VESTMK
Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagspostamf 9020 Kiagenfurf
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurf
Posamezni izvod 3 šiiinge š	mesečna naročnina 12 šiiingov
E	eeioieina naročnina 120 šiiingov
P. b. b.
^mtnmtmnmmmt<mtumtmmm)m)nmmtntmmtmtnm<j=
LETNiK XXXiV.
CELOVEC, PETEK, 19. OKTOBER 1979
ŠTEV. 42 (1939)
OKTOBRSKi TABOR V CELOVCU:
Mogočna
manifestacija
enakopravnosti in sožitja med pripadniki obeh narodov
Že tretjič je Oktobrski tvabor, ki so ga skupaj z osrednjima organizacijama koroških Siovencev pripravite demokratične skupine ob podpori števiinih ugiednih osebnosti iz ceie Avstrije, zeio nazorno in prepričijivo dokazai, da se v Avstriji in ziasti tudi na Koroškem nenehno širi krog tistih ijudi, ki so spoznaii, da dežeii, ki je skupna domovina dveh narodov, ne koristi obujanje nacionaiistične miseinosti in ščuvanje na narodnostno mržnjo, temveč da tej dežeii more koristiti samo nova, v bodočnost usmerjena miseinost. V tem smisiu je tudi ietošnji Oktobrski tabor minuto soboto izzvenet kot mogočna manifestacija enakopravnosti in sožitja med pripadniki obeh narodov.
V velikem šotoru v celovškem .Evropskem parku" ob jezeru se je v soboto od 2. ure popoldne pa do 11. ure ponoči odvijal pester program, ki
mu je sledilo daleč nad 1000 obiskovalcev. Med udeleženci so bili pripadniki obeh narodov v deželi in prišli so številni prijatelji tudi iz drugih prede-
Ma Oktobrskem taboru v vetikem šotoru v celovškem ..Evropskem parku" se te zbra 'o daleč nad tOOO tjudi.
Zunanji minister SFRJ
na uradnem obisku v Avstriji
Na povabilo avstrijskega zunanjega ministra Wi)libalda Pahra je v času od 17. do 20. oktobra na obisku v Avstriji zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Jugosiavije Josip Vrhovec.
Kakor je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kaiezič že v napovedi tega obiska naglasil, sodi obisk v okvir vsebinsko razgibanega sodeiovanja na števiinih področjih dvostranskih odnosov, ki ga razvija Jugosiavija v smisiu načel politike neuvrščenosti in dobrega sosedstva. Pogovori, ki jih bo imel Vrhovec med svojim obiskom v Avstriji, pa bodo — kot je poudari) Kaiezič" — „daii priložnost tudi za vsestransko proučitev odprtih vprašnaj v medsebojnih odnosih, vštevši poiožaj in pravice slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji".
V tem smislu obisk jugoslovanskega zunanjega ministra v Avstriji pozdravijamo tudi koroški Siovenci ter je v izjavi, ki jo je ob obisku objavita Zveza siovenskih organizacij na Koroškem, rečeno:
„ZSO se je vsa povojna ieta zavzemata za dobre sosedske odnose med obema državama. Slovenska narodna skupnost lahko mnogo prispeva k dobrososedskim odnosom, hkrati pa smo prepričani, da si bomo v ozračju mirnega sožitja prej iahko izborili pravice, zapisane v mednarodno veijavni državni pogodbi. Za te pravice in s tem za končno izpoinitev člena 7 se borijo vsi Siovenci v Avstriji in vedno več demokratičnih nem-škogovorečih sodržavijanov.
Prepričani smo, da bosta avstrijski in jugoslovanski zunanji minister obravnavata poteg ostaiih vprašanj medsebojnega sodelovanja, kot so gospodarska in druga vprašnja, predvsem tudi odprte probieme siovenske narodne skupnosti. Prepričani smo, da je ie ob stainem in dosiednem poglabijanju vsestranskega sodelovanja mogoče reševati med drugim tudi nerešena vprašanja siovenske narodne skupnosti v Avstriji in da nasprotno vsako zaostrovanje odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo koristi v prvi vrsti nazadnjaškim in nedemokratičnim silam."
O poteku obiska bomo poročati v prihodnji števiiki.
lov Avstrije; zlasti razveseljivo pa je bilo dejstvo, da je bila najmočneje zastopana mladina — viden izraz usmeritve te vsakoletne prireditve v bodočnost. Prav tako širok in vso Avstrijo obsegajoč je bil tudi krog sodelujočih skupin in posameznikov, ki je segal od popevkarjev in protestnih pevcev nemškega jezika do slovenskih pevskih zborov, od literatov obeh narodnosti in kabaretistov pa do znane dunajske pevsko-glasbene skupine .Schmet-terlinge". Vsi so bogato prispevali k skupnemu programu, ki se je odvijal kot glasna demonstracija proti sleherni krivici, proti zlorabljanju zgodovinskih obletnic za hujskanje naroda proti narodu, proti kratenju pravic narodnim in drugim manjšinam; vsi so aktivno sooblikovali manifestativno izpoved prireditve, ki je bila usmerjena v enakopravno sožitje in prijateljsko sodelovanje vseh ljudi dobre volje, ne glede na narodnost in jezik, stan ali politično prepričanje.
Zastopnik organizacijskega odbora je v pozdravnih besedah opozoril, da je žamisel Oktobrskega tabora padla na rodovitna tla: prvi tabor pred dvema letoma je moral biti še izven Celovca; lansko drugo prireditev smo že imeli v Celovcu, vendar še na zasebnem prostoru; letošnji 3. Oktobrski tabor pa kljub nasprotovanju Heimat-diensta in sorodnih krogov že prirejamo v Celovcu na javnem prostoru, kar je brez dvoma izraz uspešnega boja za enakopravnost koroških Slovencev. Prav tako razveseljiva pa je tudi udeležba prijateljev iz cele Avstrije — soborcev za demokratične svoboščine in za pravice manjšin.
.Za pravice manjšin" se je glasilo tudi eno izmed gesel letošnjega Oktobrskega tabora. In ni bita Zveza avstrijskih visokošolcev edina, ki je brzojavno izrazila solidarnost z vsebino tabora ter odločno obsodila narodnostno hujskanje nemškonacionalnih organizacij. Podobnih solidarnostnih izjav je bilo več, predvsem pa so se k vsebini in izpovedi Oktobrskega tabora priznali vsi, ki so spregovorili na prireditvi.
Tako je predsednik ZSO dr. Franci Zwitter naglasil, da se borimo za sožitje in razumevanje. Zavrnil je napade nemških nacionalistov, ki nam očitajo izdajstvo domovine, če se izrečemo proti oktobru; če pa pravimo, da nismo za odpravo oktobra, nam spet očitajo, da nismo verodostojni. Toda nočemo biti tujek v domovini, temveč enakopravni z narodom sosedom, zato smo skupaj z nemško govorečimi so-deželani za nov oktober v duhu Prešernove Zdravljice — s tem pa sadimo drevo nove Evrope, ki ga nobena bur-ja ne bo mogla izruvati. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc pa je dejal, da je Oktobrski tabor najboljši dokaz, da imamo vedno več prijateljev, ki se zavedajo, da so manjšinske pravice človekove pravice in da je boj za te pravice boj za demokracijo. Vsebina novega oktobra je usmerjena v sožitje med slovensko in nemško govorečimi deželani, ta misel oktobra pa kaže v bodočnost.
Znani dunajski novinar in publicist Harald Irnberger, eden izmed podpisnikov izjave za Oktobrski tabor, je odločno zavrnil tiste kroge na Koroškem, ki si lastijo monopol v domovinski zvestobi in zlorabljajo spomin na plebiscit za razpihovanje narodnostngea sovraštva. Toda tudi na Koroškem je vedno več, in zlasti mladih ljudi, ki ne verujejo več tistim, ki so potvarjali zgodovino. Zato novi oktober daje tudi dovolj povoda za optimizem — je izhodišče za premagovanje malenkostnih nacionalnih nasprotij, je začetek nove, gotovo še dolqe in težavne poti do boljše in pravičnejše druž-Mg #.
ZVEZA KOROŠKiH PARTiZANOV vabi na
SPOMiNSKO SVEČANOST
ob 35-tetnici umora Domnove čete na Kometjnu
ki bo v nedeijo 21. 10. 1979 ob 11. uri pri spomeniku na Vrhu pri Cimprcu nad Piiberkom.
V okviru spominske svečanosti bo tudi ietošnja
OSREDNJA POČASTITEV OB DNEVU MRTVIM
Počastimo spomin naših mrtvih junakov, ki so darovati živijenje za svobodo v borbi proti fašizmu.
Giavni odbor
Pot na Komeij petje iz Nonče vasi (Einersdort) aii iz Suhe (Neuhaus).
Oktober starega duha...
Medtem ko je sobotni Oktobrski tabor poteka) v znamenju enakopravnega sode!ovanja in medsebojnega razumevanja med pripadniki obeh narodov v dežeti ter izzvenet kot razveseljiv korak po poti v tepšo skupno bodočnost, je nedetjsko zborovanje KHD in KAB tudi tokrat imeto povsem značaj „tradiciona)ne" nacionahstične prireditve. Bi) je to v pravem pomenu besede oktober starega duha; organizatorji in akterji so se res potruditi, da so mu dati že znano zunanjo podobo in prav tako znano vsebino.
Vendar pa je bito ob tem oktobru starega duha opaziti tudi nekaj novega: namreč razvesetjivo dejstvo, da se krog tistih, ki še vedno stedijo samozvanim kticarjem domovine, vidno in žeto hitro zmanjšuje. Saj se je tokrat zbrato na Starem trgu v Celovcu te še kakih 3000 rjavčkov
— in njihovo števito ni postato večje ktjub smešnim računskim akrobacijam, ki jih je uganjat eden izmed govornikov; niti števita ne more povečati revni poskus UVP-jevske Votkszeitung, da bi s čudežnim po-množevanjem udetežbe na nedetjski prireditvi zabrisata štab vtis, ki ga je v teh krogih napravita s svojim prvotnim objektivnim poročanjem o sobotnem Oktobrskem taboru.
Tista ..domovinska zvestoba", ki jo jemtjejo v zakup nemški nacionatisti, tudi na Koroškem zgubtja na pri-vtačnosti. Zato pa v teh krogih postajajo tako živčni, ker je znanstvena publikacija o desnem ekstremizmu v Avstriji, posvetita za kulise tudi tistih sit, ki že desettetja ztorab-tjajo domovinska in narodnostna čustva. Njihova besna reakcija je žeto zgovorna in samo kaže, da jih je zadeto v živo.
H H H
in obiastne miseinosti
Doživeti pa smo za tetošnji 10. oktober tudi nastop, ki bi ga tahko imenovati ^oktober obtastne miselnosti". Dežetni gtavar Wagner se je namreč v svojem govoru na uradni svečanosti na cetovškem pokopatišču postuževat taktike, ki nevarno meji na diktiranje od zgoraj, kaj in kako mora biti eno in drugo.
2e njegova trditev, da je bita z zakonom o narodnih skupinah izpot-njena državna pogodba, gre mimo resnice in tudi s še tako vztrajnim ponavtjanjem ne bo postata botj resnična. Predvsem pa je treba odtočno zavrniti njegov poskus, da bi manjšinsko oziroma narodnostno probte-matiko zreducirat na raven nekaj skrajnežev na vsaki strani. Dostej smo biti vajeni, da so se geset o „stoven-ski nevarnosti" in grozeči „stoveni-zaciji" postuževati te naibotj zagrizeni nemški nacionatisti, ki so s tem razpihovati narodnostno sovraštvo in ščuvati proti stovenskemu detu pre-bivatstva. Sedaj pa se podobnega izrazoslovja poslužuje četo dežetni gtavar, ki je očitno tako zaverovan v svojo namiŠtjeno ..pomiritev", da ne vidi razlike med početjem tistih, ki bi manjšino hoteti oropati še zadnjih bornih ostankov pravic in s tem neposredno ogrožajo njen obstoj, ter na
drugi strani prav zaradi tega statne-ga ogrožanja potrebnim in upravičenim bojem manjšine. Boj za obstoj naroda pa vendar ne more biti ..ekstremizem", kakor tudi prizadevanje za uresničitev enakopravnosti, ki nam jo zagotavtja državna pogodba, ne more biti „stovenizacija"!
Ne dovotj prepričtjiva tudi ni bita gtavarjeva ugotovitev, da nobena stranka in nobeno društvo nima iz-ktjučne pravice tastiti si zastuge za ptebiscit — kajti v isti sapi je že spet potrjevat upravičenost obstoja KHD in KAB. Kam v tej zadevi „pes taco moti", izvemo iz čtanka v KTZ, kjer so sicer zapisane žeto ostre in kritične besede na račun predsednika KHD Fetdnerja, kjer pa je hkrati spet govora tudi o tem, kako menda utemetjen je obstoj in baje potrebna ie dejavnost takih organizacij. Vsi-tjuje se torej vtis, da ne gre za spremembo ati sptoh opustitev dejavnosti, ki jo te organizacije razvijajo v očitnem nasprotju z dotočiti državne pogodbe in avstrijske ustave, marveč obstoja samo žetja po zamenjavi strankarsko pobarvane kapice iz „črne" v „ rdečo" — očitno v spoznanju, da z mešanjem teh barv nastane rjava barva koroške domovin-sko-zveste uniformiranosti.
POBRATENJE MED CELOVŠKtM iN MARtBORSKiM DiJAČKtM DOMOM:
Šibkejši je videi, da je brat močan
in je začet zaupati vase in v svojo prihodnost
Pobuda, ki je bita dana pred dvema ietoma, ko so se otvoritve Doma srednjih šoi „Lizike Jančar" v Mariboru udeiežiii tudi predstavniki Dijaškega doma Siovenskega šoiskega društva iz Ceiovca, je ietos obrodita sadove: v navzočnosti predstavnikov družbenopoiitične-ga živijenja Maribora ter zastopnikov Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Siovenskega šoiskega društva je biia v sredo prejšnji teden v prostorih doma „Lizike Jančar " svečano podpisana iistina o pobratenju med omenjenima dijaškima domovoma. S to iistino so se obvezati, da bodo razvijati nadainje medsebojne deiovanje in izmenjavo izkušenj, s tem pa tudi krepiti bratstvo ter negovati narodnostne in kuiturne tradicije ter tradicije narodnoosvobodiine borbe in še posebej borbe za pravice Siovencev na Koroškem.
Besede pozdrava na prisrčni svečanosti, ki so jo s kutturnim sporedom obogatili gojenci obeh dijaških domov, je izrekla ravnateljica mariborskega doma srednjih šol Magda Žezlina. Naglasila je, da tudi to srečanje dokazuje, da slovenskega naroda ni mogoče ločiti z državnimi in političnimi mejami. „To nenehno potrjuje naša skupna zgodovina, skupna kultura ter trdne medsebojne človeške in narodnostne vezi; to potrjuje naša sedanjost in skupna prizadevanja v borbi za še lepši, pravičnejši in humanejši, bolj demokratičen in svobodnejši jutri."
Pri pobratenju med gojenci obeh domov ne gre le za slavnostni trenutek, ki bo tonil v pozabo, je dejala ravnateljica Magda Žezlina, ampak gre za dogovorjen program medsebojnega sodelovanja. „Tako pobratenje kot razvijanje medsebojnega sodelovanja pa pomeni za nas veiiko obveznost. Potruditi se bomo moraii, da bomo k temu pritegniti vse mariborske vzoojne, iz-obraževaivaine in družbenoooiitič-ne ustanove ter deiovne organizacije — doižnost vseh teh je, da pripomoremo rojakom na Koroškem k boijšemu deiu in tudi k izgradnji novega doma v Ceiovcu."
Svoja izvajanja je zaključila z ugotovitvijo, da bo morda kdo imet pomisleke in bo program sodelovanja in pobratenja ocenjeval drugače. „Vendar nas naj to ne moti. vodi naj nas misei, ki jo je izreke) tvan Cankar: šibkejši je videi, da je brat močan in je začei zaupati vase in v svojo prihodnost!"
V imenu dijaškega doma SšD iz Celovca je spregovorila ravnateljica Ančka Kokot, ki je dejala, da je za nas še posebnega pomena, da je do pobratenja prišlo prav v mednarodnem letu otroka. Orisala je razmere na Koroškem in opozorila, da naši otroci v občinskih otroških vrtcih niso deležni vzgoje v materinem jeziku in tudi v osnovni šoli jih morajo starši posebej prijaviti k slovenskemu pouku. ..Kako naj se razvijajo v samozavestne osebnosti, če se jim kratijo najosnovnejše pravice," je poudarila Ančka Kokot...Bodočnost vsakega naroda je miadina in tako je tudi za nas koroške Siovence miadina pogoj narodnega obstoja. Zato je naša doižnost, da miadini nudimo vse pogoje, da se bo znaia neustrašeno boriti za svoje in narodnostne pravice; pomagati ji moramo pri vktjučevaniu v družbeno živijenje, da bo tudi kot dei siovenske narodne skupnosti dobita mesto, ki ji pripada."
Ančka Kokot je orikazala razvoj Dijaškega doma SšD od njegovih skromnih začetkov preko neštetih ovir in težav do danes, ko razmere nujno narekujejo potrebo gradnje novega mladinskega centra, ki bo nudil pogoje za vzgojo predšolske, vajeniške in dijaške mladine. ,.V tem smislu pomeni pobratenje med mariborskim in ceiovškim domom za siovensko miadino na Koroškem kot tudi za vse Siovence. ki tam živimo in deiamo tudi veiiko moraino podporo v boju za narodnostne pravice."
Na svečanosti ie spregovoril tudi tajnik Zveze slovenskih organi-
zacij na Koroškem dipl. inž. Feliks VVieser, ki je dejal, da se na Koroškem v zadnjih letih vedno bolj uveljavlja frontovska orientacija narodnopolitičnega dela, ko v boj za narodne in socialne pravice vključujemo najširše kroge Slovencev ne glede na idejnopolitično usmeritev. „V zadnjih letih postaja boj za naše pravice vedno bolj konkreten: medtem ko smo prej samo načelno zahtevali izpolnitev člena 7, smo sedaj naše cilje bolj jasno opredelili," je ugotovil tajnik ZSO ter omenil gradnjo kulturnih domov in otroških vrtcev ter prizadevanja za uveljavljanje slovenščine v javnosti. „Siovenci na Koroškem smo dei avstrijske družbe, hkrati pa smo dei siovenskega naroda. Naš poiožaj nam narekuje, da skušamo čim boij učinkovito soobiikovati vse družbenopo!itične in gospodarske odiočitve v prostoru, v katerem ži-
vimo. Kot dei siovenskega naroda pa moramo podvzeti vse, da našim prihodnjim rodovom ohranimo siovenski jezik in siovensko kui-turo, s tem pa narodno identiteto. "
Tajnik ZSO je tudi omenil, da so nemški nacionalisti pobratenje med celovškim in mariborskim domom označili kot izdajo domovine in kot neupravičeno poveličevanje partizanstva. „Tukaj moram poudariti, da s) koroški Siovenci tudi v bodoče ne bomo pustiti kratiti naše pravice do vsestranskega sode-iovanja z matičnim narodom — še najmanj pa od tistih, ki so v pretek-iosti koroško domovino vedno iz-daii, kadar so jim to narekovati njihovi veiikonemški ciiji. Giede narodnoosvobodiine borbe pa je treba poudariti, da je bii prispevek koroških Siovencev k vzpostavitvi druge avstrijske repubiike veiik. Naša antifašistična pretekiost pa je tudi danes pomemben steber povezovanja z demokratičnimi siiami večinskega naroda — zato bo gojitev tradicij NOB tudi v bodoče sestavni dei boja za naše pravice. "
Po skupnem kosilu je bil sprejem pri občinski skupščini mesta Maribor, gojenci našega dijaškega doma pa so navezali prijateljske stike s svojimi mariborskimi vrstniki ter si ogledali razne zanimivosti mesta.
Združeni narodi
obsojajo rasno diskriminacijo in sc zavzemajo za pravice manjšin
Na zasedanju ietošnje giavne skupščine OZN v New Yorku se je prejšnji teden končaia spiošna razprava, v kateri so predstavniki včianjenih držav spregovoriti k najboij perečim vprašanjem današnjega sveta. Deio giavne skupščine se nadaijuje v odborih in pododborih, kjer tudi pripravijajo razne dokumente, ki jih naj bi sprejeti na tem zasedanju.
Tako je sociaini odbor skupščine že prediožii resoiuciji o boju proti rasizmu in rasni diskriminaciji.
V prvi resoiuciji pozdravijajo skiepno dekiaracijo in odiočitve z nedavnega šestega vrha neuvrščenih, nanašajoče se na poiožaj na jugu Afrike. Resoiucija poziva države, naj sprejmejo zakone o kaznovanju ziočinov apartheida; hkrati pa resoiucija terja, da dopoinijo seznam posameznikov, organizacij, ustanov in predstavnikov držav, odgovornih za take ziočine.
Druga resoiucija zahteva od držav, da objavijo podatke o svojih odnosih z rasistično viado v Južni Afriki. Nadaije zahteva od držav, da objavijo podatke o demografski sestavi svojega prebivaistva, posebej pa jih poziva, da se iotijo učinkovitih ukrepov za zagotovitev enakopravnosti in povečanje pravic narodnostnih, etničnih, jezikovnih in drugih manjšin.
Praznik v Radencih
v znamenju novih načrtov
V Radencih, ,,-domoviini" znane mineralne vode, so prejšnji teden obhajali krajevni praznik, ki so ga razumljivo povezali s svojimi gospodarskimi dosežki in načrti. V praznovanje so zlasti vključiti 110-letnico organiziranega polnjenja in prodaje radenske mineralne vode. Spomnili pa so se tudi pomembnega dogodka pred desetimi leti, ko sta jugoslovanski predsednik Tito in avstrijski predsednik Jonas v Gornji Radgoni svečano izročila v promet „most prijateljstva" čez reko Muro.
Razvoj in načrte delovne organizacije Radenske, ki zaposluje tdanes že 2200 ljudi, je predstavil generalni direktor Feri Horvat. S ponosom je navedel, da sodi Radenska danes tako po obsegu proizvodnje kot po tehnologiji in kakovosti zdraviliških storitev ne samo v jugoslovanski, temveč tudi v svetovni vrh. Po količini polnjenja je Radenska na četrtem mestu v svetu; od skupno prodane količine mineralne vode v Jugoslaviji pa odpadeta na Radensko dve petini. O njeni kvaliteti in priljubljenosti doma in v svetu pa brez dvoma govorijo tudi mednarodna priznanja, ki jih je osvojila Radenska. Tako je prav lotos, ko obhaja
110-letnico.
Predstavnik! ceiovškega in mariborskega dijaškega doma so podpisa)! Listino o pobratenju in s tem poioiiii temeije še tesnejšemu sodeiovanju.
prejela v Londonu na mednarodni živilski razstavi visoko priznanje, ki ga podeljujejo za izjemne dosežke dustriji —
m napredek v živilski Mlin sicer je Radenska do-
Predstavitev manjšin
v novi številki lista Einheit - Enotnost
Č%ro/nr zn pravice /Manjšin v Avstriji, ki nosi pet-jezični nasiov „Ein^eit-Enornost-/edinstvo-Egyseg-^vor-nost", je preše/ od o/nčajnega ve/i^ega časopisnega Jor-nrata na manjši revija/ni Jormat. Vendar ni njegov zn-nanji videz edino, knr pade krn/cn v oči/ razvesc/jiva je namreč predvsem /žogata in pestra vse/nna, /ti je o/di^ovana ta/to, da predsiav/ja pravzaprav vse po-mem/mejše manjšine v Avstriji.
.S //rok/enMtiko madžarske manjšine na Gradiščanskem seznanja pogovor s procesorjem Z.ajosem 5zekere-nyijem. /e to edina narodnostna skn.pMOSt, ki se je od-/cči/a za sode/ovanje v takoimenovanik sosvetik. Svojo od/očitev Mteme/jnjejo gradiščanski A/adžart z dejstvom, da č/en 7 avstrijske državne pogodke priznava in ščiti /e S/ovence in Hrvate, vse osta/e manjšine v zlvstrijt pa so s/ej ko pvej krez nradnega priznanja in zaščite, kar da so gradiščanski Madžari sedaj doseg/i z vk/jnčit-vijo v sosvete. V osta/cm zastopajo „po/itiko ma/ik korakov", vendar je tndi njikov ci/j enakopravnost na vsek področjik — od dvojezičnik otroškik vrtcev preko dvojezične šo/e do dvojezičnik napisov in uradovanja.
Drnga manjšina, ki jo spoznamo, so Romi a/i Cigani na Gradiščanskem, ki se morajo koriti sp/ok z ve/ikimi težavami, če se sknšajo vk/jnčevati v de/ovno razmerje ;n v drnžkeno živ/jenje. Pri tem igrajo pomemkno v/o-go zgodovinski predsodki, tndi pomanjkanje /astnik organizacij močno ovira njikov razvoj, predvsem pa je čeda/je kajši asimi/aciji krivo popo/no ignoriranje te narodnostne skapine s stran/ aradne Avstrije — saj je Rome povsem prezr/ ce/o „vzowi" zakon o narodnik skap/nak.
Naravnost k/asičen primer v asimi/acijo asmerjene manjšinske po/itike Avstrije doživimo pri danajskih Čekik, pri katerih Ztvstrijn z aspekom ave/jav/ja trdi svojo preizkašno prakso „de/i in v/adaj" Ctadi pri njih ve/ja za ..demokratičnega" samo tisti de/ narodnostne skapine, ki je pretrga/ stike z matičnim narodom — g/ej primer Koroške/). Praksa, ki se je pos/ažaje r4v-
strija v primera danajskih Čekov pri /jadskik štetjih, pa je skoraj že podokna tozadevni praksi Ro/garije, kjer so makedonsko narodnost statistično že povsem /ikvidira/i. Razam/jivo postav/jajo danajski Čeki na prvo mesto skrk za m/adino.
Po/ožaj gradiščanskih Hrvatov je prikazan v og/e-da/a /etošnje 30-/etMicc Hrvaškega ka/tarnega draštva na Gradiščanskem, ko je ki/o na pros/avi tega pornentk-nega jaki/eja od/očno postav/jeno, da je Avstrija s/ej ko prej do/žnik, saj še vedno ni izpo/ni/a svojih obveznosti iz državne pogodke. Na prikrite in na ločitne metode asimi/acijc pa opozarja prispevek, ki se kavi s prostorskim načrtovanjem na Gradiščanskem.
Pretežni de/ najnovejše števi/ke /ista „Einbeit-EMOt-nost" pa je posvečen koroškema. prok/cma, in sicer v /ači /0. oktobra in s tem v zvezi na primera po/itike, ki jo že 60 /et vodijo in avc/jav/jajo nc;nškoMncioMM/i-stični krogi. V obširnem č/anka je s števi/nimi doka-menti prikazano, kakšna je ki/a resnica koroškega p/e-kiscita /eta 7920 in da zato ni nobenega vzroka za takšno praznovanje oktobra, kot smo ga na Horoškem vajeni. Dragi prispevek se znanstveno kavi z vprašanjem nemškega naciona/izma na Roroškem od /eta 7920 naprej ter dokazaje njegovo kontinaiteto vse do današnjih dni. Proti vsem tem pojavom pa je postav/jena mise/ in vsebina „novega oktobra", kot jo izpovedaje Oktobrski tabor.
Na konca — nekako za primerjavo — s/edi še prispevek o manjšinski prok/ematiki dragod/ tokrat je govora o Vojvodini in posebej o možnostih, ki jih imajo tamkajšnje narodnosti na področja so/anja in izobraževanja.
Najnovejša števi/ka /ista ..Einbeit-Enotnost" obsega 27? strani ter stane 70 ši/ingov. Dobi se v knjigarni „Naša knjiga" v Ce/ovca, Pav/ičeva 3-7, nas/ov ared-ništva pa je/ Ro/idaritatskomitee /ar die Reckte der Minderbeiten, Postjack 497, 9070 R/agenjart/Ce/ovec.
slej edina, ki ji je to priznanje uspelo doseči dvakrat zapored.
Delovni kolektiv Radenske je svo) jubilej proslavil tudi z izgradnjo depandanse k hotelu Radin, v kateri je 220 postelj, poleg tega pa še prostor) gospodarske zbornice Slovenije in muzej Radenske. Prav tako so ob krajevnem prazniku odprli tudi novo poslopje pošte in banke. Praznik pa so še obogatili s kulturno-umet-niškim prispevkom: pripravili so dobro obiskano srečanje s pesnikom Kajetanom Kovičem, čigar književni opus je bil prikazan v razstavnem prostoru poleg grafik akademskega sklikarja Lojzeta Logarja.
Udeležencem zborovanja je spregovoril tudi predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan, ki je prav tako naglasil uspešno pot Radenske ter orisal njene načrte za še večjo mednarodno uveljavitev.
Nacistični ziočini
v !uči mednarodne znanosti
Na mednarodni znanstveni konferenci, ki je bila v Parizu pod naslovom ..Nacizem in hitlerjanska vojna pred zgodovino", so se dogovorili, da bodo ustanovili mednarodno komisijo, ki bo preučila in ugotovila dejstva o nacističnih načrtih za pokole ljudi in iztrebljanje narodov. Med drugim bo komisija morala podati tudi strokovno tehnološko oceno o inštrumentih, ki so jih uporabljali nacisti. V komisiji bodo sodelovali strokovnjaki in znanstveniki z najrazličnejših področij, tako da bodo njeni izsledki predstavljali prvo ..kodificirano" poročilo o genocidni politiki nacizma.
Na konferenci, na kateri so sodelovali znanstveniki različnih političnih prepričanj, so zlasti poudarili, da je Hitler že prej pripravil načrte za iztrebljanje ..manjvred-nih" narodov. S tem so odgovorili tudi na trditve neonacističnih reakcionarnih krogov, zlasti v Zahodni Nemčiji, pa tudi pri nas v Avstriji, ki razširjajo ..zgodovinsko resnico", da Hitler sploh ni imel namena iztrebljati druge narode, temveč da je bil žrtev zarote Židov in komunistov in da se je bi) zato ..prisiljen" braniti.
Ravno zaradi takih pojavov so se na konferenci tudi dogovorili, da bodo podobno mednarodno konferenco pripravili tudi v Zahodni Nemčiji, kjer je oživljanje nacističnih legend postalo že vznemirjajoče. Kot gostiteljica takega zborovanja pa bi prišla v poštev tudi Jugoslavija, in to zaradi vloge, ki jo je imela v boju proti fašizmu in zaradi velikega deleža jugoslovanskih znanstvenikov pri raziskovanju zgodovinskih resnic o nacizmu.
Počastitev Prežihovega Voranca
veiikega siovenskega pisateija, humanista in revoiucionarja
S tridnevnimi „Vorančevimi siavnostmi", ki so potekate minuii teden v ožji domovini Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca, so domačini in je ves siovenski narod dostojno počasti) veiikega koroškega siovenskega pisateija ter humanista in revoiucionarja. Posameznih prireditev so se udeiežiii števiini domačini, pridružiti pa so se jim tudi vodiini predstavniki družbenopotitičnega in kuiturnega živijenja vse Siovenije. Navzoči so biii tudi zastopniki siovenskih organizacij iz avstrijskega deia Koroške, saj koroški Siovenci na obeh straneh državne meje izpričujejo zvestobo veiikemu sinu naše zemije, ki je s svojimi iiterarnimi umotvori ustvari) edinstvene spomenike našim krajem in ijudem.
doče ostali zvesti Prežihovemu Vorart-cu: Se naprej bodo otroci naših otrok prebirali Vorančeve Solzice, mi pa Po-žganico, Doberdob, Jamnico, kadar pa nam bo težko, bomo vzeli v roke Samorastnike, da bi si pri Prežihovih izvirih načrpali novih moči za nove boje. Koroški partizani pa bomo k njegovemu spomeniku prihajali tudi zato, da bi skupaj s Prežihovim Vorancem potovali po partizanskih stezah od Kotelj do Belih vod, kajti v vsaki globači in grapi je skrita še nenapisana povest o boju in žrtvah, v vsakem
Letošnje „Vorančeve slavnosti" so se začele v četrtek z otvoritvijo obnovljene Prežihove bajte na Preškem vrhu
m,, kjer so odkr.h spomenik velikemu	,3^. ,3,3 da bi naužili lepot
'Ojaku, ptsateiju m revotuoonarju Pre-
sne rrez.nove bajte na rreskem vrhu rojaku, ptsateiju m revoiuctonarju Pre- pretepe koroške zemtie ob Zi!i noi .nvorančevega muzeja v njej. Preži- žih.vem Vorancu^Sp.menik je napra-	d2
novo ba to z muze em ie odprla piša- vil znam s ovenski kioar S oian Bat r. _ - "	,	,	,	..
bajto z muzejem je odprla piša teljeva vdova Marija Kuhar — Pre-žihinja, medtem ko so razne skupine
Vorančevi rokopisi
V FAKSiMiLiRAN! iZDAJi
Miadinska knjiga v Ljubijani je na čast ..Vorančevih siavno-sti" izdaia taksimiiirano izdajo rokopisov treh besedii Prežihovega Voranca: noveio ..Greh na odoru" [ki ima v zbirki „Samo-rastniki" nasiov ..Ljubezen na odoru"), črtico ..Soizice" ter ii-terarno reportažo .Gosposvetsko poije". Knjigo je pripravi) urednik Vorančevih zbranih spisov Drago Druškovič, ki je napisa) tudi spremno besedo, ki bo z njegovim dovoijenjem ponatisnjena tudi v Koroškem koie-darju za ieto 1980 — kot prispevek k 30-ietnici smrti Prežihovega Voranca.
vil znani slovenski kipar Stojan Batič, ki je — kot je v slavnostnem govoru poudaril predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič — ..ustvaril izrazito, izjemno podoživljeno podobo kmeta in umetnika, revolucionarja in misleca". Ko je naglasil trdno povezanost Pre-
nes živi mladi rod samorastnikov, ponosni rod, ki nima več upognjenih pleč. Ce živi boljše in lepše, kakor smo znali živeti mi, se bomo tega skupaj s Prežihom veselili.
Na slovesnosti pri odkritju spomeni-...	,7	;	.	.	ka Prežihovemu Vorancu so prebrali
zihovega Voranca z domačo koroško ,^j osebno sporočilo predsednika Ti-zemljo, v kateri ,e ostal zasidran tudi ,3, ^ se Prežiha spominja kot ožjega !"> Je n°"-' skozi belogar- ^.delavca in prijatelja, nato pa pou
disfične, italijanske in nemške zapore, je Mitja Ribičič dejal: V Mauthausnu je izgubil vero v človeka, ker je bilo to, kar je videl in doživel, tako grozno, da je sklenil, da ne bo več prijel peresa. Vendar, tu v Kotljah se mu je povrnila spet silna vera v slovenske male ljudi, začel je spet pisati, tudi o strahotah, povrnil se je v otroška leta ter prinesel materi Solzice, ki so cvetele v Peklu, v mračni globači pod Koglom.
Kakor je bil Voranc po eni strani povezan s svojo ožjo, rodno domovino, tako je po drugi strani njegovo delo veljalo spet vsem malim in zatiranim ljudem. Zato bi mu spomenik lahko postavili na kateremkoli kraju ožje in širše domovine, v Beogradu ali v Ljubljani, v Trstu ali v Celovcu — je naglasil Mitja Ribičič
darja: „Njegovo delo je postalo last ne le slovenskega naroda, temveč vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Zato pozdravljam kot zelo pomembno odločitev o odkritju spomenika Prežihovemu Vorancu, kar bo trajno priznanje in spomin na tisto, kar je storil za svobodo in razcvet naše države."
Dan odprtih vrat
na siovenski gimnaziji v Ceiovcu
Pod gesiom „Kuiturni avtoportret Siovenske gimnazije" prirejamo v četrtek, 25. oktobra 1979, v okviru akcije „Kuitura — šoia — kuitura" ob avstrijskem nacionainem prazniku
dan odprtih vrat in kuiturni festiva)
na katerega vabimo vse starše dijakov, prijateije Siovenske gimnazije in bivše dijake šoie ter zainteresirano javnost.
Od 8.00 do 12.00 ure vam bomo nuditi ves dopoidan vrsto kuiturnih aktivnosti naših bivših in sedanjih dijakov. Obiskati boste iahko pouk giasbe, ročnega deia, tetovadbo in iiterarno branje naših bivših dijakov. V avii bodo razstavijaii naši umetniki — absoiventi svoja deia. Dijaki bodo prezentiraii svoj časopis Mi; giasbene in piesne točke bo dopoiniia podijska diskusija na temo „Mesto siovenske gimnazije v koroškem kuiturnem živijenju". Umetniški razstavi se bo pridružita še izdana iiteratura naše ustanove in iiteratura o njej ter tiimski prikaz o šoii.
Skratka: Na neprisiijen in odprt način bomo skušati prikazati naše kuiturno iice. Prisrčno vabijeni vsi!
Rgpntttf/j t/r. Vospernik
o man/sms^em šo/sffu na Tforoš^em
____________________________ ^ ^	^ ^.uicic _	^ z/torttt/trt	geogrdjt^f sre J; 79. sto/etja, sptn/tt seveda tttet/ s^egg trt socttt/rteg% ?Mprft//M, je podvajale bogat kulturni spored. Zvečer ^dar smo Js^prepričani" d^"je\iaj- znano;;;", L: je prej nctAwn;?n ;z- ;;an^ar;(ne Hgotoitttttc ncTni&onacro- vsem Joena. 7/<MS ttt 3ttt/t/p^rrer pa
Pa so v Kotljah odprli prenovljen bolj naravno in najbližje umefnikove-
kulturni dom, ki so ga poimenovati po mu življenju in srcu, če njegov sporne- A/eKs/tttrger zan;m;vo razpravo o ,,/z
/tttts/trttc^K, je oZjttv;/ Peter tt^/tst/črte pa^/;c;;t;^e, ne postaja pa s sta v ^njtg; „ /1vstr;ja trt njen; ,S7o-
svojem velikem rojaku Prežihovem Vo- nik stoji na Prežihovini, na tem prele-rancu; otvoritev je bila povezana z li- pem Preškem vrhu. Pa ne samo za-
terarnim večerom in hotuljskim literarnim taborom.
Osrednji del ..Vorančevih slavnosti je bilo 7. zasedanje plenuma kulturnih
radi tega, ker že trideset let počiva na tihem vaškem pokopališču tu spodaj v Kotljah, ne samo zaradi njegovega očeta in matere, ne samo zaradi bra-
tom znanstveno ateme/jena. (Verjetno vene;" na^aza/a, ^a^o je z razntm; o/rrttz/terterrt ntvoja trt so/s^t s;t;tac;j; r<3z/;7?% rrtet/ rterrtš/ttrrt Zrt ^rtjtžrttrrt je- 7ro/;t;črttrrtZ a 7: rep; o (Past sta/no za-S/ovcncev na Koroš^errt od 73-73 do zt^orrt trt pos^rrtezrt/rrt; narečj; ttro/- s;gara/a aspe/re german;zae;je. Zan;-7973" (z)as7<;7^angsn;veaa ttrtd sc/rtt-	t(o/;'n rtič n; manjšaj Tttd; ^ m;vo je avtorjevo opozor;7o na /jt<J-
/;sc/te ^;taat;on der 3/owertert trt Adrrt- ^P^s^rtj^ ^a/tarne avtortorrtije Zrt šo/ s^o štet;e /eta 7939 Zrt prtmerjava ten von 73-73 /r;s 7973). Avtor v ze/o ?	^ntraperta pr; Ve/;- /e-tega z narot/nostno dikcijo o/;
* "*" **- --	--------*---	a^;n;tv; onvezne avojez;cne so/e /eta
7933.
Poačne so tat/; avtorjeve agoto-
delavcev OF, ki je bilo letos v celoti ta, ki so ga v teh gozdovih ubili ge- strnjen; o/*/;^; pr;^azaje najprej raz-	t/a/o se mars/Zsaj prZpom
posvečeno razpravam o življenju in stapovci, ampak zato, ker je prav iz te vo;atra^v;st;ene, natot/vojez/eneso-	^^^^'"^avmApo-
Qe!u Prežihovega Voranca. Po uvod- pretepe koroške zemije m iz trdega /	^	^ / ^	A?/
nih besedah predsednika plenuma kut- življenja proletarcev po njenih strmi-	^oros tm ;n r;e o; o o s;rne;t Tjo/jeno po/;t;čno vot/stveno stra^ta- v;tve g/et/e Zvezne g;mnaz;je za 3/o-
lurnih delavcev OF akademika Josioa nah cmal snov za svoie navesti.	r ^ vezn; g;mnaz;j; za ovtnet.	c	M,
turnih delavcev OF akademika Josipa Vidmarja je o Vorančevem življenju 'n delu spregovoril Drago Druškovič, ("ednik Prežihovih zbranih spisov, ki ie nanizal biografske podrobnosti ter orisal okoliščine, ki so odločilno vplivale na Prežihovo pisateljsko in revo-iucionarno delo. Članica sveta federa-
nah črpal snov za svoje povesti.
,Zato mora stati Voranc tu gori, ve-iik in čokat, s pleči kakor skala, z vzboklinastim čelom in ostrimi, poševnimi zarezami ustnic. Tu mora biti, ostati sredi Koroške ter stati na mrtvi straži naše revolucije, na preži za njeno človečnost in pravičnost, na preži
ro ^oroš^Z/? 5/ovcncev, sc sama a; V svoj; razprav; jc apošteva/ Meas- označeva/a za 5/ovencc.
Te p-omanj^/j/vost; sevet/a rte
vertce ;rt g/eJe rtjem/r a/rso/verttov, pravta^o se je tre/ra zam;'s/;t; o/r rtje-gov; /a/?or;;ert; agotov/tvZ, r/a ^oro-
/rarger t/oma/a vso s/overts^o stro^ov-rto /Zterataro Zrt /e ta ;'rt tam zas/et/Z-mo trt/Ztve, ^Z so že ovržerte a/Z ospo-
ravarte. Ta^o je rt. pr. Lojze LL/e povezavo me^ soe/a/rto prZpaJrrostjo ve/Z^ovš^ega ograja rta osrtovZ števZ-
^oroš^Z/r 3/overteev ter po/ZtZcrtZm Zrt
zmartjšajejo pomerta prZcajoče raz- s/?: 5/overtcZ oLZs^ajejo taJZ e/rage prave. Pret/vsem je avtor rta^aza/ sre^rtje šo/e. Opozarja rta zaosta/ost
pre</ /et;' opozorZ/ rta t/ejstvto, Ja rtem-
cije Lidija Sentjurc je v svojem rete- za narodnostne in čtovečanske pravice š^a /Zteratara rtavaja /e rte^aj Zzjav ^a/tarrro-po/ZtZertZm strem/jertjem rta
tatu osvetlila predvsem Vorančevo po- ljudi. Tu mora stati in nas hrabriti, da iitično delo. Poleg tega pa so o Pre- bomo znali pogumno gledati vase in
/a zapot/fm7) z vtšjo vZso^o ^va/Zjt-^acZjo Zrt p-rZmerja števZ/^e z avstrZj-
o/rč;'rt g/eJe ačrtega jezZLa Zz /eta ertZ strart; t/e/a s/overts^e Zrtte/Zgertce s^Zm povprečjem. Pomartj^artje astrez-
žihu in njegovem pisateljskem ter re- okrog sebe in s tem pogumom prešo- ogromno ar/rZvsLega graJZva,	/e
volucionarnemdelusoreaovoriliseste- lati. kakšno le bio resnično živheme .	°	.
volucionarnem delu spregovorili še številni literarni zgodovinarji in kritiki, kulturni delavci in tudi Prežihovi sodobniki, ki so obudili osebne spomine
nanj.
Prireditve v okviru ,Vorančevih slavnosti" so izzvenele s sobotnim zbo-
jati, kakšno je bilo resnično življenje včeraj in kakšno bo lahko jutri, če bodo Hudobivniki združeni, enotni in močnejši od kakršne koli oblasti nad njimi."
Ob koncu svojega govora ie Mitja Ribičič poudaril, da bomo tudi v bo-
7369. O tem vprašartja o/rstoja tat/; Zrt rta t/rag; strart; v/at/ajoeega sZste-
Xoroš^cm. TVjegova avot/rta
rtZ/r je/ovm/r mest rtegat/vrto vp/Zva rta vrrtZtev sret/rtje- Zn vZsoPo/rva/Z/r-tež^o t/osfopert Zrt ga prav zarat/Z	agotovZtev g/et/e	v/oge šo/e, ^Z je	cZraaega ^at/ra v t/omače	o^o/je.
tega verjetrto še rtZ/rče rt; sZstematZčrto	po ert;	strart/ pot/	gotovZmt po/Zt;čr;Z-	/Vgot/rtejš; /ro razvoj /e, če	/ro rta
p-reg/et/a/. Avtorjeva trt/Ztev, t/a se mt' Zrt socZoe^ortomsLZm; pogojZ ačtrt- t/vojeztčrtem ozem/ja /(oroš^e rtasta-Loroš^a s/overts^a rtarečja /rtstverto	^ovZto	sret/stvo	germartZzacZje, rta	/o več ter Lva/ZtatZvrto /ro/jš;7r	t/e/ov-
raz/Z^ajejo ot/ s/overts^ega ^rtjtžrtega	t/ragZ	strart;' pa	rtajvažrtejisZ steLer	rt;7r mest Zrt če Zrn meja č;m/ro/j ot/-
jez/^a Zrt t/a se je /e-ta razvt/ še/e ^a/tarrte samo/rttrtost; Zrt gospot/ar- prta, prav; o/r Lortea A7eas/rarger.
TONE ZORN
Karntner Landsman nschaf c
in nemškonacionalna propaganda pred 60 leti
Ti in podobni pogiedi so našli svoje mesto tudi v spomenici koroškega deželnega odbora, pripravljeni za predstoječa mirovna pogajanja v Parizu. Odveč je omeniti, da je spomenica tzhajala iz zahteve po pripadnosti celotne Koroške Nemški Avstriji. Značilno je, da je tudi ta spomenica še zlasti stavljala v ospredje gospodarske dejavnike. Med drugim beremo, da -prometnogeografske, politične, gospodarske in kulturne razmere dajejo Koroški značaj enotne dežele, kar priznava tudi slovenska stran". O Slovencih beremo, da se čutijo prvenstveno Korošce in šele v drugi vrsti Slovence (sic !). V narodnostnem pogledu po trditvi spomenice Tudi ni zaključenega slovenskega jezikovnega območja, ampak „le jezikovno mešani del dežele". Izjema naj bi bila le občina Jezersko, ki da pripada zaključenemu jezikovnemu območju Kranjske. Spomenica je dalje trdila, da bi pri ..nestrankarskem plebiscitu najmanj 75 od 100 prebivalcev prostora, ki ga zasedajo Slovenci (Jugoslovani), glasovalo za nedeljeno Koroško v okviru Nemške Avstrije". Ob koncu je spomenica omenjala, kaj vse bi Avstrija tzgubila s pripadnostjo Mežiške doline in Roža Jugoslaviji na gospodarskem ter prometnem področju (KL, 13. marec 1919, št. 10). II.
Po uspešni jugoslovanski ofenzivi maja 1919, med katero je padel tudi Celovec, je morala iz razumljivih vzrokov Karntner Landsmann-
schaft začasno utihniti. Znova se je nato pojavila 24. septembra 1919. Propagadni list se je ob tej priložnosti predstavil za ..zvestega in odkritosrčnega svetovalca". V njem, razumljivo, znova najdemo geslo ..Koroško Korošcem", pa tudi težnjo izdajateljev propagandnega lista, da združijo vse ..dobro misleče de-želane okrog . . . rdečo-bele zastave ter poduk v najožji skupnosti prenesti vse tja do zadnje gorske koče".
Kar se tiče plebiscita, je Karntner Lands-mannschaft poudarjala, da gre pri tem dogodku za vprašanje, „ali bodo Korošci utonili v srbski politični močvari ali pa naj bi se kot državljani svobodne ljudske države,, vsestransko (..naprej in navzgor") razvijali. „Pri tem", nadaljuje list, „ne poznamo (političnih) strank, tu so . . . le Korošci, tu je vsak z zvestim koroškim mišljenjem kot dragocen sodelavec srčno dobrodošel!" (KL, 24. september 1919, št.
Kar tu naj povemo, da je list tudi v prihodnje poudarjal vse tiste stereotipe, ki so se o Slovencih in ostalih Jugoslovanih pričeli pojavljati v avstrijskem prostoru še zlasti v letih pred prvo svetovno vojno. Tak stereotip, prirejen za trenutno rabo, je bilo na primer opozarjanje Korošcev na usodo, pred katero stojijo: ali bodo pripadli kulturno, gospodarsko ali po običajih zaostalemu in propadajočemu Balkanu, ali pa civilizirani Srednji Evropi, ki
3 se bo po ozdravitvi ran, ki ji jih je prinesla prva svetovna vojna, še krepkeje „razvijala kot kadarkoli prej ter bo postala varno zavetje reda in miru!". Težnje po priključitvi južne Koroške matičnemu narodu je Steinacher-jev krog sedaj označil za ..imperialistične zavojevalske načrte". Dalje beremo o srbskem izžemanju ..zavojevanih področij", še posebej pa se je Karntner Landsmannschaft ukvarjala s tedanjo zaporo med obema konoškima plebiscitnima conama. Ob vsem tem najdemo tudi trditev, da prebivalci cone A brez i,ozke državne povezanosti s cono B (beri: Nemško Avstrijo) trajno sploh ne bodo mogli obstojati" (KL, 1. oktober 1919, št. i8).
Od septembra 1919 dalje je bil celovški oro-pagadni list še posebej namenjen prebivalcem cone A in temu namenu je bila podrejena celotna njegova vsebina. V tem smislu je karse-da zanimiv (sicer nemški!) dopis ..nekega koroškega Slovenca", domnevno pač Hansa Stei-nacherja, namenjen slovenskim koroškim rojakom. Ob tem. vsekakor programskem zapisu, se moremo že kar začetka ustaviti ob vprašanju, ki naj ga plebiscit razreši, namreč o pripadnosti june Koroške ..monarhistični vladavini države SHS" ali pa „svobpdni avstrijski ljudski republiki". Od Jugoslavije, nadaljuje neimenovani ..koroški Slovenec", lahko snrojaki pričakujejo v kratkem le vojno z Italijo, in v kolikor bo južna Koroška jugoslovanska, potem bo tudi ..Spodnja Koroška" del houšča. Poleg tega so možni oboroženi spopadi še z drugimi jugoslovanskimi sosedami (KL našteva Romunijo in Madžarsko). Temu sledi opozarjanje na veliko jugoslovansko zadolženost v tujini, ki jo bo mogoče odpraviti le z več-desetletnimi ..enormnimi davki".
Zatem zapis omenja jugoslovansko mednacionalne odnose ter ..gospodovanje" Srbov, ter zaključuje: ..Koroški Slovenci . . . hočemo ostati, kjer smo, hočemo varovati in ohraniti svoje posebnosti, jezik in naše dobre običaje, ki smo jih prevzeli od naših prednikov". „V kolikor pa pridemo pod žezlo krvavih Karad-jordjevičev," nadaljuje neznani Slovenec, so naše posebnosti ter narodnostna samostojnost izgubljene ter se bomo vtopili v srbstvu. Šola in cerkev bosta srbizirani, katoliška vera odvzeta ter zamenjana s pravoslavno. Zato — nadaljuje zapis — se moramo odločiti za nedeljeno Koroško" (KL, 8. oktober 1919, št. 19).
V nadaljevanju zapisa najdemo zagotovilo, da „nas vzroki gospodarske narave silijo" k temu, „da se priključimo avstrijski republiki". Te gospodarske ..vzroke" skuša neimenovani ..Slovenec" v nadaljevanju tudi utemeljiti. Vsemu temu sledi zagotovilo o stoletnem mirnem sožitju obeh narodnosti na Koroškem, deželi, ki jo na jugu razmejujejo Karavanke. O Slovencih na Kranjskem beremo, da imajo sicer podobno govorico, vendar pa so koroškim Slovencem tuji. Preprostemu Korošcu je bilo tudi namenjeno zagotavljanje o velikem pomanjkanju v Sloveniji, kjer da imajo celo krušne karte — celo za kmečkega človeka. Značilna je dalje trditev, da bodo po ureditvi narodnostnih nasprotij v Evropi ..odločilni edinole gospodarski momenti za naše življenje". V tem primeru grozi koroškim Slovencem „tla-čenje Srbov in Hrvatov", ki „radi boljše zemlje, na kateri živijo, lahko bolje pridelujejo". In koroški Slovenci? Tedaj bomo tudi v gospodarskem smislu postali „sužnji, ne da bi se nam pomagalo" )KL. 15. oktober 1919, št. 20).
(Dtt/je tt prt/jot/tt); štcf;7/t;J
Obisk miadih tikovnikov iz Vuzenice
Deveto srečanje miadih tikovnikov v okviru Koroške iikovne koio-nije miadih Vuzenica 79 je tradicija srečanj boij ati manj veščih čopi-čarjev. Kot že devetkrat dostej, je bit za naše najmtajše popestren konec počitnic z tikovno dejavnostjo. Muta in Vuzenica vsako teto sprejemata naše najmtajše tikovnike, ki žetijo na svojstven način upodobiti sedanji trenutek in ga poktoniti prihodnosti. Tako se je ob zadnjem srečanju (v počitnicah) v Vuzenici rodita zamiset, da bi otroke oziroma starše-gostiteije iz Vuzenice, ki sprejemajo vsako teto naše najmtajše, pogostiti in jih spremtjati po naših krajih, odnosno jim pokazati nekaj tepot Koroške.
No in v nedetjo je prišlo do tega srečanja. Gostje - prijatelji iz Vuzenice so že zjutraj prispeli v Celovec. Tu so jih čakali naši mladi likovniki, udeleženci zadnjih likovnih kolonij, skupaj s starši in jim pripravili prisrčen sprejem. Nato so se vsi skupno odpeljali in si ogledali mesto Celovec. Po ogledu mesta smo se odjeljali na Gosposvetsko polje, kjer smo si ogledali vojvodski prestol. Ob vojvodskem prestolu je iz mladih grl zadonela pesem ..SLOVENSKI SMO FANTJE PRI DRAVCI DOMA", ki je združila vse tako da so se vsi počutili kot bratje med brati. To srečanje oziroma ta izlet pa je ime) še drug namen, namreč da bi mladi prijatelji iz Vuzenice skupaj z našimi najmlaišimi likovno tudi nekaj ustvarili. Zbirali so motive v treh skupinah — ena ob vojvodskem prestolu, druga v Gospi sveti in tretja ob vzhodnem obrežiu Vrbskega jezera. Po zakliučnem likovnem ustvarjanju na prostem, smo se skupno odoeljali na Radi-še, kjer je v gostišču pri Taverju bilo pripravlieno kosilo. Z eksoo-nati, ki so jih likovniki ustvariti v teku dneva, se je sestavila v novem kulturnem domu na Radišah razstava, katero so po kratkem kul-
turnem sporedu uradno otvorili. Razstavo je sestavil mentor akademski slikar Bojan Golija, ki je ustvarjena dela tudi sistematično razporedil. Kulturen spored je popestril mlajši sestav tamburaške skupine Slovenskega prosvetnega društva ..JEPA-BAŠKO JEZERO" iz Loč pod vodstvom Erike Wro-lich. Vsi smo bili zelo navdušeni nad mlado zasedbo skupine, ki je svoj program odlično odigrala. V imenu SPD „RADIŠE" je navzoče goste pozdravi) predsednik Tomaž Ogris in izrazil veselje nad tem, da je bila likovna razstava reorezen-tirana na Radišah. Med častnimi gosti so bili direktor osnovne šole
Krščanska kutturna zveza prireja v okviru mednarodnega teta otroka 1979
REViJO MLADiNSKiH ZBOROV
v nedeijo 21. 10. 1979 ob 14. uri v Farni dvorani v Šentjakobu v Rožu.
Nastopajo otroške in miadin-ske skupine z Gur. Roža, Zi-ije in Kanaiske doiine.
ŠKOCiJAN:
Dvojezični otroški vrtec v Šentprimožn ne dobi podpore
V šentprimožu v škocijanski občini je dvojezični otroški vrtec, v katerem je 30 otrok, med njimi 20 iz škocijanske občine. Slovensko šolsko društvo je pred nedavnim zaprosilo škocijansko občino, da bi denarno podprla ta dvojezični otroški vrtec v šentprimožu.
Ker občina podpira oziroma vzdržuje (nemški) občinski vrtec — stroški znašajo letno 12.000 šilingov na otroka — je SšD bilo upravičenega mnenja, da bo občina podprla tudi novi dvojezični otroški vrtec, saj gre tu za otroke iz škocijanske občine.
Na seji v četrtek 11. oktobra, ko so obravnavali to vprašanje, je občinski svet z 21 proti 2 glasovoma slovenskih mandatarjev odklonil prošnjo SšD. Zupan, koroškim Slovencem dobro znani dr. Albert Holzer, je odklonitev podpore utemeljil s tem, da občina nima denarja. To pomeni, da je denar na razpolago samo za občinski (nemški) otroški vrtec, za škocijanske otroke dvojezičnega vrtca ga pa ni. To je seveda očitno zapostavljanje, kajti to razumemo tako, da če bi otroci, ki so sedaj v dvojezičnem vrtcu biti v (nemškem) občinskem, potem bi logično morali vsakemu otroku dati podporo. Izgovor občinskega sveta, da ni denarja, je torej neutemeljen in skrajno nepopularen. Tu seveda ne gre za denar, marveč za to, ker se gotovi krogi bojijo, da bi se otroke vzgajalo v duhu sprave in medsebojnega razumevanja in ne za narodne renegate, kakor sta to poudarila slovenska odbornika na občinski seji.
Vsiljuje se misel, da pri nas še vedno straši duh, ki ga je nekoč širil Hitler. Znano je, da je leta 1944 zaprl vse šole za tolmače, češ da so ljudje, ki obvladajo več jezikov, nezanesljivi in da jih je treba likvi-
dirati. Žalostno in sramotno je, da občina škocijan prav v mednarodnem letu otroka kaže takšno nestrpnost do otrok, ki se jih vzgaja 9 plemeniti miselnosti — sprave in medsebojnega razumevanja.
Na zadnji seji je bil odklonjen tudi predlog obeh slovenskih odbornikov, da bi se odborniki vključno z županom odpovedali polovici sejnine (ta predlog je slovenska frakcija že stavila ob priložnosti letnega obračuna), češ, če je že res občina v denarnih težavah potem naj le-ta štedi pri sebi, ne pa pri otrokih.
v Vuzenici Lojze Gobec, akademski slikar Bojan Golija, predsednik SPZ Valentin Polanšek ter tajnik SPZ Andrej Kokot. Potem je povzel besedo predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polanšek in se v imenu le-te zahvalil za idejo srečanj in želel, da naj bi se ti stiki še intenzivirali. Širiti zanimanje za likovno umetnost odnosno likovno kreativnost med najmlajšimi oziroma pridobivanje likovnega znanja v teoriji, posebno pa v praksi, naj bi bila ena izmed naših poglavitnih nalog v prihodnosti. Zahvalne besede za ta topel sprejem gostov iz Vuzenice med koroškimi Slovenci je izrekel direktor osnovne šole v Vuzenici in glavni motor likovne kolonije v Vuzenici Lojze Gobec. Zahvalil se je Slovenski prosvetni zvezi za ta velik doprinos pri realizaciji likovnih kolonij v Vuzenici ter tega srečanja likovnikov na Koroškem. Z nastopom pevske skupine iz Vuzenice ob spremljavi harmonike in s skupno zaključno pesmijo, so se prijateljske vezi med našimi mlajšimi likovniki in likovniki iz Vuzenice še poglobiti.
Zaključno naj še omenimo, da je na predvečer obiska iz Vuzenice imelo SPD Radiše v Kulturnem domu družabni večer, ki je odlično uspel.	M. /.
Turistična razstava „Po Koroškem" vLjubijani
Da bi vzbudili v matični deželi Sloveniji večje zanimanje za Koroško je turistična organizacija Kompas v sodelovanju z Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu pripravilo v soboto 13. oktobra v Kompasovi galeriji v Ljubljani zanimivo turistično razstavo z naslovom „Po Koroškem".
Naše goste in številne navzoče je ob otvoritvi razstave pozdravil predstavnik gospodarske zbornice Slovenije Boris Lasič, ki je ob tej priložnosti vzpodbujal prebivalce Slovenije za izlete na Koroško, kjer je ohranjenih mnogo naravnih lepot in kjer je še ohranjeno gostoljubje ljudi, ki izletnikom postrežejo v domačem slovenskem jeziku. Podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter je opozoril, da je Koroška zelo privlačna dežela, kar dokazuje visoko število nočitev nad 13,5 milijona v lanskem letu) iz cele Evrope. Med temi pa je sorazmerno malo obiskovalcev iz Jugoslavije. Vendar pa se v zadnjih letih opaža zlasti v zimski sezoni večje zanimanje za Koroško. Set Interesne skupnosti za turizem in trgovino (ISTIT) Alojz Gergorič se je lahko pohvalil, da so izdali prospekt za Podjuno, kjer so zapopadena gostišča in trgovine, kjer postrežejo dvojezično. Otvoritve razstave se je udeležil tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Lichem, ki je ob tej priložnosti tudi spregovoril in menil, da imamo prebivalci tako ene kot druge dežele veliko srečo, ker živimo ob odprti meji, preko katere se čedalje uspešneje pretakajo gospodarski, kulturni in pa tudi turistični tokovi.
Na razstavi .Po Koroškem" imajo obiskovalci priložnost dobiti prospekte o Koroški, ki so delno napisanj tudi v slovenskem jeziku in se tako seznaniti z uslugami in pa tudi pokrajinskimi lepotami, s katerimi je Koroška bogato obdarjena.
Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu in ljubljanski turistični organizaciji Kompas velja zahvala, da sta s to razstavo dala prebivalstvu v Sloveniji možnost, da se bolj na stežaj odprejo vrata, ki vodijo na Koroško — v deželo, ki je nekoč bila zibelka slovenstva.
Siovensko prometno društvo „Zar-ja" v Žetem) Kaptt in društvene toi-ktome :kupine vabijo na
FOLKLORNi PLES
v soboto 20. oktobra 1979 ob 20. uri v hoteiu Obir v Žeietni Kapii. Za pies bo igrai ansambei Fantje izpod Obirja
Na sporedu bodo tudi toikiorni nastopi, bogat srečoiov in tudi za dobro jedačo in pijačo je poskrbijeno. Ljubiteiji vcseie družabnosti prisrčno vabijeni!	Odbor
Ob avstrijskem državnem prazniku vabi Siovensko prosvetno društvo „Zarja" v Žeiezni Kapi) na
KONCERT
ki bo v četrtek 25. oktobra 1979 ob 20. uri v farni dvorani v Žeiezni Kapii. Spored bodo izvajate skupine sosednjih prosvetnih društev in domačega društva.
Prebivaistvo in ijubiteiji petja in giasbe prisrčno vabijeni, da počastimo državni praznik.
Odbor
Tevžeiu Komposchu v slovo
Po brzijšt bo/eznt je v ce/otišbt bo/-mct umr/ v soboto, z/ne 6. obtobrn 7979 Tevže) Komposcb, nebz/zmjt m/t-imr tz P/zištš prt TLoz/tšzib. Prepe/jn/t so g% v mrftmšmco boz/tšbeg% pobo-pzi/išču, bjer smo gn 70. obtobm 7979 po/ožt/t b večnemu počttbiz.
Poboju/ je z/osege/ /epo starost #3 /et, čeprav miz žtv/jenje ntbabor nt pnz-zfMMfo. zt M je vese/ č/oveb, 7?; je zna/ v vsabem z/ogajanjn se najt/ ravnotežje tn sej?; ter z/rngim oporo V neiintč/jtvem blimorjlZ.
Čizz/ov/tio je ob oz7prtewz grobiz spomnt/ števt/ne /)ogrej?ce na žtv/jenj-sbo pot Tevžtja z7or?M<r; žzzpntb Lovro Kase/ji A7/az/t Tevžej bt po vo/jt očeta Mtor<zj /ti' štizz/irat. Z zzspešno T?zLz<7ostMo zvtjačo se je obrani/ ce/ov-šbtb so/, ber je raje osta/ v z/omačem obo/jiz /rt povezan z njegovo /epoto /n z/ejavntm žtv/jenjem. V prv/ svetovni' vojn/ je Zn/ mornar z vsenzt pe-strtnn tn bzzrntmt prip-e t/ja)t. Ko se je vrnt/ z/omov, je z/e/a/ v mnogih pob/tetb, najrajši' v s/izžbt razvijajočega se ta-rtzma. 5reča/ tn pozna/ je tnzenttne /jzzz/t, vez/no pa je osta/ zvest svojemu z/omačemzz ^raja tn tzročt/om očetov. Vsenz je pionzaga/, z/o vse/z /n/ prtjazen tn z/ober. Sam povsem skromen, naz/arjen tn bzz/tiz-ren v praven pomena besez/e, je mnogo prispeva/ L prosvetnema tn gospo-z/arsbema razvoja L/oz/tš. K/jtzb bri-vteam nt nikogar siovražt/. /št/ je č/oveb, bt st je vse žtv/jenje obrani/ bogastvo srea tn /epote. S to be/o brt-zantemo ba/tarnosft je bt/ vsem poznan, oz/ vseb prtznan. Zabva/o je /žrebe/ žapntb se ČVenz/Znovi z/ražtnt, bjer je Tevžej naše/ z/om tn osbrbo, oz/bar ma je bt/a amr/a sbrbna žena Lent.
V	imena SPD Zvezz/a se je nato zabva/t/ za njegovo z/e/ovanje v z/o-mačt prosveti občtnsbt oz/borntb frt-z/t Sabotntb.
Za-pan Gottjr/ez/ Scbojfenegger je pobojnema tzrebe/ prtznanje tn za-bva/o za vse njegovo z/e/ovanje v borzst sbapnostt, še posebno bot več-/etnema oz/borntba občine TLoz/tše. Sp/ošno prtznanje, bt ga je bt/ po-bojnt z/e/ežen, razvtz/no tz ve/tbega spremstva na njegov/ zaz/njt pot/, je najbo/j zgovorno pričevanje za z/ra-goceno osebnost, bt jo z njim zgabt-mo, je zab/jačt/.
V	/mena zveze s/ovensbtb tzse/jen-cev se je oJ sotrpina tz taborišč v Memčtjt pos/ovt/ prez/sez/ntb /ozej Part/. Obaz/t/ je pogrebcem spomin na strašnt z/ogoz/eb nast/nc prese/ttve tz z/oma tn roz/ne zem/je v nasprotja z mtrntmt tobovt tajsbega prometa, bt jtb pozna z/anašnjt čas. Že/e/ je amr/ema tzse/jenea vsaj mirno spanje v roz/nt zem/jt.
Za ve/tbt z/oprtnos Tevžeja Kom-poseba b/iznjt tn štršt s/ovensbt sbnv-nosti se je pobojntba zabva/t/ z/r. A/trt Ztoitteri /Vaz/ 30 /et je Tevže) s/ažt/ z/omačt Posojt/ntct bot njen b/agajntb, naz/ 7 7 /et je soz/e/ovaZ v oz/bora Posojt/ntce Ce/ovec tn prav tabo z/o/go bot oz/borntb Zveze s/ovensbtb zaiz/rag. Oz/ m/az/tb /et tn vse žtv/jenje je z/aja/ tehten prtspcveb bot tgra/ee, organizator tn pevec z/oma-čega prosvetnega z/raštva. Zaraz/t svoje razg/ez/anostt tn ba/tarne prtzaz/ev-nostt je več /et prez/sez/ova/ naz/zor-nema oz/bora S/ovensbe prosvetne zveze v Ce/ovca.
Vsepovsoz/ je prtspeva/, nt vpraša/ po časa, še manj po p/ačt/a. Vse žtv/jenje se je razz/aja/ v s/ažbt so-sez/om tn sbapnostt, nt prtčabova/ niti priznanja, niti zabva/e.
Ko so ga 7#. maja 7947 gestapovci tn nitbovt pomagač/ pr''si7t, z/a izroči' b/jače, premoženie tn bnitge Posoit/-ntce, je zahteva/ potrz/t/o o prez/a-nem. Pa ma je oz/govorf/ ez/en tzmez/ nast/nežev; „Dobt/ ca boš/ A7orz/a tt bo manj prijetno, bot m/s/tš". Lfo basneje je nato zapisa/ v zaptsntb.'
„A*o so me 74. aprt/a 7942 geštapov-ct ob prvt zon' oz/pe/ja/t tz z/oma v nemšbo tabortšče, sem vtz/e/, z/a mt z/a/t ob/jab/jeno potrz/t/o".
A/ebz/o je hote/ našega pobojnega Tevži ja pontžatt s tem, z/a ga je imenovat b/apca. v4 gam' poniža/, marveč naz/ mnoge poviša/. Kajtt p'rtjafe/j Tevžej Komposcb je bt/ pravi, svoji na/ogt ves predani, z/o zaz/njega zvesti b/apec. Daja/ je vsem, z/a, bo žtv-/jenje zajz/e, smrt prt njema ničesar več ne najz/e/ /n tabšen nam bo Tevžej osta/ v trajnem spomina vsem, bt smo ga pozna/t tn raz/t tme/t. b/aj v z/omačt zem/jt, bt jo je tabo z/e-javno tn zvesto /jabt/, počiva v mtr%'
Taz/t v nemšbtb besez/ab je orisa/ govornih bratbo na z/an, bo se to/tbo govor/ o /jabeznt tn zvestobi z/o z/o-movtne, bot pravi vzor teh vr/m-' Vse z/o/go žtv/jenje je Tevžej tam
Oder Miadje KDZ v Ceiovcu vabi na premiero igre Smiija-na Rozmana
ČUDEŽNi
PiSALNi STROJČEK
v torek 23. oktobra 1979 ob 19.30 uri v dvorani Marjani-šča v Ceiovcu.
v najtrših častb obran// /jabezen, prez/anost tn zvestobo vsema, bar je poz/ez/ova/ oz/ svojih očetov.
Taz/t na seji /zvršnega oz/bora .S/ovensbe prosvetne zveze prisotni prez/-sez/ntb naz/zornega oz/bora z/r. Tranci Zvntter se je spomni/ zas/ažnega pro-svetaša tn po/tttčnega z/e/avca.
L/oz/tšbt pevsbt zbor se je pos/ovt/ oz/ svojega č/ana ob groba z abra-nimt ža/osttnbamt, bt jtb je oz/pe/ poz/ voz/stvom fo/ttja Taa/ttscba. Crbvene obrez/e pa je z mašo zab/ja-čt/ nebz/anjt boz/tšbt žapntb z/r. /an-bo A/tba/a.
Obisk simtikatistov
Ta teden je bita delegacija avstrijske Zveze sindikatov za Koroško na dvodnevnem uradnem obisku v Sio-veniji in je s tem vrnita obisk predstavnikom Zveze sindikatov Stove-nije, ki so [etos maja obiskati Koroško.
Predstavniki obeh sindikatnih zvez so imeti v Ljubtjani pogovore, ki sta jih vodita predsednik repubtiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner in dežetni sekretar Zveze sindikatov Koroške Gerhard Hausenbtas; pogovorov se je udeležit tudi avstrijski generatni konzut v Ljubtjani dr. Watter Lichem.
Po medsebojni informaciji o deto-vanju obeh sindikatnih organizacij so se dogovarjati o sodelovanju na gospodarskem in družbenem področju. V tem okviru je bito govora tudi o jugostovanskih delavcih, ki so začasno zaposleni na Koroškem. Prav tako pa je bi) vsebina pogovorov tudi potožaj slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji.
Posojiinica v Biičovsu vabi na predavanje v okviru tedna varčevanja
iZKORiŠČANJE DAVČNiH UGODNOST) DELOJEMALCEV
v sredo 24. oktobra 1979 ob 20. uri pri Mikiavžu.
Referent: prot. dipi. trg. Franci Brežjak
Vabita odbora
Tik pred gradnjo predora pod Karavankami
Skica južnega portaia v Siovenij!
v predor, tako da se pri izstopu voznikom ne bo več treba ustavljati. Z načrtovanjem cestnega predora so začeli že pred desetimi leti. Izgotovljenih je bilo 23 raznih variant predno so se odločili za varianto, ki jo sedaj uresničujejo. Uresničitev celotnega projekta bo stala 3,7 milijarde šilingov.
Sprva bodo izvrtali eno cev predora, skozi katero bo potekala dvo-
smerna cesta, vendar že leta 1995 pa bo promet — po izračunih strokovnjakov že tako velik, da bo potrebna izgradnja druge cevi, do tedaj naj bi zadoščala polovična avtocesta v obe smeri.
V zvezi z karavanškim predorom in z izboljšanjem cestnega prometa na relaciji med srednjo oz. zahodno Evropo in Bližnjim vzhodom, je Jugoslavija že pričela z izgradnjo takoimenovane „transju-goslovanke avtoceste", ki je na odseku Beograd — Niš že gotova in ki bo mnogo prispevala, da se bo poleg gospodarskih prednosti med drugim turistično vedno bolj zanimiva Makedonija bolj približala Avstriji oziroma srednji Evropi.
Pobočje hriba severnega portala v katerega bodo v teku let zvrtali dva predora, se imenuje Tabor. Le-ta je med našim prebivalstvom znan po tem, da so se pred Turki tam nekdaj skrivali domačini iz Roža. Nekdaj odročni in samotni hrib Tabor je danes veliko gradbišče, v bližnji bodočnosti pa se bo skozi njegovo nedrje vlekla ogromna kača vozil iz cele Evrope. Včasih je bil Tabor zatočišče pred sovražniki, sedaj pa je njegova vloga povsem drugačna, saj bo med drugim tudi mnogo prispeval k zbtižanju in zboljšanju odnosov med sosednjima narodoma in drugimi narodi Evrope.
Republiška skupnost za ceste in Deiniška družba Turska avtocesta sta prejšnji četrtek vabita novinarje iz Avstrije in Jugosiavije ter tudi iz drugih držav na tiskovno konferenco na Bledu in Beljaku v zvezi z gradnjo cestnega predora pod Karavankami. Ob tej priložnosti je bil z letališča v Lescah ogled trase predora ter portalov v Jugoslaviji in Avstriji s helikopterjem jugoslovanske milice.
Na obeh straneh Karavank so v teku preddela za gradnjo 7,9 kilometra dolgega cestnega predora. Na naši strani se izvaja zavarovanje strmega področja portala (že en smrten primer). V delu so dovozne ceste k portalu, naročilo za preskrbo z energijo za gradbišče predora in predor, je bilo že oddano. Premajhen podvoz pod železniško progo je bil tudi že razširjen pri gradnji dovozne ceste.
V Jugoslaviji so preddela bistveno lažja, kajti dovozna cesta h glavi jaška je že prevozna. Oddana so dela za gradnjo mostu preko Save v območju južnega portala in za cestno povezavo gradbišča.
Z gradnjo predora samega se bo pričelo prihodnje leto. Glede financiranja tega velikega projekta je pogodbeno določeno, da vsaka država zagotovi 400 milijonov šilingov (oziroma ekvivalentni znesek v dinarjih) kot lastna sredstva. Preostali potrebni kapital mora pridobiti s kreditnimi sredstvi jugoslovanski investitor; te kredite naj bi se odplačalo v 25 letih. Vsi stroški v zvezi z gradnjo se delijo med Avstrijo in Jugoslavijo v razmerju 50:50.
Od 7864 m dolgega predora je 4414 m na avstrijskem in 3450 m na jugoslovanskem državnem ozemlju. Jugoslovanski del predora je glede gradnje (struktura materiala zelo neugodna) mnogo težavnejši. 7,5 m široko betonsko vo-
zišče se od severnega portala dviga proti državni meji z 0,50 % in nato pada z 1,35% proti južnemu portalu. Nadmorska višina temena
Severni portai s skico bodočo ureditve
predora je 673 m, kar pomeni, da je izredno nizka.
Kot prezračevalni sistem je predvideno prečno (v vertikalni smeri) prezračevanje; pri tem se svež zrak vpihuje v vozni prostor (horizontalno cev) in odpadni zrak izsesava iz voznega prostora. Pripadajoči ventilatorji se nahajajo na portalih in v dveh kavernah, ki sta izkopani v hribini na vznožju prezračevalnih jaškov, globokih 202 m oziroma 579 m.
Mejna oziroma carinska kontrola se bo opravljala samo pri vhodu
Slovesna predaja knjig za mladino
Kot preteklo leto tako so tudi letos na osnovni šoli v Trbovljah zbrali preko 1000 mladinskih knjig za slovensko šolsko mladino na Koroškem. Letošnja slavnostna predaja knjig je bila v soboto, dne 13. oktobra na osnovni šoli na Leninovem trgu v Trbovljah. Tokrat je organizator vabi v Slovenijo srednjo in najmlajšo folklorno skupino Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" iz Železne Kaple. Poleg teh otrok so se predaje z naše strani še udeležili: obe voditeljici omenjenih folklornih skupin tovarišici Pavel Urši in Uršič Travdi ter mentorica obeh omenjenih skupin tovarišica Kuchar Hetena-Jelka. V imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem se je slavnostne predaje knjig udeležila predsednica Zveze slovenskih žena tovarišica Milena Groblacher ter organizator koroških udeležencev tov. Rozman Franci.
Na šoli je koroške Slovence v imenu slavističnega društva Zasavja pozdravil predsednik tovariš Gulič, ki je hkrati oficialno predal knjige.
V imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem se je za zbirko knjig zahvalila tovarišica Milena Groblacher in nakazala koristnost in pomen takšnih akcij za našo mladino. V zahvalo je organizatorju predala spominsko darilo.
Popoldne se je v Delavskem domu v Trbovljah odvijal kulturni program, katerega so sooblikovali: mla-
dinski pevski zbor osnovne šole Trbovlje, v katerem sodeluje preko 100 otrok in katerega kvaliteta je razveseljivo visoka, srednješolska folklorna skupina iz Trbovelj, ter srednja in najmlajša (4—9 letniki) folklorna skupina Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" iz Železne Kaple. Pred začetkom kulturnega programa je koroške Slovence v imenu družbenopolitičnih organizacij občine Trbovlje pozdravila tovarišica Doroteja Dolar. Po kulturnem programu je sledilo kosilo v šoti v Trbovljah, ki je pomenilo hkrati zaključek srečanja.
Na tem mestu se je v prvi vrsti treba zahvaliti organizatorju tega zbiranja knjig učiteljici tovarišici Fanoi Moljk, osnovni šoli v Trbovljah ter vsem tistim sodelavcem, ki so pomagali pri zbiranju knjig. Takšne in podobne akcije prispevajo k poglobitivi prijateljskih odnosov med koroškimi Slovenci in matičnim narodom in so hkrati neopisljivega pomena za našo narodno skupnost.
Zbrane knjige se bo razdelilo po krajevnih prosvetnih društvih. Zaključno pa se je prav posebno treba zahvaliti folklornima skupinama iz Železne Kaple, predvsem najmlajšim plesalcem, ki so nastopili pogumno in brez treme in žeti tudi prisrčen aplavz. Zahvala pa gre seveda staršem kapelških otrok, ki so spremljali svoje otroke v Trbovlje.
15. srečanje pianincev treh deže!
Planinska zyeza Slovenije je bila organizator letošnjega 15. srečanja planincev treh dežel (Slovenija, Furlanija-Jutijska krajina in Koroška) v soboto 13. in nedeljo 14. oktobra v Kranju na Gorenjskem.
V soboto je bil delovni del sporeda, ki se je odvijal v prostorih skupščine Kranj. Zastopnike planinskih organizacij treh dežel je sprejel in pozdravil župan mesta Kranj. Ob tej priložnosti je navzoče seznanil s posebnostmi in zgodovino mesta Kranja in zaključno želel planinskemu srečanju prijeten in uspešen potek.
Na delovnem zasedanju v soboto so med drugim obravnavali, v kakšni obliki naj bi izšla že lansko leto napovedana brošura o ..Zaščitenih narodnih področjih v pogorju treh sosednjih dežel". Odločili so se, da bo izšla v žepnem formatu, torej v podobni izvedbi kot so planinski vodiči. Govorilo se je tudi o poteku akcije „Poti prijateljstva" ter o vodiču za smučarske ture v gorah treh dežel, za katere je vedno večje zanimanje. Z velikim interesom so planinci sledili dia predavanju o letošnji uspeli jugoslovanski alpinistični odpravi na Mont Everest. Na zasedanju je bil tudi že določen kraj in čas prihodnjega srečanja planincev treh dežel, ki bo 18. in 19. oktobra 1980 v Trgu-Feldkirchen na Koroškem. Naslednjega dne v nedeljo je bil družabni del, ki se je odvijal v bližnjih Kamniških Alpah na Krvavcu.
Srečanje planincev treh dežel je bilo zelo uspešno. Izteklo se je v prijetnem razpoloženju in je prav gotovo mnogo prispevalo k še boljšemu medsebojnemu razumevanju, kar je seveda smisel in namen teh srečanj. Kot na vseh srečanjih, je bilo tudi tokrat zastopano Slovensko planinsko društvo v Celovcu.
Slovensko prosvetno druStvo .Jopa Baško jezero" v točah vab) na
REDN) OBČN) ZBOR
v soboto 20. ohtobta 1979 s pričetkom ob 19. uri pri Pušniku v Ločah.
Po občnem zboru bo predvajata Slovenska prosvetna zveza barvni fiim.
Slovensko prosvetno društvo Borovlje vabi na veseloigro
NAVADEN ČLOVEK
v nedeljo 28. oktobra 1979 s pričetkom ob 14.30 uri pri Cingelcu na Trati.
Gostovala bo igralska skupina SPD „Vrtača" iz Siovenje-ga Plajberka.
Prisrčno
Valentin Polanšek


H
_____________________________________.
I. del
„Danes je najlepše, ker sva skupaj na samem ..
„!n oblaki prihajajo od Pece sem, to pomeni lepo uro!"
„Jaz bi kar vso noč tukaj ostala!"
„Na kresni praproti bi ležala, zvezde in luno bi imela za odejo!"
„Kako bi bilo lepo!"
Njen g!as je bil nadvse nežen kot metuljeva krila v sončni sopari.
On ji je začel plesti zgodbo, ki mu je sproti nastajala:
„Tukaj na tej planoti bi bila meja med tvojo in mojo planino. Da, prav vzhodna in zahodna pot bi bili meja. Ti bi pa pasla... Kaj bi ti pasla?"
„Ovce in .. . Ne, najraje bi pasla celo tropo jagnjet, lepo belih kot so vigredi telchi."
Samo toliko ga prekini, potem se spet nasloni nanj, da bi ga poslušala. Razposajenost je ukrotila.
„Dobro, ti bi pasla svojo poredno drobnico, jaz pa bi hodil gledat na svoje vole in konje! Bilo bi dosti paše. Živali bi se redile in rastle. Planina bi bila širna, tako da bi imela predaleč drug k drugemu od enega konca do drugega. Moji voli in konji bi bili krotki. Ti se jih ne bi bala."
„tn kje bi prebivala?"
Narejeno igračkanje ji še poveča dekliške čare.
„Zato bova sredi velikanske planine, sredi tvoje in moje črede, ogradila najlepši košček zemlje in tam postavila pastirsko kočo."
„Ali more kje drugje tako prijetno biti kot je tukaj?"
„Kjer so srečni ljudje, je vedno najtepše ..."
„Zakaj pa ljudje? Midva ne potrebujeva drugih ljudi"
„Bo že nekako... Kaj jaz vem?... Zato ti pripovedujem zgodbo, ki bi se uresničila lahko nekoč, kadar se bosta imela dva človeka tako rada, da bosta za vedno skupaj ostala."
„Zakaj tako pripoveduješ, kakor da je vse skupaj gola basen?"
Pogledata se in v nastali zadregi molčita. Njega pa se loteva nemir, ki mu ne more dognati izvora.
Minka začne čez čas s spremenjenim glasom:
„Ljudje pravijo, da so take reči namenjene. Jaz tega ne morem verjeti. To je ati pa ni. Vse je tako na svetu. Ali je življenje ali pa smrt. Kadar sem sama, si ti meni na drug način blizu, da ne znam povedati."
Zdaj hoče še on povedati skrivnostne slutnje, ki ga na vsem lepem napadejo. Skrivnostna moč, ki mu razjasni obraz, ki mu pospeši korak, kadar je na poti v Kaplo, kar ga plaši vpričo drugih ljudi, kadar se zamisli v svojo bodočnost, kadar vidi druge ljudi, kako živijo tjavdan...
A zdaj se mu zatika jezik. Drugače tako sončno veder fant je postal na meh poparjen. Nekaj se je premaknilo v njem, dozdeva se mu, da sanja vso sladkost ob Minki in zato ne mara z besedo na dan, da ne bi pregnal čudovitih sanj osrečenja.
„Jaz bi šla še danes s teboj kam v svet, da bi le skupaj živela!"
Navdušeno in prepričljivo se je razodela.
Domen se je otepel svojih slutenj. Prepričan je, da
je resnica vse, kar se osrečujočega dogaja prav v tem trenutku.
..Najlepše je živeti v domačem kraju sredi dobrih sosedov."
„Koliko prijaznih ljudi je morda še na svetu, da niti zanje ne veva?"
„Gotovo. Tujina je pač tujina."
„„Misliš, da drugi domačini mene marajo? Pa ne vem, zakaj je tako."
Ponoči se mu je sanjalo, kako iz suhljadi, nalomljenih vej, srobota in praproti gradi sredi gostega smrečja ob jasi hišico, kakršno je videt pri iznajdljivih pastirjih. Minka pa je nosila v privihanem krilu mah, ki se je blestel kot žamet. Pomagala mu je vsa zasopla. Skozi bledikasto bluzo sta kipeli prsni jabolki. Izbirala sta razne reči. Če sta molčala, so ptice preglasno ščebetale, če pa sta govorila, sta skorajda oglušila od lastnega glasu .
Tisto poletje je šel Domen z bratom Matevžem, ki je dve leti starejši, prvič na pevsko vajo. Fantje so se med sabo vabiti, ker je nadarjeni in podjetni Korej začet zbirati pevce za moški zbor, naprej pa se je pečal s cerkvenim petjem .kosmati krčmar', ki je pač lezel v leta.
V nedeljo po prvi pevski vaji ga je spremljala Minka spet do križa sredi jase. Razgovarjala sta se o podrobnostih novega doživljaja s petjem in pevci. Minka je znala lepo poslušati. Domnu je to očitno ugajalo. Zato je njegovo pripovedovanje bilo tudi široko in dolgo, kot da se je vrnil z večdnevne pevske turneje v tujini.
„Vedno te hočem vprašati: Se zdim tebi še prav majhna? Ker sedaj nisi tako govoril z menoj kot z otrokom, ti morem to reči. Saj sva sama. Mene ni sram, kadar sem sama pri tebi. In tebe? Lahko mi rečeš vse, vse
Lisica gre na božjo pot
Lisica je odšia h kokošim v vas. Potrkala je na napačna vrata. Pok, pok! in hov hov! je šlo z njo po dvorišču in vrtu. Zasopla in z zlomljeno nogo se je skrila v staro lisičino. Tri dni je ni bilo na dan.
„Zdaj jo imamo," je hujska! volk od votline do votline. „Koga še ni prevarila?"
„Tako je!" je poskočil petelin Zlatek. „Pet kokoši mi je pomorita to pomlad. Koj obiščem vse živali."
In odhitel je po gozdu in oznanjal novico, da se bliža Rjavki zadnja ura.
Psi in ljudje so pustili sled in se vrnili v vas. Kmalu za njimi se je prikazala Rjavka. Čez ramena je bila vrgla torbo, v rokah je vrtela molek in naslanjala se je na grčavko.
„Kam pa?" se je začudil jazbec, ko je pogledal iz jazbine.
„Na božjo pot," je zavekala. „Tam za goro pri sedmovrhi smreki je čudežni studenček: stopiš vanj in takoj ozdraviš, srebneš vodo in se pomladiš."
In je ponižno zaprla vrata in odkrevljata skozi gozd.
„Gre, gre, gre, na božjo pot gre!" so za-vreščale ptice krog in krog. Klic je šel od drevesa do drevesa in se je kmalu raznesel do poslednje krtine.
„Ne bi škodilo, če bi se starec pomladil," je dejal jazbec.
„Grlo se mi je nekaj pokvarilo," je zagodel divji petelin Zlatek.
„Noge niso več prožne," je vzdihnila koza, „a do sedmovrhe smreke bi še prišla."
„Treba bo pogledati, kje je tisti studenec," so dejali jeleni. Ptice so nestrpno poskakovale, jazbec je zaprl dver in jež je že čepel na poti z vrečo preko ramen, kakor da odhaja na dolgo pot.
„Nič ji ne verjemite," je lajal volk nekje v goščavi. „Spet nam bo pošteno zagodla. Kaj je še ne poznate?"
„Kaj bi z volkom! Sprta sta in strašno ji je nevoščljiv," so dejale živali.
In so se odpravili na pot. Bila jih je dolga vrsta, vse kar je hodilo, letalo in lezlo. Šli so drug za drugim, ker niso hoteli, da bi jih Rjavka prezgodaj opazila: spredaj jeleni, koze, zajci, potem manjše živali. Ptice so skakljale od veje do veje, veverica se je spuščala z drevesa na drevo. Volk pa je stopal daleč zadaj in se ves čas drl:
„Ne verjemite ji, norčuje se iz nas!"
Moral se je umikati, ker so se od časa do časa jezno obračali vanj.
šli so skozi gozd, prehodili trate, tu in
tam prestopili tudi kako vodo. Lisica pa se ni ustavila. Stopala je počasi in resno kot pravi romar. Čedalje bliže za njo se je pomikala vsa živalska tovarišija in ko se je lisica utrudita in sedla kraj pota, so se vsi molče postavili kraj nje. Ponižna in zamišljena je čepela sredi njih in se ni ozrla niti na zajčke, ki so migali ob njej, niti na žlo-budrave pitce nad sabo.
In spet so nadaljevali z romanjem do sedmovrhe smreke. Pot je šla navkreber in navzdol, vsem se je zdelo, da so prehodili
Pametne misli
Človek je najbolj zanimiv, kadar molči. S $vojo marljivo:tjo :e lahko v:akdo pohvali.
Ljudje umirajo zato, da bi živeio čio-veMvo.
Posluiaj tistega, ki te je opozori) na tvoje pomanjkljivosti, kakor da ti je odkril največji zaklad.
V boju za resnico je včasih koristno uporabiti tudi laž.
Življenjskih izkuienj ni mogoče podedovat).
že tretjo goro — sedmovrhe smreke pa nikjer. Lisica Rjavka pa je — kakor bi se ji nikamor ne mudilo, stopala počasi in utrujeno in se ni nikamor ozrla.
Ko so prišli do potoka, se je splazila po skalah čezenj. Onstran vode se je ustavila. Nekaj ptic je takoj priletelo za njo, tudi divji petelin Zlatek. Sedet je na vejo nad njeno glavo. Lisica je počenila, vzela je molek v roke in žebrala tiho molitev. Živali pa so se ustavile ob vodi. Petelin Zlatek je nekaj časa pobliskaval s perutmi in repom, nato je poskočil na vrh najvišjega drevesa, ozrl se je po gozdu in dejal:
..Kikeriki, smreke sedmovrhe sploh ni!"
In se je vrni) na tla in se zazibal na veji lisici pred gobcem. Rjavka je zavila gobec, iztegnila se je kot kača, spustila palico in molek, potegnila Zlatka z vej ter mu zavila vrat.
Živali so zagodrnjale, ptice so zaplahutale in zagnale krik.
„Pa na božji poti!" se je hudovala razočarana jazbečevka.
„Kakšna božja pot!" je dejal utrujeni jež. „Za petelina gre."
Lisica se je poklonila tovarišiji onstran vode in šla mirno svojo pot in nesla v gobcu divjega petelina. Živali so se spogledovale, le voik tam daleč se je hudoval in neprestano lajal.
Venceslav
Kra!j-
modrijan
Žive) je kraij, tako ubog, da ni premoge) niti psa; in bos je hodii naokrog po svojem carstvu sem in tja.
Bii je tako preprost možak, da je celo brez žimnic spal. Nikdar ni straži) ga vojak, nikdar se ga podložnik bal.
A vsakdo, h komur še) je v vas, se je zazdel kot kralj bogat, ker mu njegov dobrotni glas v njem samem je odkril zaklad.
Tako ta kralj iz dneva v dan je kralje delal iz ljudi, saj kraij, ki je res modrijan, da mnogo več, kot sam dobi.
Kairo je vetiko afriško mesto. Po števitu prebivalcev je tolikšno kot šest ali sedem Beogradov. Vojne, ki so zadnja leta besnele po Bližnjem vzhodu, so povzročile, da so mnogi ljudje ostali brez domov in so si morali poiskati pribežališča v tem velikem mestu ob Nilu. V Kairu živi skoraj tretjina prebivalcev egiptovske države.
Evropejec gleda Kairo z radovednimi očmi.
Popotnik obstane kot začaran, ko Se ves majhen znajde na pesku pred piramido.
Prav radovednega popotnika pa lahko vznemiri tudi nekaj drugega nenavadnega v Kairu: ko vidi kairske otroke, male Arabce, kako si morajo sami služiti vsakdanji kruh. V Kairu živi veliko siromašnih otrok. Poslušajte, kako se začne njihov dan.
Ko se začne veliko in vroče sonce, podobno razžarjenemu zlatu, vzpenjati po jasnem afriškem nebu nad ravnimi kairskimi strehami, vstajajo skupaj s soncem tu-
di revni kairski otroci. Toda ti otroci ne vstajajo v nebotičnikih, vilah ali v hišah z vrtovi in parki, v katerih cveto magnolije. Revni kairski otroci spijo ob reki Nil, v kaki razmajani, iz desk zbiti podrtiji, na rogoznici ali pa brez nje; spijo po kolibah, skle-
te lepota. Na njih cvete sonce.
Oblečeni so v belkaste toge, ki se imenujejo dželabije in večinoma hodijo bosi. Pokrival nimajo.
Ko za kak trenutek pozabijo na svoje dolžnosti, so njihove igrače pesek, reka Nil ali kak izgubljen, lačen pes. Včasih najdejo
Otroci Kaira
panih iz stare odpadne pločevine, ali spijo kar po pločnikih na golih uličnih tleh. Spijo pod na-pušči ali pa pod plamenečim drevjem, reči
noč kje v grmovju skupaj s svojimi starši . . .
Lepi so ti mali Arabci, revni kairski otroci. Toda grda je njihova revščina. Sonce jim daje močno barvo in na njihovih obrazih cve-
od-
na katerem visijo bogati, ža-cvetovi. Nekateri prebedijo v grmovtu na obali
reke
tudi kako igračko, ki so ;o vrgli bogati kairski otroci . . .
Kairski otroci niso prepirljivi, ne kregajo se in ne razgrajajo. Nisem videl v Kairu, da bi se mali Arabci tepli ali da bi se prepirali. Navadno mirno poslušajo sogovornika, malo premislijo, potem odgovorijo.
Kaj delajo revni kairski otroci? Eni prodajajo časnike, drugi vodijo osle po dolgih kairskih ulicah
in zbirajo odpadke papirja, sadja in zelenjave ... Te mečejo v vozičke, ki jih vlečejo osli.
Stojijo na uličnih vogalih z vrečami, s takimi iz travnih bilk, polnih svežega kruha. Torej prodajajo kruh. Ta kruh, ki ga prodajajo kairski otroci, diši po soncu in njivah, ki leže ob Nilu.
Revni kairski otroci nosijo velike lončene vrče vode, kajti v Afriki je voda vedno najbolj pomembna in prva.
Poleg vsega tega pa nekateri revni kairski otroci hodijo tudi v šolo. Tam pišejo čudovite egiptovske črke z desne proti levi in hkrati se jim ob šoli posreči tudi zase prislužiti hrano. Vsak dan zaslužijo nekaj novčičev, za košček kruha, za mangov plod, toda ni jih zadosti tudi za dželabijo.
In medtem ko revni kairski otroci tako živijo in delajo, otroci bogatih staršev čofotajo po marmornatih bazenih, vozijo se z avtomobili ali se igrajo v gosti senci med marmornatimi arkadami . . .
me lahko vprašaš! Čeprav vem, da me imaš rad. Veš tudi ti, da te imam rada?"
V njnem glasu je bilo vabilo, ki je drhtelo skozi njeno telo kot čudežni odmev in je gorelo v obrazu kot porajajoče se pričakovanje.
Ogenj pa ni bil tak, kakršnega je doslej poznal. V trenutku je odklanja) vse ljudi na svetu, ker ne govorijo pristno tisto, kar v srcu čutijo in v glavi misiijo. V naslednjem hipu se je spomnil materinega ijubkovanja. Minkin ogenj pa je prihajal z nepoznane strani, sladke in opojne. Tukaj ni bilo očetovega glasu, ki bi se porogal, češ služit bo moral iti veliki materin ijubljenec, ker je trda za vsakdanji kruh in je kočarski domek premajhen.
Ker se je tako pogreznil v svoje spominjanje, ga je spet Minka ogovorila:
..Zakaj ne rečeš ničesar? Sem smešna s svojimi vprašanji? Ali si hud name? Sram te ni treba biti! Moraš priti ponoči k meni v vas! Boš prišel? Ali te ni ponoči strah? V temi se me ne boš bat.. .
„Saj se tebe ne bojim."
Izgovorjeno pa je bilo tako otročje preprosto, da je spet ona povzela besedo:
„Ne smeš posiušati drugih ijudi. Jaz nisem še nobenega fanta hotela."
„Salim se že z drugimi domačinkami, a pri tebi je vse drugače. Vedno moram toiiko premišljevati o naju samih."
„Ko sva si zvesta, ni treba ničesar premišijevati. Zvesti ijudje so srečni, pa pride kakor hoče."
„Smiliš se mi, ker ti ne morem ničesar nuditi."
„Ob tebi in s teboj sem najbogatejša dečva na svetu. Drugim tega ne pripovedujem. To je samo za naju!"
..Gotovo bo enkrat drugače, boljše na svetu, kakor
pravi Korej, da ne bo več beračev in gosposkih tlačanov."
..Zvesti in srečni ljudje imajo vedno vsega dovolj!"
..Včasih sanjam tako močno, da bi kar na svoje kam
šla."
Skozi poletje sta Minka in Domen lovila praznike in nedelje kot otroka metulje, kadar se podita vzrado-ščena čez cvetoče poljane. Prav v dneh. ko je izvedel vsak za svojo usodo, kam naj bi ga le-ta zanesla v naj-bližnji bodočnosti, so zorole borovnice. Borovnic pa je okoli jase s križem na pretek. Tja so hodili tudi drugi nabirat sočne črne sadeže. Zato sta se pogovarjala o svojem ljubljenem kraju kje vstran, da sta bila varna pred radovedneži.
Nekako sta se vedla kot otroka. Minka je postajala sčasoma vseboij otročja, kar spočetka ni bila. Njen naravno odprti način izpovedovanja najtišjih srčnih zadevic ji je pristajal. Bila je kot planinska roža, ki cvete svoje nemoteno hrepenenje in zori v neizmerljivo lepoto. Zdaj jo je večkrat oblival skrivnosten lesk, ki se je zapeljivo potapljal v jasnih izrazitih očeh. Vso dekliško bitnost je nenadoma zaobjela bližina otožnosti. Njen glas je postajal milejši, izlival se je v prozvrno nežnost. Izogibala se je besede o usodi, z vsem svojim bitjem je živela zvestobo in srečo, ni pa govorila o njej.
Ali je bilo njeno pootročeno početje le pobeg iz neprijazne resničnosti? Vprašanje, ki je spreletelo Domna. Ni pa ga spregovoril.
Na vsem lepem je dejala Minka, ko je scefrala ivanj-ščico zaradi neugodnega izida pri čaranju:
„Zdaj me moraš stepsti!"
„S prsti te samo božati in objemati znam in z rokami pestovati, z usti pa poljubljati!"
Nato mu je zaupala, kako je rastla iz otroštva. Od matere je marsikatero skupila. Zakaj, tega še danes ne ve točno. Z materjo imata še danes bolj nenavadno neobvezne odnose. Z očetom pa je težava. Kadar je trezen, leta za delom ali se začasno zaposli kje za piškavo napitnino; kadar pa je natreskan, se zoperstavlja materi, kateri v ničemer ni kos.
Domnu je bilo žal poslušati take reči. Zato je dejal:
„Saj mi ni treba kaj takega praviti. Kar tebe boli,, tudi mene boli."
„Zato me moraš stepsti, da ne bom več tako poredna!"
In že se je nagnila čez njegova kolena. Neokreten kot je bil, jo je samo rahlo pogladil po mečeh.
„Moj oče si je želel namesto nas bratov kako hčerko. To se pozna v ravnanju z nami sinovi. Vsi smo šli služit že kot otroci."
„Veš kaj bo tudi, da naju tako skupaj vleče? Življenje je naju podobno pestiio. Kdaj pa sva imela časa za igranje? Ti si mora) hoditi na kmete živino past. Jaz sem morala na kmete za pestunjo. Morda se zato še sedaj rada poigram? Seveda se le s teboj rada igram."
„A vendar nisva več otroka."
„Malo si že sedaj ob meni zrasel. Ko se me ne boš več bal, boš zares odrasel fant!"
„Morda si le misliš, da se tebe bojim? Saj sem ti že vse rekel..
„Domen, poslušaj, zakaj se ne smeš bati, se pravi, zakaj te ne sme biti sram govoriti tudi o tem, kar se meni sladko sanja in kar je samo najino, zato, ker lahko človek tudi naglo umrješ.
Nevidno
onesnaženje okoija
izraz onesnaženo okolje imamo pogosto na jeziku; največkrat ga omenjamo v zvezi z umazanim ozračjem, s kainimi in zaudarjajočimi rekami ati pa z reaktivnimi tetaii, katerih beti izpušni piini parajo nebo.
Skratka, v misiih imamo same take stvari, ki jih iahko vidimo, siišimo, vohamo. Poznamo pa še neko vrsto onesnaževanja okoija, ki je z našimi čutiii ne moremo zaznati, pa je vendar zmerom in povsod navzoča: odkar si čioveštvo pomaga z eiektriko, živi v goščavi eiektrič-nih in eiektromagnetnih poij, vaiovanj, sevanj in nihanj...
„Ko bi vso to zmešnjavo valovanja in žarkov mogli videti," je zapisal ameriški biofizik Allen Frey, „bi opazovalec, ki bi bil kje v vesolju gledal proti Zemlji leta 1900, videl še čisto temno kroglo. Danes pa bi Zemlja že sijala."
Kar težavno si je predstavljati, kako silovito nas bombardirajo razni žarki. Pa ne samo dolgi, srednji, kratki in ultra kratki elektromagnet-
Zgradba z največjim tlorisom na svetu je Fordov center za rezervne dele v Brownstownu v ameriški zvezni državi Michigan. Pokriva namreč površino 28,8 ha. V njem je zaposte-nih !400 ijudi. Samo protipožarni sistem šteje 112 km cevi s 37.000 razpršilci. Vendar pa to ni največja zgradba po prostornini, marveč dosega ta rekord Bocingova giavna montažna tovarna v Everettu v ameriški zvezni državi Washington; njena prostornina znaša namreč 5,6 milijona kubičnih metrov.
Najbolj prostorna zgraidba za znanstvene namene je montažna dvorana vesoljskega središča na Merrit Islandu, Cape Canavera! v Floridi, kjer so dokončno sestavili in izstrelili raketo Saturn V, ki je ponesla v vesolje vesoljsko vozilo Apollo. To je jeklena konstrukcija, dolga 218 m, široka 158 m in visoka 160 m. V njej so štirje oddelki, od katerih ima vsak 140 m visoka vrata. Zgradba pokriva 3,18 ha, njena prostornina pa znaša 3,666.500 kubičnih metrov.
H Med uradnimi zgradbami zavzema položaj rekorderja poslopje Pentagon v Virginiji, kjer ima svoj sedež ameriško obrambno ministrstvo. Vsaka izmed petih zunanjih stranic Pentagona je dolga 281 m, premer zgradbe pa približno 1370 m. V petih nadstropjih je 604.000 kvadratnih metrov prostorov, v katerih dela podnevi 29.000 ljudi. V telefonskem sistemu zgradbe je več kot 44 tisoč telefonov, ki jih povezuje 257 tisoč 500 km žic in kablov; 200 telefonistk sprejme dnevno 280.000 pozivov. V ..družabnem" delu zgradbe sta dve restavraciji, šest kavarn in deset okrepčevalnic, v katerih streže 657 ljudi. Skupna dolžina hodnikov znaša 27 km, na zgradbi pa je 7748 oken, ki jih je Seveda treba redno čistiti.
)K Flotel z največ sobami na svetu je Rossija v Moskvi. Dvanajst nadstropij visoka zgradba ima 3200 sob in lahko sprejme 5350 gostov. Nad glavnim poslopjem se dviga še 21 nadstropij visoki ..predsedniški stolp". V hotelu je zaposlenih 3000 uslužbencev, gostje imajo na voljo 93 dvigal, hotel pa ima tudi plesno dvorano, ki je menda največja na svetu. Največje poslovno hotelsko poslopje na svetu je Waldorf Astoria v New Yorku. Zavzema celoten blok in pokriva 0,75 ha površine; v 47 nadstropjih ima 1900 sob za goste, v hotelu pa lahko živi istočasno 10.000 ljudi, za katere skrbi 1700 hotelskih uslužbencev.
In zdaj — za primerjavo — še nekaj slovenskih rekordov:
HI:	Najvišji hotel v Ljubljani je
ni valovi, ki venomer prihajajo iz radijskih in televizijiskih sprejemnikov. Vsak kabel, po katerem teče električni tok, tudi kabel, ki ga speljemo po tleh, kadar potrebujemo podaljšek, oddaja magnetno polje, ki se širi po prostoru, zakaj po naših napeljavah teče izmenični tok. Tudi vse električne naprave, od sesalnika do pečice v štedilniku ali hišnega zvonca in telefonskega
priključka, širijo polja — prav tako kot iz radia ali stereofonskih zvoč nikov ne prihajajo samo toni in iz televizorja ne samo glasovi in slika.
V vseh teh napravah obstaja sekundarno žarčenje. Pri prvih barvnih televizorjih so biti zraven celo rentgenski žarki — pred veliko leti je moral neki ameriški tovarnar uničiti več kakor 100.000 sprejemnikov prav zaradi tega. Današnji televizijski sprejemniki pa rentgenskih žarkov praktično ne oddajajo več.
Naša stanovanja so po večini sodobno elektrificirana in kar zasičena z žarki. Na prostem tudi ni dosti bolje. Na deželi so napeljave razpete po zraku, ob cestah stojijo hišice s transformatorji, daljnovodi prevajajo visoke napetosti, največkrat 110-kilovoltne, in okrog njih nastajajo mogočna polja. Isto je, kjer se tok prevaja po tirnicah, se magnetna polja širijo na vse strani in daleč po zemlji.
Kdo pomisli še na vrteče se radarske antene pa na civilna in vojaška letališča; resda usmerjajo večino svojih energetskih valov proti nebu, vseh pa te ne, dovolj se jih še zmerom razširja po tleh.
Vse to žarkovje so še pred nekaj časa šteli za nenevarno, ker ga pač ni mogoče zaznavati. Človek je tako ali tako izpostavljen naravnemu zemeljskemu magnetizmu, električnemu polju v ozračju in vsemu mogočnemu sevanju in žar-čeniu, na vse to pa se je v razvoiu skozi milijon let že tako navadil, bi si kdo mislil, žal to ne drži.
Mnogi znanstveniki, predvsem ameriški, se zdaj poglabljajo v vprašanje, kolikšno škodo si je človek nakopal z množico svojih žarkov. Odgovora zaenkrat še ni, zakaj težavno je ugotoviti, kako globoko v človeško telo seže vpliv na primer elektromagnetnih polj in kaj nam prizadenejo. Herbert Konig, profesor za tehniško elektrofiziko na munchenski univerzi, sodi, da je človek vajen prenašati obremenitve, ki mu jih vsiljuje narava, in
stov; 7. žensko ime; 8. kradljivec; 9. pevec z visokim glasom; 10. površinska mera; 11. slovansko žensko ime; 12. nekdanje nacistično taborišče za vojne ujetnike; 13. splet las ati cvetja; 14. izraelska luka; 17. dohodek od naloženega kapitala; 18. telesna poškodba oz. napaka; 21. kralj živali; 24. tajnik; 28. remi pozicija pri šahu; 30. naziv;
32.	odpadek pri obdelavi železa;
33.	bolečina, bol; 34. domača (pa tudi divja) žival; 36. brezbarven plin; 38. francoski pisatelj (Claude);
meja, do katere je dodatni obre-menivi še kos, se ujema z najvišjo mejo, ki jo zmore prenašati od narave. Naravne obremenitve so namreč različno močne, v neurjih so na primer že zelo pri vrhu. Toda obremenitve, ki si jih človeštvo samo nakopava, so navadno že zaradi tega, ker so dolgotrajne veliko hujše.
Malo si človek lahko sam pomaga. Posebno previden bi moral biti vselej, kadar ima opraviti z mikrovalovi, na primer v gospodinjstvih, ki imajo mikrovalovno pečico za hitro pripravljanje hrane. Mikrovalovi v izredno kratkem času „spe-čejo" ali ..skuhajo" jedi, se pravi, da kratki valovi ogrejejo organsko snov, kar je izredno praktično; a mnogi znanstveniki na to kuharsko ..izboljšavo" gledajo izredno črnogledo.
Kadar se človek dalj časa mudi v bližini daljnovodov z njihovimi močnimi elektromagnetnimi polji (v oddaljenosti 150 metrov), pride do sprememb v sestavi krvi, pa tudi motnje v srčnem utripu niso redkost. še v razdalji 300 metrov posledice niso nepomembne. V Združenih državah in Zvezni republiki Nemčiji je že prišlo do tožb, ko so hoteli visokonapetostno napeljavo potegniti v bližini naseljenih območij. "
Raznovrstna polja, ki so spremljevalen pojav električnega toka, kot ga uporabljamo v gospodinjstvih, utegnejo motiti telesne ritme. Marsikaj tistega, kar se dogaja v naših telesih, je povezano z elektriko — na primer možganski tokovi, utripanje srca — zato ni nič čudnega, če prihaja do motenj.
Morda ne bi škodilo, če bi bili vsaj čez noč malo pozornejši, ko se telo izklopi in si nabira novih moči. Takrat se dražljajev, tudi če jih ne zaznava, nikakor ne more ubraniti. Viri motenj, kot so televizijski sprejemnik, radio, telefon, torej ne sodijo v spalnico. Prav tako ni dobro tiščati glave v neposredni bližini radiatorjev ali vodovodne napeljave. Tudi po njih se namreč plazijo polja, katerih učinka ni mogoče ne predvidevati ne izmeriti, dejstvo pa je, da je za človeka nadležen.
Nasploh pa velja, da raziskave še niso tako daleč, da bi mogli dokončno reči: To učinkuje tako, ono pa tako. Kot pribito pa je, da je ta nevidna vrsta onesnaževanja okolja nevarna!
39. katran; 40. glavno mesto Senegala; 41. prevara, tudi naslov znane Svetinove trilogije o NOB; 43. krilo poslopja: 44. sorodnica; 47. svod, stavbeni lok; 48. vrsta, sorta; 49. kratica angleškega vojnega letalstva; 51. sukanec; 52. osebni zaimek; 54. kazalni zaimek.
Med tiste, ki nam bodo do 3. 11. 1979 postati pravilne rešitve križanke, bomo z žrebanjem razdelili tri nagrade - lepe slovenske knjige ali gramofonske plošče.
Iz knjige rekordov
na področju gradbeništva
Lev, ki je vključno pristajalne ploščadi za helikopterje visok 50 m. V 205 sobah ima 336 ležišč, vseh 16 nadstropij pa ima skupno površino 12.057 kvadratnih metrov. Višinski rekord v Ljubljani pa trenutno zavzema stolpnica Iskre, ki sega 68,35 metra v višino ter ima etažno površino 16.879 kvadratnih metrov oziroma 61.171 kubičnih metrov prostornine. Poleg poslovnega centra Iskre je stolpnica Ljubljanske banke, ki je visoka 59,45 m. Pravi velikan med zdravstvenimi zgradbami pa je novi Klinični center v Ljubljani. Njegov hospitalni objekt z gradbeno površino 37.585 kvadratnih metrov ima obzidano površino 142.489 kubičnih metrov, diagnostični terapevtsko-ser-visni center s površino 44.925 kvadratnih metrov pa prostornino 209 tisoč kubičnih metrov. Razsežnosti postanejo očitne, če omenimo še 8 km podzemnih hodnikov, ki povezujejo Klinični center s starimi zgradbami ljubljanske bolnišnice. Sicer pa osemnadstropna zgradba s svojimi sodobnimi arhitektonskimi linijami vsekakor sodi tudi med najlepše objekte v Sloveniji.
Nagradna križanka
'	<r	)	1	(	<	y	4 L-.-* * —	L d - H* - - -
L-	nn _ : H ^ ) "	*	it h J -	<< J
Vodoravno: 1. ljudsko glasovanje; 9. južnoazijska država; 15. lovski pes ptičar; 16. državni zaklad; 18. krivoverec; 19. pozitivna elektroda; 20. kokošji samec; 22. letev; 23. ime ameriške filmske igralke Turner; 24. moški potomec; 25. nebesni obok; 26. žensko ime; 27. angleška kratica za gospoda; 28. pojav na tekočinah; 29. materija, snov; 31. industrijska rastlina; 34. predlog; 35. tuj izraz za ugled ali videz; 37. zapravljivost; 40. velika italijanska gledališka igralka (Eleo-nora, 1859-1924); 42. enaka soglasnika; 44. lahka in redka tkanina; 45. junak, ki se je reši) iz goreče Troje; 46. slika ali kip golega telesa, tudi del gledališke igre; 47. gora na Koroškem; 49. električni posrednik; 50 delavka na terenu; 52. obrežje; 53. potrdilo, spričevalo; 55. zelo strupen plin; 56. majhen nož; 57. činitelj, dejavnik; 58. prodajalec tobačnih izdelkov.
Navpično: 1. obredni spev, hvalnica; 2. partizansko ime našega narodnega heroja Franca Paster-ka; 3. angleško univerzitetno mesto; 4. revščina; 5. kratica ilegalne osvobodilne organizacije na Irskem; 6. orodje drvarjev in alpini-
RADtO - TELEVtZtJA
		AVSTRIJA 1
*		PETEK, 19. 10: 9.00 Za predšotske otroke— 9.50Rušči-
na —	10.00 Najptemenitejši
čut čtoveka je vid — 10.50 Ktjub seniorjev	—	11.00	Vetika	ijubezen —	17.00 Za
predšotske otroke — 17.25 Deset pujskov
—	17.50 Stike naše zemtje — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Jame — svet brez sonca — 18.25 Pregted sporeda —
18.50	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.50
čas	v	stiki,	kuttura	in šport —	20.15 Pri
zahodniku se ne siiši streta — 21.50 Zakaj	gtedatišče? —	22.50 Šport	— 22.40
Utopični horortitm — 25.55 Poročita.
SOBOTA, 20. 10.: 15.25 Ljubezen v tričetrtinskem toktu — 17.00 Jotty box — Pinoc-chio — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Muppet show — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.50 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Gtasba je adut — 21.55 šport — 22.20 če so morite! na preži — 25.55 Poročita.
NEDELJA, 21. 10.: 15.25 Poročita ode žetnozborskih votitvah na Predartskem —
15.50	Kako se kitu izdere zob — 16.55 Poročita o dežetnozborskih votitvah na Predartskem — 17.05 Eden, dva ati tri — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ktub seniorjev — 18.50 Srečanje z živatmi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.50 čas v stiki, kuitura in šport — 20.15 Kraj dejanja — Umor v Grand hotetu — 21.40 šport —
21.50	Nočni izbor — 22.50 Poročita. PONEDELJEK, 22. 10.: 9 00 Za predšotske
otroke — 9.50 Dežeta in ijudje — 10.00 Vzgoje medijev — 10.50 Kako se kitu izdere zob — 17.00 Za predšotske otroke —
17.25	Jazbec — 17.50 Lassie — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Zivati pod vročim soncem — 18.25 Pregted sporeda —
18.50	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.50 čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Po-nedetjski šport — 21.05 Serpico — 21.50 Večerni šport.
TOREK, 2$. 10.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.50 Angteščina za začetnike — 10.00 Hatogeni — 10.50 Pustotovski fitm — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18 00 TonyRandatt v: Otroške pravice —
18.25	Pregted sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.50 Čas v stiki —
20.15	Vaš nastop, prosim — 21.00 Gtedatišče na vasi — 21.50 Lepa jesen.
SREDA, 24. 10.: 9.00 Oddaja z miško —
9.50	Dežeta in ijudje — 10.00 Nevtratnost Avstrije — 10.50 Srce se vrača domov —
17.00	Ukradeni ktobuk — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18 00 Do konca sveta — 18.25 Pregted sporeda
—	18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.50 čas v stiki, — 20.15 Tri miiijarde brez dvigaia — 21.45 šport.
ČETRTEK, 25. 10.: 9 00 Za predšotske otroke — 9.50 Francoščina za začetnike —
10.00	Avstrija — 10.50 Tri mitijarde brez dvigata — 17.00 Za predšotske otroke —
17.25	Pan Tau — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregted sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Av-strije — 19.50 čas v stiki — 20.15 Budden-
brooks — nadatjevanka v Udetih — 21.15
Argumenti — 22.00 šport.
AVSTRIJA 2
PETEK, 1?. TO.: 18.00 Orien-tacija — Dežeta brez neba — 18.50 Soinograška rezidenca pesnikov — 19.50 Traiter — 20.15 Novo v znanosti — 21.20 Vabito na tov — 22.20 Čas v stiki s kuituro in karikaturami tedna — 22.50 Mednarodna petkova predstava.
SOBOTA, 20. 10.: 18.00 Hudičevi fantje — 19.05 Karisson na strehi — 19.50 The Mun-sters — 20.15 Shakespeare memory — 21.50 Baubon Street.
NEDELJA, 21. 10.: 11 00 Začetek — Uvod k danačnjemu ORF stereo koncertu —
11.15	ORF stereo koncert — Dirigenti, orkester in sotisti — 12.25 Vodna cesta Donava — 15.10 Ljudska gtasba ter šege in navade v Avstriji — Predartska — 14.00 Poročita o dežetnozborskih votitvah na Piedartskem — 16.55 Poročita o dežetnozborskih votitvah na Predartskem — 17.05 Dežeta in ijudje — 17.50 Pregted — 18.00 Cdtočitev na Predartskem — 18 45 Dawso
—	nova patrutja — 19.55 Knjižni bazar —
20.15	Na pomoč, doktor se utopija — 21.45 2eiet bi, da bi pet kot Orfej.
PONEDELJEK, 22. 10.: 17 55 Pregted spo reda — 18.00 Angteščina za začetnike — 18 50 Ljudje v Avstriji — 19.00 Znanje danes — 19.50 čas v stiki — 20.15 Edward in Mrs, Simpson — 21.05 O fiimu — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ponovi še enkrat, sam!
TOREK, 2$. 10.: 17.55 Pregted sporeda
—	18.00 Dežeta in tjudje —18.50 Ptice setitke
—	odkod pridejo in kam se seiijo — 19 15 Nova — 19.50 čas v stiki — 20.15 Uganke
—	21.05 Večer v magičnem krogu — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2.
SREDA, 24. 10.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Francoščina za začetnike — 18.50 Brez nagobčnika — 19.50 čas v stiki — 20.15 Cafe Centra! — 21.00 šiting — 21.50 Dest pred deseto — 22.20 Casabtanca
ČETRTEK, 25. 10.: 17.55 Pregted sporeda
—	18.00 Ruščina — 18.50 Watter Mehring
—	Brez državtjanstva in nikjer — 19.50 čas v siiki — 20.15 Trič trač — 21 50 Deset pred deseto — 22.20 Zeten ogenj
Mogočna
manifestacija
Stovenji Ptajherk
V skladu z nedavno sprejetim dogovorom med slovenskimi pred-
be — poti, na kateri bodo tisti, ki se imenujejo socialiste, tudi ravnali kot socialisti; tisti, ki govorijo o strpnosti, strpnost tudi uveljavljali; tisti, ki govorijo o sporazumevanju, sporazumevanja ne bodo skušali doseči z likvidiranjem manjšin; tisti, ki govorijo o svobodi, svobode ne bodo izrabljali za odrekanje pravic šibkejšemu. Treba je navezati na tradicije, ki niso nacionalistične, ker vsakemu narodu priznajo samostojnost in pravico do samoodločbe; na tradicije, ki niso reakcionarne, ker stremijo za uresničitvijo popotnih demokratičnih svoboščin človeka. Gre torej za pozitivne tradicije oktobra in gre torej tudi za nadaljevanje protifašističnega boja z novimi sredstvi.
Južnotirolski deželni poslanec A!exan-der Langer je izrekel udeležencem tabora pozdrave „tistih južnih Tirolcev, ki verujejo, da je možno sožitje v več-narodni družbi, če imajo vsi svoje pravice". Opozoril je, da na Južnem Tirolskem spet beležijo pojave nacionalizma, ki pa se tokrat kaže v vrstah nemške narodnostne skupine. Obžaloval je, da Nemci, če se čutijo močne, ne morejo pozabiti nacistične dediščine — „to se kaže pri nas na Južnem Tirolskem in se kaže pri vas na Koroškem". Povedal je, da bo vzel geslo koroških Slovencev ,Dvojezično je bolje" seboj na Južno Tirolsko („ker je tudi tam potrebno") ter želel manjšinam v Avstriji uspeh v njihovem boju za narodnostne pravice. Zastopnik Hrvaškega akademskega kluba Franjo Bauer pa je kot predstavnik gradiščanskih Hrvatov izrazil željo, da bi Ok-
tobrski tabor postal močno orožje v boju za izpolnitev člena 7 državne pogodbe in s tem za uresničitev manjšinskih pravic. Poudarit je, naj bi Oktobrski tabor prispevat k demokratizaciji avstrijske družbe, da bi našli več podpore v boju manjšin za resnično enakopravnost.
Celovški visokošolski učitelj Robert Saxer je po kritični analizi dejavnosti nemškonacionalističnih organizacij izoblikoval zahteve, ki so jih udeleženci tabora naslovili na pristojne dejavnike in oblasti, od katerih pričakujejo, da se bodo držali avstrijskih zakonov. Zato je potrebno: da ukrepajo v smislu § 5 člena 7 državne pogodbe; da preverijo letake in druge publikacije ter sploh dejavnost KHD in ustrezno ukrepajo, če bodo ugotovili, da je te dejavnost v nasprotju z zakonom; da pojasnijo povezave med KHD in strankami ter njihovimi organizacijami; da stranke in druge organizacije, pa tudi cerkev ukinejo podporo, ki jo dajejo KHD z udeležbo na njegovih prireditvah ali z molkom o njegovi dejavnosti.
Sicer pa je bilo poudarjeno, da bi moral novi duh oktobra postati podlaga za spravo in sožitje. Zato je treba ustvarjati ozračje, v katerem bo možno dosledno izpolniti člen 7 ter zagotoviti resnično in vsestransko enakopravnost obeh narodov v deželi. V tem smislu je tudi govornik skupine „Schmetterlinge" prireditev zaključil s pozivom, da moramo vsi prispevati k temu, da bo Oktobrski tabor prihodnje leto še večji — da bo ob šestdesetletnici plebiscita vsa Avstrija govorila o Oktobrskem taboru, ne pa o drugih prireditvah!
Med sodelujočimi na Oktobrskem taboru je bita tudi xnana gtasbeno—pevska skupina ..Sthmetteriinge"
stavnlki občine Borovlje ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz sosedne obmejne občine Tržič se vsestransko sodelovanje in povezovanje v zadnjih dveh mesecih dobro razvija. Medtem ko so v naši občini pred kratkim gostovali kulturniki iz občine Tržič in ko se prosvetni delavci v Slovenjem Plajberku pripravljajo na še bolj načrtno sodelovanje, so minulo soboto Plajberžane obiskali nekdanji borci iz občine Tržič. Večina teh borcev se je med drugo svetovno vojno borila tudi na avstrijskem Koroškem in zato pozna naše kraje in naše ljudi.
Borce in njihove sorodnike so v Plajberku pozdravili občinski odbornik Feliks VVieser, predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Vrtača" Janko Male, sekretar Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks VVieser. Tov. Janko Male je v svojem govoru še posebej poudaril potrebo in važnost kulturnega sodelovanja in povezovanja ter pri tem opozoril da je treba tudi dandanes gojiti antifašistično tradicijo slovenskega naroda iz obeh strani meja. Tovariš sekretar ZSO pa je v svojem kratkem nagovoru povedal, da je vsestransko odprta meja za nadaljnji razvoj koroških Slovencev pomemben faktor in da le-ta krepi vse demokratične sile v obmejnem prostoru in na ta način prispeva k boljšim dobrososedskim odnosom med Slovenijo in Koroško ter med Avstrijo in Jugoslavijo. Predvsem pa je važno je poudari) tov. VVieser, da ima korist od takega sodelovanja obmejno prebivalstvo na obeh straneh mej.
Navzoči so se dogovori), da bodo tudi v bodoče gojili vsestranske stike in so se ob sproščenem tovariškem srečanju še dalj časa zadržali v našem kraju.
RAD!0 — TELEV!Z!JA
___JUGOSLAVtJA
A/;	PETEK, 19. 10.: 8.55 TV v
$o!i — 17.20 Poročita — 17.40 Raznašatci časopisov — 18.05 „Nadigravanje" — 18.55 Obzornik — 18.45 Živci, kako jih tahko popravimo — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Siovenski kraji med seboj — 21.50 Propagandna oddaja — 21.55 Petrocetii — serijski fiim — 22.25 Dnevnik — 22.40 Jazz na ekranu.
NA PRODAJ
VW 1500 (50 PS), letnik 1966, 137.000 km v dobrem stanju. Telefon (0 42 22) 22 2 98
SOBOTA, 20. TO.: 8.00 Poročila — 8.05 Z besedo in siiko — 8.20 Jakec in čarobna iučka — 8.55 Vrtec na obisku — 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.20 Ceto-dnena šota — 9.55 Po stedeh napredka — 10.25 Dokumentarna oddaja — 15.05 Poročita — 15.10 Mtadinski fitm — 16.25 Nogomet Otimpija : Osijek — 18.20 Kažipot —
18.55	Naš kraj — 18.45 Čiovek na§ vsakdanji — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak —
19.50	Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 L. N. Totstoj: Ana Korenina —
20.55	Kako se obtačimo — 21.00 Dnevi sio-venske zabavne gtasbe — 22.15 Dnevnik —
22.50	Stara devica.
NEDELJA, 21. 10.: 9.20 Poročita — 9.25 Nedetjsko dobro jutro — 9.50 Kažipot — 10.05 Dektica in deček — 10.55 Vetika šot-ska ura — 11.55 Mozaik — 12.00 Ljudje in zemtja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak —
19.50	Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Veter in hrast — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Cerkev v Latinski Ameriki — 21.45 Dnevnik — 22.00 Risanka — 22.05 športni pregted.
PONEDELJEK, 22. 10.: 8 55 TV v šoti — 16.15 Kmetijska oddaja TV Beograd — 17.15 Poročita — 17 20 Pobegti robot, gtasbena
pravtjica — 17.55 Botanik, dokumentarni fitm — 18.00 Organizacija deta kot izhodišče detitve — 18.20 šotorska abeceda ustne higiene — 18.50 Obzornik — 18.45 Mtadi za mtade — 19.15 Risanka — )9.50 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Sitnež, francoska TV drama — 21.50 Propagandna oddaja — 21.55 Dnevnik — 22.10 Kutturne diagonate.
TOREK, 25. 10.: 9.15 TV v šoti — 17.25 Poročita — 17.50 Potetne kutturne prireditve
—	18.00 Patčki nimajo pojma —	18.50
Mozaik — 18.55 Obzornik — 18.45 Reportaža — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak —
19.50	Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 Živeti drugače — 20.55 Propagandna oddaja — 20.40 Rodbina Potanieckih, TV nadatjevanka — 22.00 Dnevnik — 22.15 Komorna gtasba skozi stotetja.
SREDA, 24. 10.: 9.50 TV v šoti — 17.50 Poročita — 17.55 Z besedo in stiko — V. Arhar: Hej konjiček, hi — 17.50 Potovanje v dežeto tutk, otroška nanizanka — 18.20 Mozaik — 18.25 Ne prezrite — 18.55 Obzornik — 18.45 Na obisku pri ansambtu Athambra — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak
—	19.50 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Fitm tedna: Hempov bife,
V H. programu avstrijske TV bo v sredo 24. okt. ob 18.30 uri znana oddaja „Ohne Maulkorb" v kateri bo prisotno tudi vprašanje naše narodne skupnosti.
SLOVENSKA FILHARMONIJA bo v ponedeljek 22. oktobra gostovala v Beljaku in ob 20. uri priredila koncert v Kongresni hiši.
Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Boga Leskovca bo izvajal dela Osterca, Bethovna in Dvoraka. Solist Aci Bertoncelj (klavir).
Izkoristimo priložnost in prisluhnimo umetnikom Slovenske filharmonije.
švedski film — 21.45 Propagandna oddaja
—	21.50 Miniature — 22.05 Dnevnik.
ČETRTEK, 25. 10.: 7.10 TV v šoli — 1445
Poročila — 14.50 Jakec in čarobna lučka
—	17.05 Puščava Namib — 17.55 Na sedmi stezi — 18.50 Mozaik — 18.55 Obzornik — 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 17.15 Risanka — 17.20 Cikcak — 17.50 Dnevnik — 17.55 Propagandna oddaja — 20.00 Tretja razsežnost — 22.00 Dnevnik.
SLOVENSKE ODDAJE RADIA CELOVEC
PETEK, 17. 10.: 715 V Polanšek: Iz de žele domačih pripovedk (šolska radijska oddaja za šolarje od 1.—4. šolske stopnje) — 14.10 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (..Srečanje pevskih zborov na Radi-šah" 24. 8. 77) — U. del.
SOBOTA, 20. 10.: 7.45 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
MEDEUA, 21. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša doriio vam bo.
PONEDEUEK, 22. 10.: 14 10 Celovški radij ski dnevnik — Koroški zbori.
TOREK, 25.	10.:	7.50 Domača zabavna
glasba — 14.10 Celovški radijski dnevnik
—	šport — Rdeče, rumeno, zeieno.
SREDA, 24. 10.:	14.10 Celovški radijski
dnevnik — Minute z . . . — iz koroške literarne delavnice (Jožica čertov).
ČETRTEK. 25. 10.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Mladinska oddaja (Nasilje v nogometu).
Slovensko prosvetno društvo „Srce" v Dobrli vasi vabi na
PREDAVANJE O POLJSKI
v nedeljo 21. oktobra 1979 ob 19.30 uri v kulturnem domu v Dobrli vasi.
Predava prof. Štefan Pinter
Prisrčno
Izdajatelj, založnljk In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo ln uprava: 7021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 52 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
ŠPORTNI VESTNIK
SAK - ŠT. ANDREJ 1:1 (0:0)
Spet enkrat je Košatovo igrišče odneslo SAK-u eno važno točko. Na tem, slabem terenu kratkomalo ni mogoče, da se razvija dobra igra, tehnično primerna SAK-u. Brez dvoma pa je domače moštvo podcenilo svojega nasprotnika iz Labotske doline, ki nikakor ni igral tako, kot bi si to pričakovali od zadnjega v lestvici spodnje lige. Vedno znova mu je uspelo nevarnd priti po hitrih konterjih pred gol našega moštva. Čeprav se je tekma odigrala v večji meri pred golom nasprotnika, SAK ni imel prave priložnosti za zadetek. Manjkal je igralec, ki bi prinesel linijo v tokrat konfuzno igro SAK-a. Napadalci niso bili zmožni prodreti zid nasprotnikove obrambe, reči pa je tudi treba, da od Sredine niso do-
Slovensko prosvetno društvo . Bilka" v Bilčovsu vabi na
SREČANJE S KULTURNO UMETNIŠKIM DRUŠTVOM ..DOLOMITI
iz Dobrave pri Ljubljani, ki bo v soboto Z7. oktobra 1979 ob 19.30 uri pri Mikiavžu v Bil-
ČOV5U.
Nastopajo: pevci iz Dobrave, dve pesnici in mešani pevski zbor SPD ..Bilka" iz Bifčovsa
Ro kuiturnem sporedu prosta zabava. igra znani ansambe! narodnozabavne giasbe ..TiNETA STARETA iz Dobrave.
Prisrčno vabljeni
bili žoge, s katerimi bi lahko kaj počeli, preveč nesmiselno so oddajali žogo naprej. V nasprotju z igro proti Vetrinju (l:f) ko so naši še vsaj imeli dovolj priložnosti za zadetek, teli tokrat sploh ni bilo. Gol za SAK pa si je dal nasprotnik sam približno fO minut pred prvim polčasom. Toda nekaj minut kasneje je istemu igralcu uspelo iz kakih 20 metrov presenetiti golmana Dodiča in s tem je bil podan tudi že končni rezultat.
SAK POD 23 - ŠT. ANDREJ POD 23 7:2 (3:1)
Bolje kot prvemu moštvu se je godilo drugi ekipi SAK-a.
S tehnično zelo dobro igro je premagala nasprotnika iz Labotske doline. Visoka zmaga je predvsem zasluga igralcev sredine ter napadalca Rozmana, ki je kar 5 krat zatresel nasprotnikovo mrežo. Vedno spet je postalo nevarno za nasprotnika, če se je Rozman pojavil pred golom. Med svojimi številnimi goli je bilo videti tudi nekaj izredno lepih.
Druga dva gola pa je dal igralec sredine, Rogi. Zopet v moštvu je bi! Sommeregger. ki je imel poškodovano nogo, in ki se je izkazal kot zelo važen del obrambe.
Postava SAK f: Dodič, Pande), WoSchitz, Lampichler, Goleč, (Kup-per M.). Zablatnik, Fera. Polanšek (Hobel S.), Hobel M., Velik.
Postava SAK Pod 23: Scbnabl, Ogris, (Zdovc), Sommereeger. Kup-per S., Hribar, Knoper M., Perč L (Kumer), Grilc (Kropivnik), Rogi, Rozman, Wieser.
SLOVENSKI	ATLETSK	I	KLUB
pabi na prvenstvene tekme	
SAK - Sinča vas	ob 10.30 uri
Sinča vas „pod 23" — SAK „pod 23"	ob 8.45 uri
V NEDELJO, 21. OKTOBRA 1979, NA IGRIŠČE	V SiNČi VAS!.
Wolfnitz ml. — SAK ml.	ob 9. uri
Ndtvjgči prrsrČMo	
Zanimiva srečanja
ob robu Oktobrskega tabora
H Ob robu letošnjega Oktobrskega tabora je v četrtek prejšnji teden v celovški galeriji Hildebrand potekala diskusija z južnotirolskim deželnim poslancem Alexandrom Langerjem. Langer je v kratkih besedah nakazal problematiko nemške narodnostne skupnosti na Južnem Tirolskem po sprejemu posebnega statuta o avtonomiji, pri tem pa je kritično osvetlil sistem proporca med nemškim in Italijanskim prebivalstvom, kar ima za posledico popolno ločevanje narodnosti. Opozoril je tudi na dejstvo, da je nemška manjšina pravzaprav večina v svoji deželi, medtem ko so Italijani praktično porinjeni v manjšinski položaj.
H V petek zvečer in v soboto dopoldne pa so se v Celovcu srečali številni aktivisti solidarnostnega gibanja iz vse Avstrije. V delovnih skupinah so razpravljali o dosedanjih izkušnjah pri svojem prizadevanju za uveljavitev manjšinskih pravic in tudi začrtati določene smernice za delo v prihodnje: o delu na znanstvenem in kulturnem področju ter o poubticističnem in političnem nastopanju v okviru solidarnostnih komitejev. Ena osrednjih točk diskusije je bilo tudi nastopanje v zvezi s 60-letnico koroškega plebiscita prihodnje leto, ki jo bodo protimanjšinske sile prav gotovo skušale izkoristiti za poglobitev svoje nemškonacionalne dejavnosti.
VABfLO
IZLET NA GORENJSKO
v nedeljo 71. okt. 1979 (obisk tekmovanja no pla:1ični čakalnici v Besnici pri Kranju, leta-iišča Brnik in Krvavca z žičnico). Odhod ob 7.1$ uri izpred Kova čeve gostilne. Prijave na Poso-jiinici v Železni Kapli. Cena 120 šiiingov na osebo.
DRAMSKA UPRiZORiTEV JUDENBURG
po romanu Prežihovega Voran-ca, v soboto 27. oktobra 1979 ob 20. uri v gostitni Kovač (prvič v novi dvorani!) na Obir-tkem. Gosluje dramska skupina z Raven.
Prisrčno vabijeni!
Siovensko prosvetno društvo ..Obir" na Obirskem
Slovensko prosvetno društvo „Radiše " vabi na
KULTURNO PRIREDITEV
v soboto, dne 20. okt. 1979
v Kulturnem domu na Radišah
#	Ob 19.30 uri otvoritev razstave likovnih del z radi-škimi motivi (pripravil jo je likovni krožek Ruše)
#	Ob 20. uri koncert mešanega in moškega pevskega zbora SPD „Radiše" in nastop folklorne skupine KUD ..Študent" iz Maribora
Prisrčno varjen//