi, piše pa pride! Ro ti j a. Ali ti kar svojo tiščiš! Pa videl boš, no, da nikar tja v en dan, kar ti pravim- Marica in dohtar — verjemi, če hočeš, da sta zmeraj še in pa na vso moč navezana drug na drugega! Vidiš, če to — Gašper. Če to, pa to, pa - kaj še ? Prazne marnje! Kolikokrat naj ti rečem še: kdor nima svojega stanovitnega selišča, pa naj bo potem Peter ali Pavel, padar ali dohtar, nihče se nikoli ne bo mastil s tem, kar sem jaz spravljal skupaj za svoje otroke! Nihče — nikar ne mislil Ro ti j a. Gašper, ti si ne daš dopovedati — ampak, da ti ne razumeš tega — ! Gašper. Kako pa dane razumem?! To se ve: ženske - ve imate glave! Tu-le p» človek, ki je blizu šestdeset let, učil se in izkušal po svetu, pa nič, nič! Glej si, živ človek, vendar: stvar je tako jasna in očitna, da bi jo kar prijel! Tu je bogat možak, im* svoj dom, lepo veliko hišo v Ljubljani, lcakoi grajšemo, — vsega obilo; živi, kakor tiča v zraku: tam pa ubog siromak, ki ga danes — 51 — tja, jutri pa tja porivajo po svetu s trebuhom kruhom, ki pod milim Bogom toliko nima, da bi kozolec prekucnil na svojem, — pa bi človek tega ne razumel, pa bi še premiš¬ ljeval? Veš — kar tiho bodi, pa je mir in konec besedi! Marica — če hoče, je prav 'n bo prav; če ne — naj se potem nikar nič Več ne zanaša name! Ro ti j a. Ko bi bilo kar tako tudi dobro! Še zboli! Boš'videl! Gašper. Od česa? Od tistih muh in Zolov, ki se jih je nalezla iz takih bukev in bogve kod še vse tam po tistih ljubljanskih ‘Čitalnicah«? Za mojih časov take bolezni hi bilo. Rotija. Govoriti je lahko; ali — imel jo bog ti na vesti, če jo prisiliš v nesrečo. Pa Ves, kaj se pa more, da je dandanašnji dru¬ gače! Saj časih tudi še kaj drugega ni bilo! Svet se je zdaj povsem prenaredil. Ga šper. Kaj bi se prenarojal? Jaz tega 'te vidim. Meni se zdi še vse po starem. Katera je petična, snubi jo bogatin, katera ha bosa, vzame rada berača, če jo le kateri koče. Ta navada je stara, odkar se ljudje jem- 4 * — 52 — Ijo. In če ni, da bi se zakon na oba kraja enako podprl, rad omahne. Rotija. Kaj boš gledal na druge! Tebi naj bo le sreča in blagor svojih otrok mar! Gašper. To je pa vendar več kakor od zlodja! Kaj pravim, da hočem kaj drugega, kaj ? Ali ti nisem povedal in razložil ? Pa ona sama, — vem, da jej je sedaj prav: ti pa le v eno mer: dohtar, dohtar! Kakor da bi nosil dohtar srečo vsega sveta pod pazduho! I, kaj imaš vendar s tem dohtar¬ jem ? Pri moj stokrat! ne bo ga imela ni¬ koli, če se obe na glavo postavita. TRETJI PRIZOR. Marica, (oblečena je kakor v II. dejanju, a ima bol, k ratek predpasn ik) P r e j š n j a. Gašper. No, Marica, kaj ? Marica. Pavle poprašuje po vas. Gašper. Precej, precej! Glej, Marica, ravno jej pripovedujem, kako dobro se m> zdi, ko vidim, da vendar enkrat spoznaš, da ti res hočem le dobro. Marica — vidiš, tako le ubogaj svojega očeta! To pravim, ne boš* se kesala, nikoli ti ne bo na svetu hudO' — 53 — Otroci, le pamet, le pamet! Drugo — tisto šepetanje za ogli, to so vse prazne marnje! — To pa je presneto, tak ženin iz Ljubljane! Dobro vem, ko se pripelje, vse bo kar gle¬ dalo in zijalo. Kaj bi ne? Taki se tudi ne hodijo ženit vsak dan tu-le k nam. Stavim —• naj bogatejša naših deklet, vzela bi ga prav za slast, ko bi le katero hotel. Zdaj, Vsak čas že lahko pride. Treba, da gledamo, da se vendar spodobno sprejme, kakor ta¬ kemu gre. Potem pa naj se miza pokrije, pa tako in kaj takega dene na mizo, kakor že ženske znate in veste. In da bo vsaj bolj vidno in veljavno, povabita se vsaj, če drug ne, naša soseda. Doli v kuhinji pa glejte, da kaj poštenega pride na mizo. Kaj cvrtja, kaj pečenega in kaj takega. Pijačo že jaz preskr¬ bim. Marica — ti pa — preobleci se, preo¬ bleci! Takole kaj bolje se obleci, da bo vendar! Pojdimo zdaj! (Odide z Marico). R o t i j a* (zakliče na levo.) Neža, pogrni hiizo! Pa precej ! (Odide.) ČETRTI PRIZOR. Neža (pripravlja stole, krožnike i. dr.) Bog Pas varuj vendar! Saj človek ne ve, za kaj 54 — bi najprej prijel; kam bi se obrnil: ali bi kuhal, ali pregrinjal, ali stregel, kakor se spodobi vsakemu takemu gostu. Uli, pa še sama sem taka, vsa razcefrana in skuštrana! Potlej pa poreče: Takole pomivalko imajo za deklo? Ti gosposki ljudje so res čudni ljudje. Da jo le vidi, — pa kar kakor iz¬ puščena krava v zelnik! Ko je hodil ženin k meni na ogled, — to je dobro, da ga nisem hotela, tisti križi in tiste težave z otroci! — je vendar dober teden poprej pošto pošiljal, da pride, da smo vsaj lahko pripravili kaj. Kako pa bi tu? To bo zmešnjava! Živi Bog res, kako naglo se vse preobrača na svetu! Predvčerajšnjo soboto — deset tednov je bilo, kar smo jej pripravljali za Ljubljano, danes pa že —! Vse bi še bilo, ali škoda le, da taka-le nedolžnost nedolžna — oh, tako hitro mine! I no, pa mora že biti tudi božja volja tako ; vse ne moremo zmeraj nedolžne in kar tako ostati, kakor pravi sveti Pavel. PETI PRIZOR. Pavle. Prejšnja. Pavle (prineso čutaro pa jo odloži v kot.) Sladka bptara šentjanževega cveta, tu-le po- — 55 — Gvaj! Pa najrajši bi te odmašil pa vase Zvrnil! Neža. Požrešnost požrešna ! Drugega ne misli! Pavle. No, kaj se pa ti tako kislo držiš in prodajaš puščobo, ko že vse po poroki diši ? Vesela bodi, kakor jaz, pri mej pri- hieknil! Neža. Kaj bom vesela zato ? Pavle. Hej, kaj? Pili ga bomo, pa Ži¬ dane volje malo zasukali se tako-le po peti, hola-dri, hola-dra! (potegne jo nase.) Pa takole >nalo skup stisnili se! Neža (se ga brani.) Pusti me! Bog te je dal; ali si prismojen ? (Iztrga se mu.) Kaj bi tekel pameten človek, ko bi videl? Pavle. Kaj neki ? Dobro bi se mu zdelo. Saj drugače tako ni nič, če ljudje niso veseli, •n se takole časih malo radi ne poimajo! Neža. Bi pa že spet rad kvantal! Grdoba nesramna! Pojdi, odkoder si prišel! Pavle. To se ve, le pojaj, le pojaj me! Zato pa ženske tu-le pri nas tako stradate •nož, ko niste za nobeno druščino; zato pa hiorajo naša dekleta po najmanj šest tednov — 56 — v Ljubljano, da s lcuhavnico mešajo in s šivanko bodejo tam po Ljubljani, da ga dobe. Neža. Zato, kaj ne? Šalobarda, šalobar- dasta! Tega pa ne premisli, da je vsaka reč le božja volja tako. Pavle. To je, — božja! Kdo pa pravi, da ne božja? Kaj ne, Nežika, kadar pride še nama tista na misel, da se bova možila in ženila, pojdeva pa tudi v belo Ljubljano. Ti boš šivala in pa kuhala, jaz pa si že tudi dobim kje kako one, da bom ongavil tam po Ljubljani, da ti pride odkod kakšna taka volja, ki je božja. Jeli, Nežika? Neža. Spravi se, čvekač! Saj še nikoli drugega nisi znal, kakor čvekati! Pavel. Saj res, kaj le čvekam! Da bi v Ljubljano hodila ljubčka si iskat ? Pa sem koj tu-le! Vidiš me! Pa tak fantič iz fare, kakor se pravi! Pa kako štemam jaz našo Nežiko! (Jo hoče objeti). Neža (beži). Greš, nečednost prešestna! Pavle. Nič! Jaz pa le vem, da počasi že tudi midva takole kaj narediva. (Jo drži). Le glej, kako, — kakor nalašč greva skup ! Meja zelena! To mora biti zakon, da bo kaj; pa po volji božji, stavim, da tudi! — 57 — Neža (vrže brisačo vanj). Tu-le imaš, iz- . kušnjava izkušnjavska! Pavle. Pa sladka, kaj ne? Nič, Neža, nič huda ! Zakon pa le bo iz naju, če je vse — pri mej primeknil! Pojdeva pred oltar, pa poreko gospod: Neža in Pavel. — In nomine patre ! To ni za ene kvatre, to ni za en brt, je noter do smrt! Neža. Le norčuj se še iz božjih reči! ŠESTI PRIZOR. Mari c a Pr e j šn j a. Marica. Pavle! Kličejo te: doli pojdi! Neža. Saj som mu pravila: kdaj ga že gonim jaz, tega kvantača! Pavel (smejo). Laže, sama pa le kar po vsi sili tišči v me, da bi še midva naredila kako ženitev. (Odliajaje). Šmarnica, tako mila! Hej, veselo, veselo! To bo reč, to bo kaj, to bo vse — pri mej primeknil! (Odide). Neža. Bog ga nesi! Nisem ga mogla že več poslušati, tega nesramneža! Pa, Marica, oh, kako prav, da mi prideš! Jaz menda nič - 58 ne vem, nič ne znam. Glej! Ves kaj bi še manjkalo? V Ljubljani si bila, imaš boljšo, glavo za take reci. Povej, če utegneš! Marica. Kaj meni mar! Naj bo kar hoče! • Neža. Marica, o žalostna nikar ne bodi! To se ve, da je nedolžnemu človeku malo hudo in britko pri srcu, kadar pride, da mora slovo dajati žlatnemu deviškemu stanu; pa le misli tudi in tolaži se s tem, da je že vse božj a volja tako! — človek, naj je samskega, ali zakonskega stanu, lahko je izveličan, če¬ prav v zakonskem malo težje. Pa dobri otroci so, ki toliko večjo krono pleto za nebesa. Pa tudi tako bogat ženin, že to je koj velik blagoslov božji: koliko večji bode še v za¬ konu! Marica, le ubogaj očeta in mater, dobro ti pojde na zemlji! Kar vse pusti, pa vesela bodi! Ko bi bila jaz na tvojem mestu! Bog ve — saj ne mislim, saj nočem, ali -- to le beseda nanese tako, da tako primero naredim. Marica. Neža, — o — tebi je pač lahko govoriti! Kaj je tebi, ko ne veš? Ali meni: vsa se tresem, vsa trepetam. Kar tako tesno, tako britko mi je pri srcu; sama že nič več - 59 ne vem, kaj bo, vsa sem — ! O le priprav¬ ljajte, le — pride naj, kadar hoče — (Odhaja razburjena). SEDMI PRIZOR. Gašper, Neža. Gašper (ustavi Marico). Prišel je, Marica! — Da te! menim, to je gospod, to je ženin, kar se reče! Precej na prvi pogled se mu vidi, da je tudi kaj prida moža. Šment, na¬ pravljen od glave do nog, da najboljši naši kancelisti še na veliko nedeljo ne bodo tako. E kaj, to so ti v rašovnji proti njemu! Pa zlata na njem, okoli vratu, po prstih, da vse kar žarke daje! Pa zal človek je, lep, čeden in postaven, kolikor ga je; saj pravim, takega — pa ko bi tudi ničesar ne imel, bi kazalo, da bi ga dekle rado imelo, in vem, da naših druga vsaka bi si prste oblizovala po njem. No, to pa je mož, to! [Kar veselje ga je gle¬ dati ; kaj bodo tisti.-Poglej! pa koliko mu je tudi za te! Komaj je pisal — je že prišel.] Marica, le kar — doli pojdi, pri¬ jazna mu bodi, pa lepo govori ž njim! Malo po vrtu ga prepelji ta čas, da se tu-le vse dobro pripravi! (Marica odide). Neža! Glej, — fiO — glej, da bo prav! Pa takole kaj zelenega denlte na mizo, kak pušelc, da bo dišal. Pa doli v kuhinji le glejte, da bo takole kaj boljega! Ljubljančan, to ti ni kar tja v en dan! Neža. Izkušale bomo, kar se bo dalo. Gašper. Le glejte, no! Pa tu-le kar je za pisanje treba, da bo vse koj pri rokah. Najprej bomo pismo delali, potem šele kosili. (Odide). OSMI PRIZOR. Neža. Potem Pavle. Neža. Oh, to bodo reči, res! Človek pa — za božji čas! — zmeraj v tem malem gnezdu — , kjer se nič ne vidi in nič ne izuči, nič ne doživi; kako bi potlej kaj mogel ? Ko bi bila šla, dokler sem bila še mlada, vsaj za ene kvatre v Ljubljano! Oh, pa vem — zdaj je že vse zamujeno! Pavle (velikanski šop za klobukom, pripleše pojoč). Juhe! Hola-dri, hola-dra! Štajerski, to je ples! ko je en fantič, pa ljubci dve vmes! (Pograbi Nežo). Hola-dri, Neža! Hola-dra, Neža! Povdari jo, povdari, meja zelena! Hola-dri! Iiola — ! — 61 — Neža (vijoča se iz rok). Ali si človek ali živina, ali kali ? Bog človeku grehe odpusti! Pavle. Nič, vse zastonj! Ženin je tu, pa moraš, če je vse pri mej primeknil! Neža — »če plesat’ me vzameš, pa ocvirek ti dam; če rada verjameš tu-le v žepu ga imam«. Pa polko, pa mazurko, ali kar hočeš, da ho le — pri mej primeknil! Neža (se mu iztrga). Tako pusti me, če ti je Bog pamet dal! Pavle. Dal, dal o svetem Pavl’, ko je vse zmrzvaF še plamen v peči, če ne bi bili kurili okoli njega ! Neža. No, pa si tako neumen! Pavle. Ko bi nihče neumen ne bil, kdo bi bil pa pameten?! Neža. Pojdi! Kaj si spet prišel motit tu-le gori! Kaj nimaš nič drugega dela ? Pavle. Saj res! Kmalu bi bil pozabil, (sname šop.) Vidiš ga! Diši kot sto miši, ena crkne, vse smrdi. Mati so ga nabrali, jaz pa 62 — povil, da drži, kakor tisti trak, ki ga pred oltarjem nevesti in pa ženinu na prste na¬ taknejo. Vidiš, jaz vsako reč tako naredim, da tudi kot kaj pomeni! Na! priongavi ga tu-le na mizo, dejali so, da se bo kaj podajal. Neža. Daj brž! Pavle (ji daje šopek.) Na! I, no, na! Saj ti ga ponujam ! Neža (seza po šopku.) Ko pravim, sitnost, da brž daj, ko si me že tako toliko zamudil! Brž! Pavel (se ji umikaš šopkom.) Na, le! Kdaj pa ti meni katerega daš ? Ga boš ? Iz suhe deteljce, pa iz rožmarina, da vendar enkrat lahko porečem ... Neža. Čvekač! ne čvekaj, pa brž daj! Pavle. Če obljubiš? Neža (potegne mu šopek iz vok.) Bog po¬ magaj, da more biti človek tak! Oh, zdaj pa še ne vem, kako bi naredila ž njim, da bi vendar bilo kako! Pavle. No, vidiš! Zakaj nisi šla nikoli poprej malo v Ljubljano? Naučila bi se bila! Doli, vem, da take reči tudi znajo. Neža. Zdaj pa še ti tako pusti me vendar! — 63 — Pavle. Meja zelena, saj res! (Tiho.) Neža, no, pa zdaj reci, ali ti nisem že tačas pravil ? Neža. Kaj pa ? Pavle. I, no — da se mora iz vse te ši- vankarije in pa kuharije nekaj izkuhati! In se še zmeraj kuha! Neža. Oh, kaj pa ti veš! Tiste stole obrni okoli! Pavle (obme stole in pomaga uravnavah stole.) Ne, ne, Neža! Čaj, da ti povem! Kuha se, kuha nekaj, meni verjemi, da se kuha; pa še vrelo bo in kipelo, preden bo konec te zakonske kuhe. Ne vem, da bi se motil, boš videla! v Neža. Kaj misliš res? Ali da ne bo — ? Pavle. Sama si videla in slišala, kaj je bilo. Veš, na kakšne moči se ga je Marica zmeraj branila, da ga noče, da ne, pa da ne! Kakor da bi bil jež, pa ne fant! Ali danes, zdaj le, ko ga j.e zagledala: Tlesk! Tlesk! v roke, — toliko, da ni zavriskala od veselja. Pa tekla je k njemu, pa vrgla se je nanj, pa tako lizanje in ropotanje je bilo z ust na usta, da se je slišalo, kakor bi me kdo z lo¬ pato po plečih bil. In on pa jo je tako le k — 64 — sebi pritisnil in pa objel. (Zgrabi Nežo in jo stiska na svoje prsi.) Neža (odskoči.) Joj, pusti me! Neslanec neslani ti! Pavle. Neslanec sem ali tja - tako je bilo. No, potem pa reci, če to ni čudna prememba ? Neža. Ali lažeš, ali je res? Pavle. Jaz lagal ? Nikoli — komaj vsake dobre kvatre enkrat, pa še tačas ne drugače, če mi najmanj za en bokal vina ne gre. Neža. Ko bi dušo rešil iz vic, pravijo, da ne smeš ! Pavlo. Jaz še za dve duši ne! Za bokal vina pa precej, Neža! Pomni, kaj ti pravim. In pa, veš — meni se še nekaj zdi! Neža. Kaj ? Še nekaj ? Pavle. Jaz bi dejal: oče nemara še *ne vedo, kam pes taco moli. Neža. Kako jo pa moli ? * [Pavle. Kako? Tako le vidiš, ali pa tako le (kaže z nogama). Neža. Grdoba, ali so boš zveral! Pavle. No, jaz bi se enkrat ne pridušil. — 65 - Neža. Bog ne zadeni!] Pavle. Jaz pravim, da je ta gospodek nemara le tisti dohtar, kije prej Marica tako glorijo gnala zanj — pa ne Vrednjak! Pa res, če pomislim vse tisto, kar sem do zdaj slišal in pa zdajle videl na tele oči — je, je dohtar, pa če le ni vse pri mej primeknil — je! Saj vendar tudi nekaj poznam ljudi. To se ti povsem vidi prav tak srakoper, kakor tisti štibljači, ki bukve pod pazduho prenašajo po Ljubljani. Nič, nič, Neža! Reci ti, kar hočeš — dohtar je, pri moji duši da ! Neža. Za živi dan! Tako se že vsa bojim, pa še ti tako grdo kolneš, da me je kar groza! Pavle. Mene pa nič. Bal sem se pa prej tudi jaz, bal, da bi se zakon ne razdrl, ko se mi je že kar zdelo, da nekako narazen leze. Neža. Večni Bog, da bi le kaj hudega ne bilo! Da bi se le vse dobro izšlo! Pavle. Kako neki, kot dobro? Kaj bi druzega ongavil ? Meni se je že nocoj sanjalo, da sem bil na preži, da sem svinjsko gnjat jedel, pa sem žvečil odejo na postelji, da je še danes vsa slinasta. 5 Neža. Šema! To se ve, ko ti ni drugega na mari, le kako bi jedel, pil in sit bil! Pavle. Kakopak? Sit, ploha vina, Židane volje — pa je vkup človeško življenje. Kaj se neki meniš? Neža, vesela, vesela! Meja zelena! svatovščina bo! Pa se bomo sukali; noge od tal, da se bo vse premikval'! Sapa napeta mojega dekleta! (Pograbi jo). Neža. Pusti — da grem brž ! Pavle. Pa pojdiva! Holadri, holadra, pa pometala bova midva, da bo vse pri mej premeknil. (Plešoč se vrti ž njo ven). DEVETI PRIZOR. Marica. Dr. Mirko Snoj. Mirko. Marica; res povej po pravici, jaz ne razumem, kako je to ? Oče so se m e prej močno branili, danes pa so tako pri¬ jazni? Kaj? kako to? Premišljeval sem — čudno se mi zdi: hotel sem jih že sam vpra¬ šati. Marica. Ne, Mirko, ne! Prosim te, bodi miren! Mirko. Vidiš, ti mi nekaj tajiš, pa v tako važni zadevi! Toda zastonj! Tu mora - 67 biti vse jasno, kakor beli dan. Če molčiš, Marica, jaz' — grem ! Marica. Mirko, ljubi Mirko, o vendar — čakaj! Mirko. Glej, ti se bojiš? Kaj je torej, Marica ? Marica. Mati in sestra in — obe želita, da bi bil ti moj ženin. Mirko. In oče — oče ? Marica. Oj — tudi oče bodo radi hoteli, da le potrpiš, da se ne prenagliš, da — Mirko. Ali te razumem: motijo se ne¬ mara v meni ? Pač, gotovo! Pa tega — mi nisi povedala? (Hoče oditi). Marica (zadržuje ga). Za Boga, Mirko! Ali — usliši me, ko te prosim v imenu lju¬ bezni : počakaj! Mirko. Česa takega se nisem nadejal. Jaz — Marica. Ubogaj me — prosim te! (Ihte). Mirko ! Ubogaj — ostani! Mirko (premišljuje nekaj časa). No — do- sedaj se še ni zgodila nobena krivica! — Počakam torej; molčal bom toliko časa, dokler se sme molčati v tako važni stvari. — 68 — Kaj ne bi jaz storil za te? Toda potem — naravnost, nič za hrbtom ! DESETI PRIZOR. Gašper. Rotija. Notar. Priči. Prejšnji. Gašper. Prosim, le kar noter! Naš ženin je že tu. Ne boste jemali za zlo, pa priprave danes ni bilo, ravno kar za silo! Rotija. Res, naj častiti gostje ne za¬ merijo ! Priča. Kaj še! Tako lepo ste pripravili — tak šop tu-le! Kako diši! Kaj hočete ? Bolje ne more biti! G a š p e r. Saj pravim, kadar bo, pogle¬ damo, da bo kako drugače, kaj bolje! -~ Gospod dohtar! Le kar tam-le gori se po- služite prostora; mi že sedemo vsak kani. (Ko sedejo). Saj s pisanjem se ne bomo mu¬ dili! — Ženin je moj mož, pa je dovolj. Kat je njemu prav, pa je tudi meni. Če prav še nobene besede ni bilo, upam, da se bomo lahko razumeli. Tu ne bomo gledali — efl tisoč ali dva manj ali več! M i r k o. Oče, kar se tega tiče, le kakor sami hočete iri za dobro spoznate. Vaša j e 69 — Marica. Dota, katero ji sedaj priznavate, bo pospeševala pač že kolikor toliko njeno srečo. Jaz ne rabim njenega denarja! Sicer vas pa zagotavljam, da se ne bojte za njen blagor, ko bode meni izročena. Že sedaj zaslužim Vsaj 600 K na mesec, kmalu bom pa še več. Gašper. To je moška beseda! No, da, kaj bi drugega ? (Notarju). Gospod dohtar! — jaz mislim, drugi prepisi in kar še treba tistih pečatov, da se že potlej narede, kakor bo. Zdaj pa, ko je že taka navada, da se pri takih rečeh te besede spravljajo na papir, — dajte, pa bodite tako dobri, zapišite : dva¬ najst tisoč goldinarjev dote in — ker že samo po sebi gre z nevesto. Pa tudi ne rečem, da bi se s tem enkrat za vselej odkrižal dekleta. Moj otrok ostane, da je le v rokah, ki so meni všeč! — Ste li zapisali? — Dvanajst tisoč goldinarjev dajem za sedaj dote svoji hčeri, Mariji Srebrinovi; po moji smrti pa dobi še svoj delež od hiše in posestva. Notar. Da, zapisal... (Piše). Takole... sedaj pa treba le še, da podpišete starši, ženin in nevesta ter dve priči. Gašper. No, tako pa podpišimo, da bo držalo! Prvi sem jaz, se mi zdi ? — 70 — Notar. Da, vi, oče. (Kaže na papir). Tu¬ kaj le, prosim! (Vstane in se umakne Gašperju). Gašper (sede in vzame pero v roke). Malo težko pojde, gospod dohtar... ne zamerite —■ trda, zadelana roka ni vajena pisarije... Kje? — ali tukajle? — Hoj, stojte vendar! Saj nič ne vidim! Marica, kje pa so že spet moje špegle, sakramiš! Marica (steče k omari). Tukajle so bile ... aha, jih že imam. Gašper. Tako daj jih semkaj, dekle... pa malo jih obriši, da bom boljše videl in se lepše podpraskal. Hehe, to je imenitno pisanje, tole ... Marica (mu da naočnike). Tukaj, oče. Gašper (natakne naočnike ter z veliko važ¬ nostjo počasno podpiše). Jaz, Gašper Srebrin, podomače Frkolj, hišna štev. 88. — Tako, sedaj pa ti stara. R o t i j a (sede in podpiše). Če že moram .. • Rotija Srebrinova, rojena Mrače... Saj je dobro', kaj ne ? Notar. Prav dobro, mati... (Dr. Snoju). Prosim, gospod ženin! Mirko (podpiše). In sedaj ti, Marica. — 71 Marica (podpiše smehljaje). Notar (pričama). Nazadnje pa vidva. Priči (zmajetaglavo). Pa naj kar oni pod¬ pišejo ... ne znava. Notar. A tako... Pa primite za pero! (Ponudi pero). Vaše ime? (Piše). Prva priča (se dotakne peresa). Jaka Po¬ držaj. Druga priča (se dotakne peresa). Miha Smole ... prosim. Notar (piše in podpiše). Hvala ... tako ... sedaj je vse v redu... Gašper (je stiskal medtem dr. Snoju roko, objemal Marico). Ljuba moja, kako sem vesel! Roti j a (je medtem objemala Marico ter si s predpasnikom brisala solzne oči). Gašper. No, Bog bodi zahvaljen, da Smo vse tako lepo in pa tako gladko opra¬ vili ! Sedaj pa kaj sedimo... Sem k meni Marica ... zraven matere pa gospod ženin ... Prosim, gospod dohtar, kar sedite, kamor hočete... saj je za vse zadosti prostora... Jaka, Miha, — no, tamle! (Odkazuje prostore). Mej, zdaj pa vina na mizo! Roti ja. Neža, Neža! — 72 — Gašper (hkratu). He, Pavel! Natoči — natoči! EDNAJSTI PRIZOR. P r e j š n j i. Neža (s skledo), Pavle (z bokaloma vina). Pavle (nataka. Nato odide). Neža (postavi skledo na mizo in nataka vino z drugim bokalom. Nato odide). Gašper (vstane). Ko smo torej pismo podpisali in sem potemtakem postal gospodu spoštovanemu ženinu bližnjik, vkratkem pa njegov tast, mislim, da se spodobi, če midva svojo reč do konca opraviva. Odslej bomo vsi ena rodbina... jaz bom vajin oče in moja Rotija bo vajina skupna mati, ki vaju bova rada imela do svoje smrti. In tako končam svoje besede ter pravim: Na dobro srečo ženina in neveste — Bog ju živi in jima daj svoj blagoslov z nebes! Vsi. Živio, živio! (Vstanejo in trkajo). Gašper (gre k dr. Snoju). Midva pa 'se od danes naprej tikajva, kakor je prav! Torej Bog te živi, dragi moj zet! (Trči s Snojem). 73 - Mirko. Na tvoje zdravje, oče! (Trči z Gašperjem). Gašper (postavi kozarec na mizo). Tako .. . še poljubiti se morava, kaj ne? (Ga objame in poljubi). Tako sem vesel verjemi —! Mirko (objame Gašperja in ga poljubi). Sre¬ čen sem, oče — ! (Gre k Rotiji). Dovolite, mati ! R o t i j a. Oh, ljubi zet. .. imejte jo radi, mojo Marico! (Ga objame in poljubi). Gašper (medtem). Bog te živi, Miha — Jaka ! Le dajmo ga danes! (Trka z njima in se pogovarja.) Priči (trkata z Gašperjem in se z njim po¬ menkujeta smehljaje). Notar (trka z Marico in ji nemo čestita, stiskaje ji roko). Marica (govori z notarjem). DVANAJSTI PRIZOR. Prejšnji. Pavle. Pavle (z dvema pismoma). Oče, s pošte je prinesel tole pismo. (Da Gašperju pismo). Potlej pa, oče, meja zelena — tako sem jezen ! — — 74 — nikar ne zamerite! — tole pisanje pa je pri¬ nesel že davi, pa ... (Da še drugo pismo). Gašper. Pa si ga pozabil, kaj ne, teslo pozabljivo! Mirko (vidi drugo pismo). Moje pismo! Kaj ga nisi - ? Gašper. Tvoje pismo? Da, kaj si pa pisal? (Vzame iz žepa naročnike). Ta je pa do¬ bra ... tu je, pa piše! Haha! Čakaj no! (Odpre prvo pismo.) Od Vrednjaka (čita) — »ne utegnem — si še premislim — morda drugi pot« — »saj se ne mudi tako!« — Ali, dragi moj (Mirku), ali se ti je mešalo ali kaj ? Mirko. Jaz sem vendar dr. Snoj, dragi oče! Drugo pismo... Gašper (vstane ves začuden). Vraga! — Ti si. Ha, slišiš ti... ha!... kdo ste pa vi... ti?! Pavle (začuden). Pri moj primeknil! Gašper (nadaljuje) — dr. Snoj, advokat! R o t i j a (strmeča vstane). Mirko ? ! Marica. Da, moj Mirko! Mirko. Da, da, dr. Mirko Snoj, ljuba moja mati! — 75 Gašper (strme sede, no kmalu se odloči, skoči na noge in moli obe roki Mirka). Sedaj pa ne rečem nič druzega, kakor: Mirko, če si mene tako ugnal, Bog te živi, — prokleti advokat, ti si zaslužiš milijone s svojo glavo! Kar je zapisano, je zapisano! Vrag vzemi Vrednjaka ! Že dobro, vse je prav! Marica, ta je tvoj ženin, pa amen in križ božji! Mirko 1 Dragi oče ! (Hitita k njemu ter M a r i c a J ga vsak od svoje strani objameta). R o t i j a. Hvala Bogu! (Sede in sklene roki). Pavle. Meja zelena... vse je po sreči — saj sem rekel: V Ljubljano jo dajmo! ,v.. . . „ v . Živio ! (Dvignejo čaše). (Zastor pade). VII. zvezek: Piitifarka. Burka v enem dejanju. — (3 možke, 2 ženski osebi.) Vlil. « ; Čitalnica pri branjevki. Burka v enem dejanju. — (2 možki, 5 ženskih oseb.) IX. « : Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. — (1 možka, 3 ženske osebe.) X. « : Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — (6 možkih, 3 ženske osebe). XI. XII. XIII. XIV. XV. « : Dve tašči. Veseloigra v enem de¬ janju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) « : Mesalina. Veseloigra v enem de¬ janju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.) « : Nemški ne znajo. Burka v enem dejanju. — (8 možkih, 1 ženska oseba.) « : Raztresenca. Veseloigra v enem dejanju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) « : Prvi ples. Komedija v enem de¬ janju. — (2 možkih, 6 ženskih oseb.) XVI. zvezek: V medenih tednih. Burka v enen 1 dejanju. — (5 možicih, 3 žensk«, osebe.) XVII. « : Mlinar in njegova hči. Žaloigra f petih dejanjih. — (11 možkikl 4 ženske osebe.) Vsak posamezen zvezek enodejank stane 40 vin., po pošti 5 vin. več. I t : NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000466121 lllllll