PRVI PODATKI TRIMESEČNEGA GOSPODARJENJA
Veliki napori delavcev ob težkih pogojih gospodarjenja
Viško gospodarstvo je v primerjavi z enakim obdob-jem lani v prvem tromesef ju letos pove&lo celotni pri-hodek za 35 odstotkov, poraMjena sredstva za 37 in dohodek za 28 odstotkov. Na področju ekonomskih odnosov s tujino so osnovni podatki tiie: izvoz je večji za 26 odstotkov, od tega na konvertibilno območje za 22 in na kfirinško za 29, skupni uvoz se je zmanjšal za 12 odstotkov, od tega s konveitibilnega območja za 26 odstotkov, s klirinškega pa se je povečal za 48 odstotkov. Lani je bil v prvih treh mesecih uvoz le 583 odstotno pokrit z izvozom, letos je pokrilje že 83,5 odstotno, opazen pa je tudi premik pri pokritju konvertibilnega uvoza z 28,9 na 47,3 odstotka. Izgube so v viškem gospodarstvu za 74 odstotkov višje kot v enakem obdob-ju fauii.
To je nekaj osnovnih podatkov o poslovanju v letoš-njem prvem četrtletju. Bistvenih sprememb v pogojih poslovanja v primerjavi z lanskim letom ni; še vedno so težave v oskrbi z repromateriali in surovinanii, razkorak med cenami surovin ter repromateriala na eni in poliz-delkov oziroma končnih izdelkov na drugi strani pa se ponekod celo povečuje. Ob vsem tem lahko prve tri mesece ocenimo kot uspešne - to pa je posledica velikih naporov delavcev v združenem delu.
Veliko pozomosti smo namenili zlasti izvozu. Indu-strijske organizacije so opravile dobrih devet desetin vsega izvoza našega gospodarstva, trije najuspešnejši izvozniki pa so bili IGO (povečanje v primerjavi s prvim tromesečjem lani za 49 odstotkov), DO Iskra Elektro-zveze TOZD Elektronika Horjul (skoraj osemkrat več kot v enakem obdobju lani) in Plutal (še enkrat več kot od januarja do rnarca lani).
Na čeJu konvertibilnih izvoznikov so Plutal, Kolinska TOZD Vinocet in Hoja, med uvozniki pa je prva Agro-
tehnika Gruda TOZD Trgovina (indeks 45), druga Hoja (254) in tretja Ilirija Vedrog (195).
Podatki o zunanjetrgovinskih gibanjih so ugodni; ker se rezultati običajno iz četrtletja v četrtletje izboljšujejo, smo lahko optimisti. Pa vendar bi bili lahko še bolj zadovoljni, če bi bile zvezne stimulacije za izvoz pravoča-sno izplačane. če bi bili pravočasno izdelani kriteriji za določanje dela deviz, ki ostane izvoznikom - vse to bi prispevalo k večji dohodkovni zanimivosti izvoza. Nikoli ni prepozno, pravi pregovor.          *
Konec febniarja je bilo na območju občine zaposlenih 18.299 delavcev, od tega v gospodarstvu 12.256, v nego-spodarstvu pa 6043 delavcev. Zanimiv je podatek, da se je v primerjavi z enakim obdobjem lani število zaposle-nih v družbenopolitični skupnosti, SIS in družbenopoli-tičnih organizacijah zmanjšalo za 6 odstotkov. V prvih dveh mesecih je bil povprečni osebni dohodek na zapo-slenega 16.405 din, kar je 13,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Žal samo nominalno, relano pa so osebni dohodki padli za krepkih 12,6 odstotka. Osebni dohodki v gospodarstvu so bili v povprečju 15.662 din (poveeanje za 13,9 odstotka), v negospodarstvu pa 17.903 (povečanje za 12,3 odstotka).
Industrijska proizvodnja je v prvih treh mesecih precej oživela, potem ko smo konec lanskega leta ugotavljali njen zastoj. Podatki kažejo, da je v primerjavi z enakim obdobjem lani količinski obseg proizvodnje večji kar za 15,8 odstotka - vzrok je tudi v polovici večjem uvozu repromatcriala v začetku tega leta v primerjavi z lanskim. Najvišjo rast so dosegli v Iskri Elektroleze TOZD Ante-ne in navigacije (indeks 363), DO IKO TOZD IPKO Podpeč (238), DO Iskra Elektrozveze TOZD Radijske zveze (154) in TOZD Elektronika Horjul (139) in tako dalje. Le četrtino lanske proizvodnje pa so dosegli v SCT TOZD Opekarne Ljubljana zaradi dokončne ustavitve
proizvodnje na obratu Brdo ter začasne ustavitve na obratih Indop in Mengeš. Naročila za domači trg so dobra, povečujejo se tudi naročila iz tujine. Tudi oskrb-ljenost s surovinami in reprodukcijskimi materiali se izboljšuje, še vedno pa so velike težave pri stanju plača-nih računov in pri možnostih najemanja kreditov za obratna sredstva. Nelikvidnost povzroča organiazcijam vse več težkih problemov.
Ob koncu še nekaj besed o izgubi. Za 74 odstotkov so višje kot v enakem obdobju lani (skupaj znaša 148 milijonov dinarjev), kar je v primerjavi z dvema milijar-dama izgub v Ljubljani sorazmemo majhna številka. Na čelu 14 gospodarskih orgnaizacij, ki so v prvem četrtletju poslovale z izgubo, je Tobačna tovarnaTOZD Proizvod-nja (90 milijonov dinarjev), Komunalno podjetje Ljub-ljana TOZD Komunalne gradnje imelo 23 milijonov dinarjev izgube, SCT TOZD Opekarne pa 15 milijonov. Z izgubo so četrtletje zaključije tudi štiri negospodarske organizacije.