Dopisi. Iz Ptuja. (Blagoslovljenje cerkve.) Dne 29. oktobra je bil za faro Sv. Petra in Pavla čč. oo. minoritov v Ptuji zares Gobpodov dan, dan veselja. Lično obnovljena farna cerkev se je imela blagosloviti. Sami premil. knezoškof so bili obljubili, da pridejo k nam toda vsled bolezni niso mogli priti. Svete obrede so torej opravili po škofovem nalogu preč. gospod dekan in inful. prošt Ptujski z obilno asistencijo. Sledila je tiha sv. maša. Po maši stopijo mil. g. prošt na leco in v prelepem, poljudnem govoru razložč pomen cerkve, hiše božje, pa naše dolžnosti do cerkve. Da prečastitemu govorniku beseda vedno gladko teoe, da vsled temeljito premišljene, izbrane vsebine poslušalca zanima, to vemo vsi, ki smo kedaj slišali tega priljubljenega pridigarja. Ali čudili smo se v veliki cerkvi močnemu, krepkemu glasu skoro 701etnega gospoda in navdajala nas je sladka nada, da bodo še dokaj let zdravi in krepki oznanjevali besedo božjo. Bog daj! Veleč. gosp. gvardijan oo. minoritov imeli so veliko slovesno sv. mašo, pri kateri so, kakor že preje pri tihi, izborno peli gg. učitelji in nekateri drugi gospodje pod vodstvom vrlega in obče priljubljenega pevovodje g. Zupančiča. Na orgljah je umno preludiral nadepolni učitelj, mladi g. Serajnik. Lepo umetno petje in orgljanje nas je radostno presenetilo. Poslušajočim olikanih pevcev ubrane glasove in gledajočim to lepo ponovljeno cerkev vrivala se nam je misel: ne bi-li bolj služilo časti božji in pravi pobožnosti vernega ljudstva, da se v prenovljeni minoritski cerkvi Sv. Petra in Pavla k orgljam vsede še tudi organist, ki hoče in ume vspodbudno, cerkveno-dostojno peti in orgljati. Na radost svojo smo slišali, da čč. oo. rainoritje zares mislijo na to. Hvaležen jim bode vsak prijatelj dostojnega, lepega, pravilnega cerkvenega petja in glasbe. K sklepu svojega poročila bi po Slomšekovo rekel: Petje pa, če pravo ni, je boljše, da ga ni! Iz Ljutomera. (Naše šolsko poslopje) se je dne 12. novembra slovesno blagoslovilo, kakor ste bili naznanili. Ta poslopje je največje v našem trgu in stoji na majhnem griču, raz kateri se vidi celo Mursko polje in Se dalje v Medjimurje. Pri tleh so Stiri sobe za dekliško šolo, v prvem nastropju pa za dečke in na severni strani je soba za telovadbo in za stanovanje učiteljev. Stalo nas je to poslopje čez 50.000 gold. Svitli cesar so darovali 4000 gld. in zato nosi naša šola ime Njih Veličanstva. Po poznem sv. opravilu so nam vlč. g. dekan vse poslopje blagoslovili ter so v kratkih besedah povedali, čemu da se šola blagoslavlja, g. A. l5lamberger, c. kr. notar v Ljutomeru, pa je v dolžjem govoru razložil potem zgodovino te šole in g. J. Raner, c. kr. okr. nadzornik v Ptuju, je otroke in stariše nagovoril, razlagajoč jim pomen Sole. Iz Gradca je prišel k slovesnosti Avgust pl. Taubenberg kot zastopnik c. kr. namestnije in je izrekel v krepkih besedah željo, naj tudi ta šola dela za omiko in nravno kršč. življenje. G. nadučitelj Robič ga ,je zahvalil in dva otroka izpregovorila sta zahvalo starišem in učiteljem, pevci slov. čitalnice pa so zapeli »Avstrija«. Na to se je slovesnost končala. V tem, ko so si gospodje ogledovali šolsko poslopje, dobili so otroci kruha, sira in mesa, naj bi jim ostal dan blagoslovljenja v dobrem spominu. Stariši pa želimo, da se naši otroci v tem poslopju res uče nravno živeti in nauče koristnih rečij za svoje vsakdanje živIjenje. „ Iz Cadrania. (D v a č u d a k a.) Kakor ste že kratko poročali, je 5. t. m. naše kmetovalsko društvo »Sloga« imelo občni zbor in je povabilo g. potovalnega učitelja .lan. Bele, naj bi o trtoreji ali drugi kmetora potrebni vedi govoril. Nam je pa res kmetovalsko društvo potrebno in želeti je, da bi se polagoma vsi gospodarji Oplotniško in Okoške občine v tistem nahajali in raznib učenostij si pridobivali, kako da se vinogradi, sadonosniki in travniki umetno in plodonosno obdelovati morajo, da bo kmetovalcu obilnega dobička od njili pričakovati. Mi že v ravnini živimo in nimamo velikih gozdov, iz katerih bi zamogli v sili mnogo lesa prodati, ker veeina naših kmetovalcev ima komaj za silo v domačem logu drv in stelje, drugi si raorajo že oboje kupovati. Samo graščina kneza Hugo Windisch-Gra.tza ima v Portovcu gozd, ki meri 200 oralov. Drugi smo v zadnjib letih dobivali potrebnega denarja iz sadja, vinskega mošta in prodane živine in misliti bi morali. da vsaki kmetovalec pri nas vse prazne in za sadje ugodne prostore modro zasajuje in drevje skrbno trebi in gnoji, da vinograd svoj po navodu učenih vinorejcev z dobrimi trtami oskrbuje, ga pravilno dela in vsaj dvakrat v letu škropi in si tudi po raogočnosti brajd napravlja, iz katerih se je v zadnjih letih še največ grozdja pridelalo, kakor tudi skrbi za svoje travnike z gnojenjem in napajanjem z vodo. Skrbni opazovalec in popotnik, ki hodi po naših krajih, pa bo zapazil, da temu ni tako, ampak da razni sadonosniki so še v pušči puščeni, vinogradi so še zanemarjeni in je veliko kmetovalcev, ki trdijo, da se božjim napravam nasproti ravna, ako se vinogradi škropijo in bo že 13og za to skrbel, kakor do zdaj in takih tudi očevidni dokazi ne prepričajo, čeravno iraajo s tem veliko zgubo. Tukaj je prihišni gospodar, ki ima do zdaj le nekoliko nad oral velik sadonosnik in je letos dobil 18 polovnjakov sliv, sedem polovnjakov sadnega mošta, brajde so rnu dale osem poIovnjakov vina, med tem ko dva vinograda le samo sedem. Velik dobrotnik našega kmeta je tedaj vsak, ki si ga prizadeva k enakemu blagostanju pripeljati. In ta namen ima naSa »Sloga«; vendar ona je velik trn v peti naših narodnih nasprotnikov v Oplotnici zato. ker so bojijo, da bi kmetje po tem društvu se zbrihtali in bi za naprej ne bili več podlaga tujčevi peti. Oni so tedaj hoteli zabraniti zborovanje 5. t. m. v šoli, češ, da to bi se bilo moralo prej županstvu naznaniti itd. Prišla sla tedaj iz Oplotnice dva poslanca gg. A. Halant in .ložef Kos naznanjat, da šola ni za take shode. In da vrvi mož tako dela. se ni čuditi, ker je v Konjiškem irgii tako izrojen bil; da pa .1. Kos vedno v slovensko ^klctj.) pluva, to je zavoljo tega nerazumljivo, ker je njegova zibela .tekla vrh Pohorja, v Kotu in njegova mati Jozefa, roj. Bodlej ni gotovo le ene besede pravilno nemški znala. On se je pa v vojakih nemški prvič lomiti naučil, bil tam c. kr. prostak in ni morebiti avanziral do generala ali še ne do korporala in je bil do leta 1869 graščinski pismonoša, zdaj pa hoče biti strahonja cele občine in drugi naj bi bili njegovi pokorni sluge. To borao sicer radi storili, ako bo ta mož pokazal dovolj modrosti, dokler pa on tudi njerau potrebnih naukov sam ne posluša in vsemu slovenskemu, tudi »Slogi« nasprotuje, sam sebe smeši in nam ne sme zameriti, da če se je tudi sam krstil črnega kosa, slabo pesern poje. Od Sv. Mavtina na Paki. (Pojasnilo.) Poročilo o izletu Braslovškega pevskega društva ni bilo po vsem resnično. Oni poredni fanti niso bili domačini, ampak Braslovški farani sami. namreč Letušani. Prišli so ravno tisti čas iz Letuša, kakor pevci iz Braslovč. Ker drugod niso mogli pričeti tepeža, podajo se na veselico, napravijo ravs in kavs in pretepejo nekega domačina. Zvečer hočejo v županovo gostilno, ki jo je pa pred takimi gosti zaprl. Na to čakajo na sosedovem vrtu za njegovo hišo. Župan je hotel toraj ravno to zaprečiti, kar se mu je po krivici spodtikalo. Ali je bil kak domaein zraven, se ne ve. Kedar tedaj zopet na l'ako pridete, pustite svoje poredneže doraa, katerim tudi mi iz srca privošeimo: poboljšanje. Z Murskega polja. (Letina.) Po naSem okraju še je bila letos precej dobra bratva, čo prav je še zadnji dan toča grozdje pomandrala, pa so še si ljudje vse hitro pospravili, da ni bilo preveliko kvara. Mošt se 'je prodaval od 20 do 31 kr. in dosti je bilo kupcev. Oorice so lepe, ker se je skoraj brez izjeme vse škropilo. Sadja je bilo po polju in po gorieab srednje. Enako je tudi s poljskimi pridelki, srednje pri vsem. Pri govedi je cena slaba, pri svinjah dobra, za zrnje se pa malo poprašuje in je slaba cena. Za živino se je kazalo, dabo slabo s polago, pa je bilo dosti tikev in repe; to pa tudi namesto sena in slame dosti zaleže. Tudi tikvovega olja bo, katerega tukaj vsaki posestnik rad dosti pridela. Iz Savinjske doline. (Vreme, napisi.) Kakor vas, tako tudi nas muči sedanje vreme. Za naše kmete pa je še to vreme tem neprijetniše, ker ne morejo dobiti listja za steljo. Prej ni bilo listja, sedaj bi lisija sicer bilo, ali spraviti si ga ne moremo. Nastiljati moramo torej slamo in vendar 'bi nam le-ta kaj dobro služila za krmo živine, ker smo je le malo dobili. — Kar je vaš dopisnik omenil v zadnjem listu o nemškutarjih v Celji, to vsi podpišemo; res je, da smo sami krivi, če nas oni tako prezirajo, čemii pa hodimo k njim? Čemu jim nosimo denar, saj imamo domače trgovce, pri katerih dobimo isto blago in tudi ne za višjo ceno, kakor pri nemškutarjih. — Nemški napisi na naši železnici nas jezijo, ali sedaj jih ne moreino predrugačiti; smo bili pač preveč zaupljivi, kedar se je snovala železnica! NaS slov. pivar v Zalcu ne zasluži graje zavoljo napisov, ki so v njegovi pivarni, kajti finančni urad jih tirja. Njemu pa niso po volji. Mogoče bode, da se odpravijo tako, da se ravno uni urad naprosi, naj jih zameni s slovenskimi in če ,je še treba, tudi poleg nemških. Tako bi bilo pametno in je pričakovati, da se izgodi tako in tedaj bode tudi te napake v naši dolini konec. Škoda. da še imamo enacih več. O njih pa morebiti drugo pot. Od Brezna pri Dravi. (Zahvala.) V Dravski dolini je cerkva Ijube Device Marije, nje v nebovzetju posvečena. O.erkva, posebno cerkveni stolp, kateri je bil leta 1833 z mecesnovimi deskaini pokrit, je bil nove strehe, poprave, in beljenja potreben. Zato so naš častivredni gospod župnik poklicali farmane in ae za voljo tega z njirai pogovorili. Farmani so gospoda župnika prosili, da bi to delo kmalu začeli. Gospod župnik so okrajno glavarstvo prosili za komisijo, in "potem se je ta cerkvena poprava začela. Cerkva je od znotraj in zunaj popravljena, tudi cerkveni stolp ima novo streho, vse je v lepem redu. Dne 22. oktobra je bilo blagoslovljeno od častivrednega gospoda župnika Jurija Žmavc in novo pozlačena zvezda gori potegnjena. Zvezda je velika in ima napis Marije, farne varuhinje in je v zezdi letna številka 1669, v cerkvi na oboku je številka 1776; kaj te številke pomenijo, nam ni znano, ko cerkvene kronike imamo. Precej truda in skrbi so imeli gospod župnik in gosp. Rihard Sonns; precej bo denarja stalo; mala je župnija, pa v imenu božjem, in s pomočjo našili dobrotnikov bo se vse plačalo. Hvala gospodu župniku in vsem, ki so k temu pomagali, hvala farmanom, da niso tej popravi nasprotovali. Zelimo pa s pomočjo naših dobrotnikov še vee novega cerkvi pripraviti. Bog plačaj vsem dobrotnikom naše farne cerkve! — Gerkvena ključarja.