um Savinjske V Žalcu nogometni center za vzgojo mladih. Pogovor z Brankom Elsnerjem. Stran 11-12 fiTjO Drogerijo Šlandrov trg 40, Žalec j 063/H6®065 Letnik 3, št. 45, 15. 1. 1997 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana "ZEGNANJE KONJ" Na Gomilskem so obudili stare običaje. Stran 8 V ŽALCU SE JE ZGODILO LJUDSTVO. st Stran 16 i ■ termotehnika KRONOVŠEK tel&fax: 063/ 702 247 OBČINSKA KNJIŽNIC CELJE Muzejski trg Ha 3000 CELJE TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE UNIVERZUM d.o.o. MARIBORSKA 68, CELJE, TEL.: 0631 412-076 (Stara prodajalna Emo posode) UNIVERZUM trgovina presenečenj Vas ponovno vabil Cenjene stranke obveščamo, da še vedno imamo HOLCSfl ROG na 10 čekov brez obresti oli 15% popust zo gotovino. Na zalogi še vedno: <= OLJE CASTROL (51) PODLOŽENE AVTOPREVLEKE MAXI BRILE SPRAV mB% m M£A mmmm mišmi mmmm ROMIH FRANC Breg 79c, Polzela Tel. fax: 0631720-200 Slikopleskarstvo, pleskarstvo, fasaderstvo, specialna višinska vzdrževalna in obnovitvena dela % 'VJ GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 413 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: gradbena dela obrtna dela inštalacijska dela - nizke gradnje - adaptacije - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE KIV ^ Vransko 66 3305 VRANSKO ra.: 063/725-110, FAX: 063/725-012 SPECIALIZIRANA TRGOVINA OGREVANJA IN VODOVODA - vam nudi vse od peči do radiatorja, - nudi projektiranje in montažo, - kupljeno blago dostavimo na dom, - nudimo možnost nakupa na več obrokov, - najugodnejši gotovinski popust za takojšnje plačilo. ODPRTO OD 8. DO 16. URE, V SOBOTO OD 8. DO 12. URE. POLEG KOMPLETNEGA PROGRAMA KIV-ovih PEČI: NUDIMO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH: - radiatorje AKLIMAT in OCEAN, - švedske gorilce BENTONE, - črpalke GRUNDFOS, in vso ostalo opremo za kateri koli sistem - vašega ogrevanja: BAKER, ALUMPLAST, KLASIKA. PRIDITE IN SE PREPRIČJUTE, TO KAR IŠČETE VI, NUDIMO Ml! G4RflNr pohištvena industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020 VELIKA NOVOLETNA. AKCIJSKA PRODAJA OD 2. 12. 1996 DO 25. 1. 1997 CENE ZA GOTOVINO: zakonska spalnica MAJA_____________________ ^ NOVO: zakonska spalnica VENEZIA____________ v dveh barvah: BELA in HRAST samska spalnica HALA_______________________ =f> omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, irni jesen in hrast 2. D višina 186 cm___________________ 2. D višina 218 cm___________________ 3. D višina 186 cm_______________r___ 3. D višina 218 cm___________________ 4. D višina 186 cm___________________ 4. D višina 218 cm___________________ POSEBNA PONUDBA: NOVO NOVO NOVO - omare z zgibnimi vrati ZV 4______________________________________ ZV 8______________________________________ - delavniške omare DGD 1_____________________________________ 102.947.00 114.109.00 47.507,00 25.067.00 29.027.00 31.667.00 36.947.00 46.187.00 54.107.00 30.875.00 55.163.00 11.732.00 SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo, vzmetnice vseh dimenzij in še in še. LKSODNA PONUDIM KUHINJI v izrodiM MKAST. DELOVNI ČAS PRODAJALNE: pon-pet: 8.00 -18.00, sob: 8.00 -12.00 ^Ar ŽA NAKUPE NAD 100.000 SIT PRESENEČENJE!^^ POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM: l Te/. 0631720-020] VABLJENI! (J)ETICNI PARLAMENT Komaj se je poleglo vznemirjenje, ki so ga porodile volitve, že nas je prevzela popraznična mrzlica. Ko se je polegla le-ta, so nas pričakali poslanci s svojimi večnimi obtožbami in vehementnim opozarjanjem na nevarnosti, ki grozijo naši mladi državi iz vrst nasprotnih taborov. Do največje eskalacije nasprotij je prišlo med razpravo pred glasovanjem o novem mandatarju za sestavo vlade. Na kanditata največje parlamentarne stranke, dosedanjega predsednika vlade, dr. Janeza Drnovška, so leteli številni očitki. Pomladne stranke niso skrivale nasprotovanja temu, da bi vlogo mandatarja dobil človek iz vrst stranke, ki so jo po svojem mnenju na volitvah nedvomno premagale. Dejstvo je, da je LDS na volitvah zmagala. Po drugi strani pa je tudi res, da pomladne stranke skupaj tvorijo polovico parlamenta. Slovensko javnost je najbolj razburil spektakularen prehod poslanca Pucka med neodvisne poslance in njegova podpora dr. Drnovšku. Njegov prestop je bil najmočnejši udarec SKD, iz katere vrst je izstopil. Vprašanja o etičnosti takega prestopa je bilo slišati še dolgo po glasovanju. Vendar so etično vprašljiva tudi nekatera druga dejanja, ki smo jih opazili med in pred glasovanjem. Če se neprizadeto ozremo na parlament, pričakujemo, da bomo v njem videli sedeti poslance, ki smo jih izvolili na volitvah, in ki bodo po svoji vesti in po svojih najboljših močeh zastopali naše interese. In kadar je v parlamentu na sporedu glasovanje, pričakujemo, da jim odločitve ne bo narekovala strankarska pripadnost, temveč njihova vest. Nadziranja glasovanj vsaj v moje predstave o parlamentu ne sodijo. Da so svoje poslance -očitno ali ne- nadzirale skoraj vse parlamentarne stranke, kaže tudi skoraj teoretično optimalen izid glasovanja. Marsikdo je ob potrditvi mandatarja zadovoljno kimal z glavo, marsikdo pa je menil, da so ga spet ogoljufali in v političnem kotlu spet opetnajstili. Vendar s potrditvijo mandatarja zagate še niso odpravljene. Največje težave se bodo pokazale pri sestavi vlade, natančneje pri imenovanju ministrov. Če teoretično predpostavimo, da bo mandatar uspel sestaviti vlado, bo v njej moral dati mesta tistim, ki jih po rezultatih volitev v vladi ne bi pričakovali, a je njihova podpora za LDS ključnega pomena, prav tako pa bodo na ministrskih stolčkih morali sedeti poslanci pomladnih strank v takem številu, da bodo te stranke zadovoljne. In če trezno pogledamo na razmere v parlamentu, se moramo zbati, da bo ministrskih mest za vse premalo. Tako se zna zgoditi, da bo parlament omrtvičen, nefunkcionalen, in da bodo mnogi, ki so prepričani, da so zmagovalci, pripravljeni storiti vse, da pokopljejo nasprotnika. Tako se zna v pljunkih, ki bodo leteli iz enega na drugi breg, utopiti demokracija. In če bomo po vsem tem direndaju, po množici medsebojnih očitkov, takih, ki jim lahko prikimamo in tako nizkotnih, da lahko ob njih le zmajamo z glavo, volilci ponovno poklicani na volišča, znamo biti že pošteno jezni. Vid Burnik Stran 3 IZ VSEBINE: VAŠE MNENJE Burni odmevi na sejo občinskega sveta Stran 4 DOGODKI V Žalcu se je zgodilo ljudstvo Stran 5 GOSPODARSTVO Kakšna je vaša davčna številka? Stran 7 IZ NAŠIH KRAJEV Praznik na Vranskem Stran 9 INTERVJU Branko Elsner Stran 11 - 12 KULTURA Pravljični svet za otroke Stran 13 KRONIKA Več nesreč a manj posledic v letu 1996 Stran 14 - 15 V PREMISLEK Zgodba o posilstvu Stran 16 LJUDJE IN OBIČAJI Blagoslov konj na Gomilskem Stran 18 ŠPORT Srečanje nogometnih veteranov na Vranskem Stran 21 GLASBA Black Crowes v Ljubljani Stran 28 STRAN ZA ŽIVLJENJE Shirlie Roden v Žalcu Stran 31 RAZVEDRILO Nagradna križanka, kupončki in rezultati žrebanj Stran 32 - 35 GLAS Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska cesta 12,3310 Žalec, telefon: 063/715011. 711532, telefas: 063/ 715 011, 711532, E-mail: sarsa@siol.net. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik: grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser; lektor: Vid Burnik; novinarji: Dominika Sambolič, Nataša Verk; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, Alenka Turnšek, Gregor Uranič. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA OBDELA VA OGLASOV PRIDRŽANE VAŠE MNENJE IZJAVA ZA JAVNOST Skupina svetnikov desno u-smerjenih strank v Občini Žalec je konec maja 1995. leta predlagala vrsto pobud s sklepi, ki naj bi jih sprejel svet Občine Žalec. Župan Milan Dobnik je uvrstil eno izmed teh pobud na zasedanje Sveta občine, ki je bilo dne 19.12.1996. V tem predlogu so svetniki med drugim sklepali tudi o preimenovanju javnih zavodov oziroma šol. Sprejeli so sklep, po katerem se iz nazivov osnovnih šol oziroma javnih zavodov umaknejo poimenovanja po padlih borcih za svobodo v letih 1941 - 1945. V javni razpravi smo proti takšnemu preimenovanju protestirali borci, posameznik in Združena lista. Ne glede na proteste še živečih borcev so svetniki izbrisali iz nazivov šol imena tistih naših sokrajanov, ki so v času najhujše narodove preizkušnje darovali domovini največ, kar človek lahko daruje - svoje življenje. S tem so svetniki Sveta občine Žalec borbo za domovino in umiranje za svobodo označili kot dejanje, ki se ga je treba sramovati in ki ga je potrebno izbrisati iz zavesti mladih. V omenjeni pobudi svetnikov strank Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske ljudske stranke, Socialdemokratske stranke iz 1. 1995 pa je zapisano še več, kot so občinski svetniki na svoji seji sprejeli - v njej piše, da je poleg preimenovanja šol in javnih zavodov potrebno tudi “umakniti kiparske skulpture umrlih v preteklosti pomembnih osebnosti. Umakniti se morajo tudi vse spominske plošče iz preteklosti, ki so še vedno pritrjene na fasadi nekaterih šol in drugih javnih objektih. Izbrišejo pa se tudi imena zgodovinskih osebnosti v spominskih parkih ter umaknejo plošče.” Ali to pomeni, da bodo nadaljevali s sežiganjem knjig, preganjanjem še živih prič najhujših časov naše zgodovine in ali to pomeni, da bomo pričeli postavljati spomenike novim “junakom”? In da bomo te spomenike čez čas ponovno rušili? Kako naj starši vzgajamo svoje otroke v ljubezni do domovine, jih pripravljamo za velika dejanja, če pa vidijo, da se vse to čez čas sprevrže v nemoralna dejanja, ki so vredna vsakršnega obsojanja? Narod, ki ne spoštuje svoje zgodovine, nima prihodnosti. Pozivamo občane občine Žalec, da s svojimi pisnimi protesti izrazijo svoje ogorčenje županu občine Žalec, ki naj zadrži izvajanje Odloka in ponovno prouči smiselnost sprejemanja tovrstnih odlokov. FRANCI TRATAR PREDSEDNIK OO ZLSD ŽALEC RAZMIŠLJANJA OB ČLANKU “SKD NA RAZPOTJU”, OBJAVLJENEM DNE 18. 12. 1996 Z zanimanjem sam prebral v decembrski številki tega časopisa objavljene obtožbe zoper kandidata za poslanca državnega zbora in (še vedno) župana naše občine - “našega očeta” g. Milana Dobnika. Ne vem, zakaj A CITROEN Avto hiša KOS Ločica pri Polzeli 063 702 230 063 701 060 NISSAN Avtohiša KOS vabi na testne vožnje za vozila CITROEN EVASION in CITROEN SAXO od 14.1. do 18.1.1997. POSEBNO UGODNO: CITROEN AX že od 1,135.000,00 SIT CITROEN SAKO že od 1,349.000,00 SIT TESITIB VOŽNJE Z VOmOH XAM1A BBEAK OD 11.2.1997 DO 15.2.1997. NISSAN MICRA 1.0 že od 14.990,00 DEM NISSAN ALMERA 1.4 že od 22.490,00 DEM AVTOHIŠA KOS JE VSEMU KOS! me reagiranje na opozarjanje na krajo denarja davkoplačevalcev, na kar so opozorili podpisniki objavljenega pisma in užaljeno reagiranje tako župana kot občinskega vodstva SKD, spominja na preganjanje tistih, ki na krajo opozarjajo, in ne na lovljenje tatu. Prav tako ne vem, zakaj me izključevanje oz. odstavitve podpisnikov pisma spominjajo na neke davne čase. G. Kuder izjavlja, da so obtožbe neutemeljene, g. župan pa priznava, da so obtožbe resnične, moti ga le njihova objava. In namesto da bi rekli bobu bob, se gospodje sprenevedajo. Neverjetno je obnašanje župana, ki ni sodeloval na seji, na kateri so izključili podpisnike pisma iz Občinskega odbora SKD - le zakaj me to spominja na Pilata, ki si je tudi umil roke? Ob takem ravnanju si jih župan prav gotovo ni! In ne nazadnje - svoje nepravilnosti pri trošenju občinskega denarja (denarja davkoplačevalcev) župan opravičuje tako, da pravi: “Tedaj sem bil prepričan, da ravnam pravilno.” To je zame aroganca brez primere! Že stari Rimljani so vedeli, da “Ignorantia legis neminem excusat” (župan se hvali, da je študiral tudi pravo), vendar pa stvar ni samo v tem, da je potrebno poznati zakone, ki ne dovoljujejo “napake”, tu je še krščanska in siceršnja morala, ki te “napake” tudi ne dopušča, saj so “greh”, ki ga pa župan pri sebi ne pozna in ne prizna. Včasih so nas vzgajali, da če česa ne poznaš, vprašaj, da ne boš ravnal nepravilno. Tega seveda ne storiš, če si zaverovan sam vase in se obnašaš kot edini zveličavni in popoln. In še to - ni vse samo v tem, da napake popravljamo (vrnemo vzet denar), še pomembneje je, da do “napak” ne pride. In zato so za nekatera pomembna mesta primerni samo preudarni, strokovni, predvsem pa pošteni ljudje. FRANC TRATAR Na 19. seji žalskega občinskega sveta ni bilo burno samo , zaradi napovedanega protesta občanov, ki se niso mogli j sprijazniti s takso za obremenjevanje okolja, mnenja so se krešala tudi okrog predloga, v katerem naj bi se med drugim sklepalo tudi o preimenovanju javnih zavodov oziroma šol. Iz njhovih nazivov naj bi bila umaknjena poimenovanja po padlih borcih iz 2. svetovne vojne, vendar naj bi na predlog svetnika Cvikla z amandmajem prav ta de! predloga Izničili, saj naj bi imena ostala. Seja se je udeležil: tudi Ferdinand Haler, predsednik Zveze borcev Petrovče, ki je apeliral na zbrane svetnike, naj odstranitve imen borcev ne podprejo. Po njegovih: besedah so se ta imenovanja pojavila v nekem že umirjenem času, ne takoj po vojni, ko se v marsičem resnično ni ravnalo;; pravilno. “Vendar danes pri nas na to obdobje gledamo kot na nekaj odvečnega, čeprav si je Slovenija v tistih letih pridobila največ zemje,” je povedal Ferdinand Haler in dodal, da bo nekatere krajane, posebej še živeče sorodnike borcev, umaknitev poimenovanj zelo prizadela. “Borcev je vsako leto sto manj,” je še rekel predsednik Zveze borcev in pozval svetnike, naj; počakajo vsaj toliko, da spomin na to generacijo zbledi. Pritegnil mu je tudi svetnik Kos, ki je prav tako menil, da tovrstna sprememba ne bi bila korektna, njegovo mnenje pa sta podprla še svetnika Fale in Razboršek. Pač pa sta bila za odstranitev imen borcev župana Žalca in Vranskega, pa tudi svetnik Vinko Drča. Glasovanje o predlaganem amandmaju, po katerem naj bi se v nazivih zavodov oziroma šol obdržalo ime borcev, je bilo tajno, da ne bi katerega od svetnikov pri korektnem javnem glasovanju ovirala njegova strankarska pripadnost. Amandma ni bil sprejet in imena padlih borcev bodo iz nazivov javnih ustanov v občini Žalec umaknjena. D. S. 19. seja žalskega očinskega sveta, ki je bila sklicana 19. decembra v sejni dvorani občine Žalec, ni bila čisto običajna. Maja, na 13. seji istega sveta, so svetniki namreč sprejeli sklep o plačevanju takse za obremenjevanje okolja, ki je do konca leta znesla 1640 tolarjev za navadne občane, pa še nekaj več za tiste z vikendi. Ko so pričele prihajati položnice tudi za plačniško nesposobne, že pokojne ali celo še nerojene, je občanom vendarle prekipelo. Svetnikom so obljubili, da se bodo z njimi osebno pogovorili, celo grožnje o zahvali s pomočjo živilskih izdelkov je bilo slišati, vse skupaj pa naj bi se odigralo ob 15. uri na dan decembrske seje, ko bi bili vsi svetniki zbrani na kupu. Seja se je začela ob 13-ih, torej dve uri pred napovedanim protestom, in takoj je bilo opaziti, da se zbrani občinski veljaki kislo zavedajo, kaj jih čaka. Med prisotne je bil razdeljen pisni predlog Srečka Čatra, sicer kandidata ZLSD na nedavnih volitvah, v katerem je neuradni organizator shoda prizadetih občanov predlagal, da se odlok o uvedbi ekološke takse razglasi za neveljavnega. Da bo potrebno volji ljudstva tokrat prisluhniti, se je pokazalo, ko je žalski župan Milan Dobnik brez oklevanja tudi v resnici predlagal, naj se dnevni red dopolni s predlogom odredbe o razveljavitvi sporne takse z utemeljitvijo, da za odreditev takse ni bilo mogoče pridobiti ustrezne baze podatkov in je bilo tako plačilo odrejeno tudi plačniško nesposobnim. Svetniki so tak predlog sprejeli malone enoglasno in ga uvrstili ob četrto točko dnevnega reda, pa tako nanaglo opravili s točkami, ki so jim še ostale do razprave o razveljavitvi takse, kakor bi hoteli odločitev o tem sprejeti, še preden bi se zbrali nejevoljni puntarji. Razpravo o razveljavitvi odredbe o taksi za obremenjevanje okolja je pričel Milan Dobnik s pojasnilom, da so bazo podatkov, torej register zavezancev za plačilo takse, dobili od Upravne enote, ta pa je bil zelo pomanjkljiv. Zapovrh so si vse od maja prizadevali podpisati z DURS-om pogodbo, kar bi jim omogočilo mesečno izterjavo takse, ta pogodba pa je bila podpisana šele 15. novembra, in tako je bila edina rešitev poračun takse za nazaj. Poudaril je še, da je maja med svetniki prevladovalo navdušenje za obremenitev posameznikov s takso, predlagano je bilo celo, naj bi se tudi odvoz smeti obračunaval na tak način in ne več po kvadratnem metru. Predstavnik LDS Nikolaj Rožič je v imenu Odbora za okolje in prostor povedal, da je bil ključni razlog za uvedbo takse poravnava dolga do občine Celje, ki ji Zalčani plačujejo za uporabo njihove deponije odpadkov, zato se je potrebno vprašati, od kod vzeti denar, če bo taksa ukinjena. Tudi Andrej Šporin iz iste stranke je opozoril, da bo problem z ukinitvijo takse samo še narasel, in ker se proračun zvečine tako ali tako polni z žepa davkoplačevalcev, bodo ti takso slej ko prej plačali v kakšni bolj posredni obliki. Svetnika Zupanc in Kos sta se strinjala, da vsebina takse ni sporna, absurdna pa je bila izpeljava terjatve, saj je sprožila takšen odziv med ljudmi, da so svetniki ob ves ugled in se lahko bojijo celo za svojo varnost. Po drugi strani pa je bil od sile ogorčen predstavnik DeSUSa Ramšak, ki je povedal, da je že na majski seji protestiral proti takšni obremenitvi ljudi, zato se lahko sedaj le še vpraša, ali ni bilo med svetniki nikogar dovolj pametnega, da bi preprečil terjanje plačniško nesposobnih. Prav tako je bil že v samem začetku proti neposredni obremenitvi občanov s tako imenovano ekološko takso predstavnik SDS Ivan Fale, ki je menil, da bi morali sredstva za plačilo uporabe celjske deponije najti v proračunu. Se posebej vročekrvno pa se je odzval svetnik Marjan Ribič, ki je gromoglasno oznanil, da je že maja prosil predstavnika Ložnice, naj počakajo z zaprtjem deponije, ko pa je bilo odločeno, da gredo smeti vendarle v Celje, je bil tudi proti ekološki taksi, sedaj pa naj prestreza gnila jabolka na račun tistih, ki so sprejetje takse podprli...? Razpravo, začinjeno z raznoraznimi medsebojnimi obdolžitvami, brez katerih bi nam bilo na sejah žalskega občinskega sveta pošteno dolgčas, je nekako sklenil župan z izjavo, da sicer vsebinsko ni bil proti odloku, da pa ga je zaradi nesrečnega spleta okoliščin bolje umakniti, pridobivanje potrebnega denarja pa bodo skušali nekako drugače formulirati. Ravno ko so se pred občino že zbirali prvi protestniki, je bil sklep o razveljavitvi odredbe o taksi za obremenjevanje okolja sprejet, zanj je glasovalo 24 svetnikov, 7 pa se jih je vzdržalo. Plačanih je že bilo 8 milijonov tolarjev in ta denar bodo plačniki dobili nazaj, seveda brez obresti. Ob 15. uri pa je pred stavbo občine že vrelo. Nabralo se je kakšnih tristo nakurjenih občanov, ki so jim šla precej v nos zaklenjena vrata občinske stavbe. Radi bi se bili s svetniki srečali iz oči v oči, a razen Srečka Čatra med njih ni bilo nikogar. “Današnji protest je samo prvi v nizu podobnih in še ostrejših, v kolikor ne boste hoteli razumeti, da imamo predrage države čez glavo zadosti in ne potrebujemo še predrage občine,” je odsotnim svetnikom v imenu ljudstva namenil opozorilo Srečko Čater, pa v veliko veselje vseh zbranih oznanil, da je bila taksa že razveljavljena. Ker pa ljudje niso kazali nobene prave volje, da bi se razšli, je govornik zaman še nekajkrat poskušal priklicati župana, čeprav mu ni moglo ostati neznano, da ga ta skozi dvojna vrata ni mogel slišati, potem pa je izkoristil priložnost in se Milana Dobnika lotil na precej zabeljen, dokaj nepolitičen, malone nehuman način. Najsi je šlo zgolj za izražanje občutkov zbranih ali pa celo za prilivanje olja na ogenj, dejstvo je, da so bili zbrani protestniki enotni v enem: tega ne bomo več trpeli! Nekateri so se ogorčeno spraševali, kako se jim žalski Občinarji v teh časih, ko je že tako ali tako težko za denar, drznejo naprtiti še plačilo nekakšne takse, drugi spet so ugibali, kako je občini uspelo obdavčiti otroka, ki ga šele pričakujejo ali sorodnika, pokopanega že nekje poleti... Kakor koli že, 19. decembra se je v Žalcu zgodilo ljudstvo in odločno pokazalo, da so časi upognjenih hrbtov in požrtih besed mimo. DOMINIKA SAMBOLIČ ¥ ¥ ¥ v mm mm mvo mmm Mestna skupnost Žalec si že dalj čas prizadeva za ureditev novega parkirnega prostora, ki naj bi svoje mesto dobil na zemljišču parka ob železnici. Od kod potreba po novem parkirišču in kako daleč so že v izvedbi svoje zamisli, je povedal Eran Sadnik, predsednik Mestne skupnosti Žalec. Bodoče parkirišče pri železniški postaji. “Zamisei se mi je porodila prazavprav že pred kakšnimi tremi leti, ko sem v neposredni okolici občine opazil vse večjo gnečo pri parkiranju avtomobilov. Meni! sem, da bi parkirni prostor prav lahko uredili na prostoru parka pri železnici oziroma ob tovarni Juteks. Park, ki se sicer nahaja na zemljišču Slovenskih Železnic, je bil namreč na tem prostoru urejen predvsem zato, ker je bila včasih tukaj kinodvorana V ta edini kino v Savinjski dolini so zahajali iz cele žalske okolice in na ogled treh popoldanskih predstav, ki so se zvrstile ob sobotah in nedeljah, so ljudje prihajali z vlakom. Zato se je takrat porodila misel, da bi na tem prostoru, kjer je bila prej njiva, naredili park; postavljene so bile klopi, da bi ljudem olajšali čakanje na kino. Za ta park je vsa leta skrbela Mestna skupnost, sedaj pa, ko kina tu ni več, bi se dalo ta prostor koristno izrabiti za parkirišče. Tel.: 063 / 708-670 To zamisel smo takoj posredovali svetnikom in obvestili Slovenske železnice, ker je to zemljišče pač njihova last. Železnica je naše načrte podprla, saj smo z njo že od nekdaj v dobrih odnosih. Ob stoletnici železnice smo namreč uredili cesto, ki vodi ob nakladalni postaji proti tovarni umetnih gnojil. Kot zanimivost naj povem, da so Žalčani CELJE, 17. december - Po podatkih celjske podružnice republiške agencije za plačilni promet število podjetij na širšem celjskem območju še vedno narašča, vendar počasneje kot pred leti. Aktivnih podjetij s področja gospodarstva je bilo ob koncu lanskega leta na tem področju 3364, ob koncu letošnjega oktobra pa jih je bilo 3434, od tega skoraj 90 odstotkov z znanimi lastniki oziroma v zasebni lasti. Število družbenih podjetij se je letos z 230 zmanjšalo na 199, kar je posledica opravljenih lastninjenj, stečajev in likvidacij družbenih podjetij. Med podjetji, ki imajo blokirane račune, je vse več tistih, ki so v zasebni lasti. CELJE, 18. december - Že večkrat nagrajeni umetniški fotograf Vinko Skale je presenetil s pred več kot sto leti železnici prav to zemljo podarili. Železnica je bila prav vesela, da smo sklenili tako urediti dostop do mešalnice, saj so do tedaj vozila, ki so vozila nakladat, na gumah raznosila zemljo in blato po celem Žalcu. Ker je torej železnica našo zamisel odobrila, smo začeli projekt snovati. Žal je prišlo do kakšno leto dni trajajočega zastoja, delno zato, ker je bil projekt nekoliko zanemarjen, delno pa je njegovo mirovanje povzročilo dejstvo, da na tem področju poteka tudi plinovod za Juteks, zaradi česar je potrebna posebna obdelava oziroma zaščita plina. Seveda se je zato vse skupaj tudi nekoliko podražilo, vendar od načrta ne nameravamo odstopiti in vsak čas pričakujemo dokončno odločbo s strani železnice, potem pa bomo imeli za izvedbo projekta izgradnje parkirišča vsa potrebna soglasja. Problem je seveda financiranje, saj predračun stroškov projekta znaša nekaj preko 6,2 milijona tolarjev. Za pomoč smo zaprosili tudi državno upravo, ki je vse svoje inšpekcijske službe prestavila v objekte Juteksa, njihovi delavci pa prav tako do poznih ur zasedajo parkirne prostore ob občini. Kar se tiče financiranja, smo pridobitev sredstev načrtovali že lansko leto, vendar se je izkazalo, da se je denar porabil v druge namene, ker še nismo imeli soglasja železnice. Sedaj pa je denar za to parkirišče predviden v letošnjem občinskem oziroma mestnem proračunu, in če bo vse po sreči, bomo lahko zgodaj spomladi začeli z deli. koledarjem, v katerem so natisnjene fotografije ljudi iz bližine Celja, ki živijo na socialnem robu. Vse fotografije v koledarju so že prejele mednarodna priznanja. Vsi, ki so sodelovali pri izdelavi koledarja, se bodo prihodku od njegove prodaje odrekli ter ga namenili ljudem, ki so na fotografijah. CELJE, 19. december - V Celju so ustanovili prvo domačo ekološko fondacijo. Fondacija, ki se imenuje Okolje smo vsi, se bo financirala iz prispevkov države, lokalnih skupnosti in posameznikov, največ skrbi pa bo posvečala izobraževanju in ozaveščanju mladih. Podpirala bo okolju prijazne izdelke ter opozarjala na tiste, ki to niso. Navezala bo stike s podobnimi fondacijami v tujini ter zago- Na razpisu za izvajalca del je bilo izbrano podjetje Krajnc, visoke nizke gradnje, novo parkirišče pa naj bi imelo 49 novih parkirnih prostorov. Po naših načrtih naj bi bilo zelo lepo urejeno, saj ga bomo tlakovali, v notranjost bomo prestavili sedanji pločnik, obdržalo pa se bo tudi število dreves, ki so sedaj nasajena v parku. Postavili bomo še nekaj klopi za počitek in ponovno zasejali tudi travo. Kot že rečeno, bodo dela stekla takoj, ko bodo proračunska sredstva sproščena, morda že v začetku marca, saj je to naša prva naloga v naslednjem letu. S potrebnimi sredstvi in ob pomoči lepega vremena je lahko novo parkirišče urejeno v dobrem mesecu dni. To parkirišče pa bi prišlo prav tudi zaradi sodišča, ki nima svojega tavljala sredstva za delovanje celjskega pokrajinskega odbora Slovenskega ekološkega gibanja in novega centra ekoloških dejavnosti v Celju, ki so ga poimenovali Knežji ekološki center. VELENJE, 24. december - V Velenju je vrata odprla osma McDo-naldsova restavracija v Sloveniji. Velenjski McDonalds je restavracija tipa McDrive. CELJE, 1. januar - Celjski sejmi so z začetkom leta 1997 za šest mesecev poskusno spremenili delovni čas, s čimer se želijo prilagoditi tujim partnerjem, zlasti nemškim, kjer delavci delajo do 17. ure. V podjetju Celjski sejmi je zaposlenih 30 delavcev, ki bodo od zdaj delali od 8. do 12. ure ter po enournem odmoru še od 13. do 17 ure. Ob petkih bodo poslo- parkimega prostora, saj bi z njim tudi za potrebe sodišča razbremenili parkirišča ob občini in ob Juteksu. Prav tako ima premalo parkirnega prostora zdravstveni dom, zato smo že razpravljali o zamisli, da bi ga za uslužbence zdravstvenega doma uredili na zemljišču ob progi, pri zbornici zasebnega gospodarstva. Pred zdravstvenim domom naj bi bilo parkiranje rezervirano izključno za paciente. Seveda pa je ta načrt še bolj kot ne v povojih. Morda bi bilo pametno sprejeti tudi odlok, o katerem smo prav tako že razmišljali: vsak od podjetnikov, ki ima v Žalcu svojo trgovino ali podjetje, naj bi prispeval del sredstev za splošne parkirne prostore.” D. S. mmm mvm vali do 15. ure. Zaposleni pri Celjskih sejmih so že prej mnogokrat delali pozno popoldne in zvečer, od zdaj pa bodo imeli vsak teden 38 in ne več 40 delovnih ur. VELENJE, 6. januar - Podjetje Elektronika Velenje in Raziskovalni institut Fakultete za elektrotehniko Univerze Maribor skupaj pripravljata enega najsodobnejših televizorjev na svetu. Vanj bo potrebno vložiti 12 tisoč ur razvojnega dela. Set Top Box aparat bo omogočal sprejem več kot 800 kanalov digitalnega TV programa po standardu HPEG-2, sprejem programa visoke kakovosti, povratno komunikacijo za naročanje plačljivih programov, video na zahtevo, daljinsko nakupovanje ter povezavo z Internetom. mme mms mmm mms mmm mevm Stran 7 DAVČNE ŠTEVILKE Davčna uprava Republike Slovenije je konec minulega leta davčnim zavezancem, tako fizičnim osebam kot tudi podjetjem in obrtnikom, začela pošiljati pisma z davčno številko, Osem-mestna davčna številka je identifikacijski znak davčnega zavezanca ter služi za enotne povezave in opredelitev podatkov o davčnih evidencah. Pisma z davčnimi številkami naj bi dobili vsi davčni zavezanci, tudi dojenčki, rojeni do 2. decembra 1996. Davčni zavezanci so poleg potrdila o davčni številki prejeli izpisane osnovne podatke. Te je potrebno potrditi ali popraviti ter jih v petnajstih dneh vrniti (poslati ali prinesti) na krajevno pristojno izpostavo davčnega urada. RADIO CEUE čne številke. Do prejema davčne številke bodo tisti, ki je do 15. januarja niso prejeli po pošti, lahko uporabljali enotno matično številko občana. Od 1. januarja 1997 mora davčni zavezanec na podlagi 23. člena Zakona o davčnem postopku davčno številko navesti na davčni napovedi, na davčnem obračunu, na vlogah, naslovljenih na davčni organ ter na drugih dokumentih, če je tako določeno z zakonom. Fizične osebe bodo morale v letošnjem letu svojo davčno številko predložiti izplačevalcem dohodkov oziroma delodajalcem, saj jim ti brez davčne številke ne bodo smeli izplačati osebnih dohodkov. Uporaba davčne številke na računih, ki jih bo pravna oseba izstavila kupcem izdelkov oziroma naročnikom storitev, bo obvezna šele takrat, ko bodo sprejeti ustrezni zakoni. To pomeni, da uporaba davčne številke na računu v letu 1997 še ni predpisana. N.V. 95,1 95,9 100,3 MHz Zadnja potrdila o davčni številki je Davčna uprava Republike Slovenije poslala 7. januarja. Če kdo od fizičnih oseb potrdila, ki vsebuje davčno številko, rojstne podatke, naslov in pošto, ni dobil do 15. januarja 1997, se bo moral oglasiti na svoji davčni izpostavi, kjer bo skupaj z delavci registra razreši! problem dodelitve dav- ZN1ŽANJE OBRESTNIH MER ZA KRATKOROČNA POSOJILA ZA PRAVNE OSEBE, ZASEBNIKE IN PODJETNIKE Banka Celje je z novim letom svojim komitentom (pravnim osebam, zasebnikom in podjetnikom) ponudila posojila pod ugodnejšimi pogoji. S 1. januarjem 1997 je Banka Celje znižala izhodiščno obrestno mero za kratkoročna posojila. Obrestna mera znaša 1+9%. Hkrati pa so se s 1. januarjem znižali tudi stroški odobritve dolgoročnih posojil. IRENA MUŽIČ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tei : 063/715-211, 715-249 VAM V JANUARJU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA 2,00% letno obrestno mero za a vista vloge 6,05% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (T) ali 0,5% mesečno 10,82% do 11,35% letno obrestno mero (ali T+4,5% do T+5,0%) za vezane vloge nad 31 dni (0,87% do 0,92% mesečno) 11,88% do 12,10% letno obrestno mero (ali T+5,5% do T+5,7%) za vezane vloge nad 90 dni (0,96% do 0,97% mesečno) 12,41% za vezave nad 6 mesecev (T+6%) ali 1,00% mesečno 14,00% za vezave nad 1 leto (T+7,50%) ali 1,12% mesečno OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ ODLOČANJE O RAZPOREJANJU DOBIČKA Zelo pomemben del finančnih zagotavljajo javno financiranje odločitev predstavljajo odločitve družbene infrastrukture, o doseganju in razporejanju Vsej množici finančnih intere-izida z vidika posameznih inte- sov udeležencev pa je skupno resnih udeležencev v poslovanju prizadevanje za trajno uspešnost družbe. O razporejanju dobička podjetja in njegovo čim večjo je potrebno z upoštevanjem : gospodarsko moč. interesov in finančne moči vseh Pri sprejemanju odločitev o udeležencev sprejeti pravilne razporejanju dobička moramo odločitve o razporejanju dobič- upoštevati naslednjo delitev: ka. - del za financerja (strošek Finančni interesi, ki jih kapitala) moramo upoštevati: - del za državo (davki in a) Lastniki: dovolj yamo prispevki) naloženo premoženje in dobi- - del za lastnika (povečanje ček, iz katerega se tudi po- lastnega kapitala, dividende) večuje premoženje. Podjetni la- - del za poslovodstvo (nad stniki tudi kot upravljalci, ki temeljnimi prispevki) usmerjajo in kontrolirajo mana- - del za skupno porabo gcment. Pri malih in srednjih (lastniki, poslovodstvo, zaposleni podjetjih je često zelo močno (*10) naglašena podjetnost ob večjem Udeleženci, ki se v podjetju tveganju. Zato so oblike finan- in v finančnem okolju podjetja ciranja ter z njimi povezana srečujejo s svojimi interesi, so tveganja in morebitna podrejan- lastniki - zadruge, člani zadrug ja še posebno pomembna. - kmetje, management in b) Managerji: izziv za uspešno zaposleni ter varčevalci in poslovanje in potreba po finan- kreditojemalci, seveda pa so še čni moči podjetja. Ta pa je udeleženci z interesi v kmeti-odvisna tudi od ustreznih oblik jstvu: Zadružna zveza. Zveza financiranja in vplivov finance- HKS... Interesi posameznih rjev. udeležencev se odražajo skozi c) Zaposleni in strokovnjaki: vizijo podjetja, izraženo v osebni interes v prejemkih in stavku: Postati in ostati ena obrobnih ugodnostih, posredno naj večjih HKS v Sloveniji, seči pa tudi v finančno močnem tudi do druge populacije, širiti podjetju, ki daje primerno var- samostojno poslovanje tudi na nost. druge bančne posle. č) Tržni udeleženci: v vseh S skupnimi interesi udele- oblikah poslovanja, finančno žencev v podjetju in okolju močno podjetje lahko zagotavlja podjetja je možno realizirati kakovost in obojestranske kori- poslanstvo podjetja, zaradi česar sti, predvsem glede na plačilno je Mo podjetje sploh ustano-sposobnost. vljeno in ponujati storitve kre- d. ) Financerji: neposredno ditiranja preko zbiranja hranil- finančno zainteresirani za do- nih vlog nazaj h komitenotm -bičkanosno in dovolj varno skrbeti za razvoj komitentov -plasiranje denarnih sredstev in zadrug in kmetov. ugodno pridobivanje plasmanov podjetja. e. ) Javno financiranje: finan- čno dovolj močna podjetja tudi mag. Lilijana Jančič Ježovnik NOVE KLICNE ŠTEVILKE Z začetkom leta 1997 so za policijo, gasilce, reševalce in center za obveščanje uveljavljene nove klicne številke. Te bodo po zgledu podobnih klicnih številk v Evropi trimestne in ne več dvomestne, kakor smo jih bili vajeni do sedaj. Policijsko klicno številko 92 bo zamenjala številka 113, številka 112 pa bo odslej veljala za nekdanje tri - gasilsko številko 93, reševalsko 94 in številko centra za obveščanje 985. Ker so te klicne številke lahko tudi življenjsko pomembne, bo prehod nanje postopen. Javnost bo o menjavi številk obveščana preko različnih medijev, nekaj časa pa se bodo za to poklicani še javljali na stare številke. Prehod s številke 92 na 113 bo potekal do konca februarja, prehod z dosedanjih številk gasilcev, reševalcev in centra za obveščanje na enotno številko 112 pa bo trajal skozi vso leto 1997. Rejci konj z Gomilskega nadaljujejo davno tradicijo reje konj, ki jo je na območju Gomilskega pospeševal in širil Karel plemeniti Haupt, lastnik graščine v Šmatevžu. Tako so 26. decembra, na praznik Svetega Štefana, farnega zavetnika gomilske župnije, priredili slavnostno blagoslovitev konj. Na ta dan se namreč že po tradiciji blagoslovijo konji in tudi žito kot zob za konje. Na blagoslovitvi se je zbralo preko trideset konjerejcev iz Savinjske doline, obred blagoslovitve pa sta opravila župnik Martin Cirej z Gomilskega in pater Manes iz Petrovč. Rejci konj z Gomilskega želijo, da bi ta narodni običaj postal spet tradicionalen, zato vabijo vse rejce konj Savinjske doline, da tudi naslednja leta v čim večjem številu sodelujejo pri tem ljudskem običaju. S. J. 1 Pohištvo Santes.oo I POLZELA TEL: 063/720-722, 720-087 | ŽALEC TEL: 063715-341 (Hmezad dvorana) j VELENJE TEL.: 063/855-965 (Blagovnica na Gorici) Možnost plačila na čeke ati na kredit. Nov projekt za petrovsko baziliko: OGREVANJE CERKVE Ni še dolgo tega, ko so v petrovski baziliki obnovili tisočletje stare orgle, | že so se odločili za nov projekt ureditve ogrevanja petrovske cerkve. Ideja I i o ureditvi ogrevanja cerkve je tlela že v prejšnjem letu, vendar s pripravo dokumentacije in izdelavo projekta niso začeli, vse dokler niso bili poravnani vsi računi za obnovo orgel. ! Pripravljalna dela (izkop in dovod tople vode od kurilnice do cerkve) f so se začela 18. decembra. Cena celotnega projekta znaša okrog 5.400.000 ! SIT. Velik del tega stroška je zaradi kurilnice na plin, ki mora biti izven j cerkve in zgrajena po vseh varnostnih predpisih. Nekaj denarja je ostalo | v blagajni še od obnove orgel, za ostalo pa so se odločili za najem kredita, upajo pa seveda tudi na pomoč domačinov. : Če bo šlo vse po načrtih, bodo lahko Petrovčani že konec januatja: maševali v ogrevani cerkvi. CISTO POSEBNA JELKA Na OŠ Šempeter so učenci drugih razredov pod vodstvom učiteljice Miljane Kučer in učiteljice Marije Hrovat naredili čisto posebno jelko. Jelko, ki so jo okrasili samo z naravnimi materiali. Posušili so krhlje pomaranč, zlato pobarvali orehe, iz jute pa naredili pentlje. K jelki sodi tudi velik pano, na katerega so učenci napisali svoje želje. Učenci in učiteljici so v svoje delo vložili veliko truda in čaša, tako je njihov izdelek ustvaril čisto posebno novoletno vzdušje. A. T. PETROVSKI MALČKI SPREJELI DEDKA MRAZA Dedek Mraz je obiskal tudi pe-trovške malčke. Pred njegovim prihodom so vzgojiteljice VVZ Petrovče nadobudnim malčkom pripravile igrico Urama Tik-tak, ki so jo prav profesionalno odigrale. Toda kaj, ko je otroke bolj kot igrica zanimalo, kje tako dolgo hodi Dedek Mraz. jih otroci zelo razveselili. Ob gledanju njihovih srečnih obrazkov se sprašujem: “Bo res naslednje leto zmanjkalo denarja za obdaritev naših malčkov? Jim nekdo res hoče vzeti to pričakovanje, veselje?” Odgovorni, razmislite malo in nikar ne varčujte pri otrocih - začnite raje kje drugje! In ko je slednjič le prišel, jih je obdaril z lepimi nahrbtniki, ki so se ALENKA TURNŠEK - JELEN Otvoritev novih učilnic in prenovljene strehe osnovne šole V Sreda, 18. december, je bila za Vransko še posebej lep dan, saj se je osnovnošolcem, njihovim staršem in učiteljem uresničila želja po prenovljenem šolskem podstrešju. Na njem so uredili nove učilnice in knjižnico, hkrati pa so prenovili tudi streho. Visoki gosti na otvoritvi. Osnovna šola Vransko je že precej časa opozarjala, da v njej vlada prostorska stiska, saj je skoraj polovico premajhna za svojih približno 400 učencev, dva oddelka prvega razreda pa imata pouk v prostorih Krajevne skupnosti, istočasno se na Vranskem spopadajajo tudi s problemi prostorov za vrtec. NAŠA ŠOLA Naša šola polna je smeha, pri nas znanje nikoli ne upeha. V njej srečujejo se vsak dan Vranšan, Taborčan in Motničan. Zaščitni znak je naš ponos, saj je bela vrana vsemu kos. Imamo pa tudi hišni red, ki spoštuje ga ves šolski svet. Kdor pa tega ne spoštuje, je bedak ali še huje. JASMINA GRŽINA, 6.b ________EVA STROUHAL, 6.c Valerija Pukl se je že od svojega prihoda na mesto ravnateljice osnovne šole Vransko zavzemala za njeno uredi- tev. Tako so poleg vrste odmevnih kulturnih in športnih aktivnosti najprej rešili problem garderobe, šolo so prebelili, uredili okolico ter se zavzeli za prenovo podstrešja. Ob otvoritvi novih učilnic in knjižnice je Valerija Pukl dejala: “Žanjemo to, kar smo s trudom posejali. S pridobitvijo novih učilnic smo delno rešili prostorsko stisko, vendar imamo še vedno dva oddelka prvega razreda v prostorih krajevne skupnosti. Z izpraznitvijo ene učilnice v tej stavbi smo začasno rešili tudi prostorsko stisko vrtca, saj oddelku male šole ne bo več treba izvajati programa v sejni sobi krajevne skupnosti. To je seveda ena plat medalje. Druga, še pomembnejša, pa je ta, da smo obenem sanirali knjižnico in streho, ki je že nevarno ogrožala učence in učitelje. Vse se je že namreč sesedalo, strop in oboki pa so popokali. S to investicijo smo rešili najbolj nujen neodložljiv problem, čaka pa nas še ureditev sanitarij, ki jih v starem delu šole sploh ni in pa ureditev fasade, ki je po mnenju stro- kovnjakov postala izredno nevarna. Skratka, storjen je prvi korak k zagotavljanju osnovnih in varnih pogojev šole. Hvala občini Žalec, še posebej pa krajevnima skupnostima Vransko in Tabor, ki so investicijo omogočili. Srečno roko pa smo imeli tudi pri izbiri projektanta, to je Savinja projekt iz Žalca in izvajalca Remont Celje. Oba sta delo opravila zelo kvalitetno. Pri obnovi se je maksimalno angažirala tudi šola, saj je z lastnimi sredstvi in sredstvi še drugih sponzorjev opravila vrsto drobnih vzdrževalnih del, na novo opremila učilnico za fizike in kemijo, dopolnila opremo v novih učilnicah in knjižnici, mediateki. Izključno s pomočjo sponzorjev nam je uspelo urediti tudi poslovne prostore.” “Ob novem letu želim svojim vrstnikom, da bi dobili tako lepe nove učilnice, kot smo jih na naši šoli, da bi tudi njihova šola sijala v mavričnih barvah Upanja 2000 in da bi jih učili sami dobri učitelji.” HELENA DOLAR, 6.a V znak pozornosti so vsem sponzorjem podarili publikacijo z naslovom Iz vodnjaka spominov, ki so jo izdali posebej ob tej priložnosti. Ravnateljica Valerija Pukl pa se je še posebej zahvalila učencem in učiteljem, ki so ves ta čas strpno prenašali prostorsko stisko ter pomagali pri opremi novih prostorov in pripravah na otvoritev. Učenci so ob tej priložnosti pripravili pester kulturni program. “Da bomo uresničili vse cilje, tiste, ki jih moramo in tiste, ki jih želimo, moramo imeti pogoje, zato je danes za nas velik praznik, saj ne bo več treba imeti pouka v jedilnici ali se stiskati v knjižnjici in včasih tudi v tehnični delavnici, ki je namenjena le petnajstim učencem. Namenu bomo predali nove učilnice ter prenovljeno knjižnjico s sodobno računalniško opremo in vstopom v svet informacij preko Cobissa in Interneta,” so dejali. Tudi starši učencev osnovne šole Vransko so bili zadovoljni z novo pridobitvijo. “Novi pro- ¥ stori so velika pridobitev za šolo na Vranskem, za učence, za učitelje in tudi za starše, ki “Vesel sem, da je vodstvo šole potrkalo na prava vrata, kjer se je našel denar za posodobitev naše šole. Staro podstrešje so preuredili in pridobili nove učilnice. Prostori so zelo lepi in svetli.” __________MATJAŽ DRČA, 7.a vidimo, da imajo sedaj otroci boljše pogoje za učenje. Zato bi se v imenu sveta staršev najlepše zahvalil vsem, ki so vložili veliko truda, da je prišlo do obnove teh prostorov. Zahvalil bi se tudi vsem staršem, ki so s svojim prispevkom pomagali pri opremi teh prostorov. Vsem učiteljem in učencem želim, da bi se prijetno počutili v teh novih učilnicah in knjižnjici,” je dejal predstavnik sveta staršev. Ravnateljica šole -Valerija Pukl Osnovna šola Vransko ima še precej načrtov. Urediti je potrebno sanitarije, učilnic je še vedno premalo, premajhna pa je tudi telovadnica. Že sedanji novi učni prostori pa bodo olajšali delo učencem in učiteljem ter naredili “mavrično šolo” še prijaznejšo. NATAŠA VERK Ob izteku leta navadno vsak pri sebi razmisli, kakšni so bili v minulem letu njegovi dosežki in kaj bi lahko bilo bolje. Še posebej to velja za podjetja in ustanove. Ob tej priložnosti smo povprašali nekatere pomembnejše osebnosti iz Savinjske doline, s čim se lahko pohvalijo v preteklem letu in kaj pripravljajo v prihodnjem. nad glavo. Eni smo pomagali do nove hiše, drugi pa smo pomagali pri zbiranju denaija za nakup hiše. Pričeli smo graditi nov 25-metrski most preko Savinje, ki je že v zaključni fazi. Precej smo asfaltirali, kupili smo socialno stanovanje, v šoli napeljali centralno kurjavo na olje in še bi lahko naštevala. Za 40 domačij smo zgradili nov vodovod, novo zajetje in nove rezervoarje. V prihodnjem letu načrtujemo izgradnjo kolektorja in čistilne naprave, izgradnjo novega vodovoda v Okonini za 40 gopodinjstev, elektrifikacijo obvoznice in treh ulic, asfaltiranje cest in parkirišč na pokopališču, sodelovali bomo pri sanaciji smetišča Podhom, radi pa bi naredili fasado na občinski upravni zgradbi. Letos smo pričeli tudi s spremembo prostorsko-ureditvenih načrtov, zato vabimo vse občane Ljubnega, naj prispevajo svoje ideje in predloge, kako bi uredili naš prostor. V lanskoletnem decembru smo uspeli z referendumom za samoprispevek, kar pomeni, da bomo v letošnjem letu že začeli zbirati ta denar in bomo mogoče letos lahko že uredili vrtec. Letos bomo obeležili tudi 750-letnico trga Ljubno." MILAN DOBNIK, župan občine Žalec “Z lanskim letom sem zelo zadovoljen, ker smo na občini naredili toliko kot po mojem mnenju nikoli do sedaj. Med lanskoletnimi dosežki je najpomembnejši rešeno vprašanje deponiranja komunalnih odpadkov, pomembno pa je tudi, da smo rešili vprašanje strehe na osnovni šoli Žalec. V letošnjem letu računamo, da bomo dokončali prekrivanje kulturnega doma, ter da bo prišlo do sanacije poškodb lokalnih cest, do katerih je prišlo zaradi gradnje avtoceste. Intenzivno se moramo lotiti tudi reševanja čistilne naprave, računam pa tudi, da se bo pričela gradnja obrtne cone Amovski gozd. Pričakujem, da bodo letos izvedeni referendumi za samostojne občine.” ANKA RAKUN, županja občine Ljubno ob Savinji “Po mojem osebnem mnenju je bilo leta 1996 za našo občino zelo uspešno. Veliko smo postorili za izboljšanje standarda naših občanov. Investicije v komunalnem, cestno-inffanstruktumem, šolskem in kulturnem smislu smo uravnotežili, tako da je bilo dovolj dobro poskrbljeno za vse zaselke in za center občine. Veliko smo investirali v šolstvo, zdravstvo in kulturo ter v ceste in komunalo. Vlagali smo tudi v šport, pri čemer lahko še posebej omenim Smučarsko - skakalni klub. Veliko smo vlagali tudi v gasilsko varnost. Vlagali smo tudi v gospodarstvo, kateremu smo pomagali tudi s krediti. Razmišljali smo o obrtni coni, vendar so se cene izkazale za previsoke za naše obrtnike. Razpisali smo kredite za malo gospodarstvo, za obrtnike in podjetnike. Reševali smo tudi socialne zadeve, saj sta dve družini ostali brez strehe ANDREJ SOTOŠEK, direktor UPI Ljudske univerze Žalec “Lahko bi rekel, da smo bili v letu 1996 zelo uspešni. Na programskem delu smo uspeli dobiti licenco za štiri nove izobraževalne programe. Od tega imamo tri programe usposabljanja po peti stopnji izobrazbe; to so usposabljanje za komercialista, za vodenje poslovanja manjših podjetij in za poslovnega sekretarja. Četrti program pa je program za brezposelne, in sicer za program Odrasli se učimo drugače. Ta program je namenjen predvsem brezposelnim kot motivacija za izobraževanje ter za prekvalifikacijo, dokvalifikacijo in za izgradnjo poklicne kariere. Na finančnem in na investicijskem delu smo bili uspešni, saj smo zaključili z investicijo in z otvontvijo novih prostorov. Imamo štiri nove učilnice za seminarsko delo na področju tujih jezikov, računalništva in pedagoških delavnic. Z njimi smo dobili okrog 200 m novih izobraževalnih površin. Odprli smo središče za samostojno učenje, ki predstavlja prdtejšnjo pridobitev na pedagoškem, andragoškem in metodološkem področju. Vpis v programe splošnega in poklicnega izobraževanja smo povečali za povprečno 20 do 30 odstotkov, kar nam je narekovalo uvedbo nove izmene pri poučevanju, tako da imamo zdaj dva termina izobraževanja. Lahko torej rečem, da je bilo leto 1996 uspešno. V letu 1997 uvajamo nove programe, pripravljamo pa tudi ponudbo za sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje, in sicer z regijskim podjetniškim centrom. Sodelujemo na razpisu za pridobitev licence za poklicno usmerjanje in izobraževanje preko Zavoda za zaposlovanje za brezposelne osebe. Pripravljene že imamo svoje strokovnjake, ki bodo izobraževali brezposelne. Pripravili bomo tudi nekaj novih programov, kar pa je za zdaj še skrivnost. Računamo še na pridobitev treh ali štirih novih programov, ki jih bomo letos jeseni vključili v našo izobraževalno ponudbo.” ANKA KRČMAR, direktorica Zavoda za kulturo Žalec “Z minulem letom smo poslovno in tudi sicer zadovoljni. Pri kulturniški ponudbi sodim, da smo bili zelo uspešni in raznoliki, zato mislim, da so bili ljudje zadovoljni z nami. Med največje uspehe bi uvrstila projekt Taborskih kulturnih dnevov. Ob tem bi rada povedala, da smo bili uspešni predvsem zaradi prizadevnih ljudi in dobrih sponzorjev. Zelo uspešna je bila tudi razstava madžarskega umetnika Janosa Nemetha, ki je imela tudi veliko publicistično širino, z njo pa smo naredili nekaj pomembnega tudi na področju mednarodnih stikov. Letos bo večji zalogaj mesec februar, ki bo spet raznolik in pisan. Pripravili bomo seveda proslavo ob kulturnem prazniku, ki bo letos obogatena z baletom, prijetno presenečenje pa bodo letos tudi Savinovi nagrajenci. Ti so za zdaj še skrivnost. Velik in veselo naravnan večer pripravljamo tudi za Valentinovo, ko bomo imeli tudi mali Valentinov sejem srčkov, ljudske obrti in še česa. To še ni vse, kar pripravljamo za februar, saj bomo imeli tudi razstavo, predstavitev knjige in še kaj. Večji projekt bo tudi retrospektivna razstava znane ilustratorke Marjance Jemence - Božič. Ta razstava bo v Savinovem salonu v mesecu marcu, ki bo predvsem posvečen ženski ustvarjalnosti.” GREGOR VERBUČ, direktor TP Savmja Mozirje “S preteklim letom smo sorazmerno zadovoljni, saj smo ponovno povečali obseg poslovanja. Stalne stranke so ostale, kljub novi konkurenci pa smo še povečali obseg prodaje. Naš največji uspeh v minulem letu je bil, da smo obnovili pretežni de! špecerijskih trgovin in del ostalih živilskih trgovin. V načrtu imamo posodobitev še ostalih trgovin ter izgraditev bencinske črpalke. Razmišljamo o večjem vključevanju turizma v Zgornji Savinjski dolini. Načrtujemo tudi bistveno povečanje na področju razvojne kooperacije. Naš cilj je tudi konkurenčnost z vsemi na področju cen.” IVICA ČRETNIK, ravnateljica OŠ Šempeter “Skozi vse leto smo na naši šoli aktivni, zato bi težko izpostavila en sam dogodek ali dosežek. Med najpomembnejše dogodke pa vsako leto štejemo podelitev nagrad najboljšim likovnim, literarnim in še drugim ustvarjalcem - otrokom na šoli. Te nagrade podeljujemo ob kulturnem prazniku 8. februarja. V tem času nagradimo vsako leto tri ali štiri učence, druge učence pa še vzpodbudimo k ustvarjalnosti. V letu 1996 smo bili uspešni, ker smo prešli na timsko delo. Vse stvari imamo načrtovane in jih sproti usklajujemo, da delo lažje teče. V letu 1997 predvidevamo nadaljevanje takšnega načina dela. Želimo doseči čim lepše rezultate, dobro počutje otrok in odraslih v šoli ter prijetno sodelovanje z vsem: starši.” NATAŠA VERK W Branko Elsner, direktor slovenskih nogometnih reprezentanc: Dr. Branko Elsner je dobro znan tudi nogometnim laikom. Svojo kariero v nogometu je pričel že v rani mladosti kot igralec v mladinskem moštvu Olimpije, kasneje pa se je oprijel tre-nerstva. Aktivno je deloval tudi v sosednji Avstriji, se vračal v domovino študirat in navsezadnje prevzel mesto direktorja slovenskih nogometnih reprezentanc. Ko se je pred kratkim udeležil srečanja nogometnih veteranov Slovenije na Vranskem, smo ga zaprosili za kratek pogovor. Dr. Bransko Elsner: “Žalec se je izkazal kot najbolj idealen kraj za organizacijo nogometnega centra za vzgojo mladih nogometašev.” “Kakšna je bila vaša “Zakaj ste se sklenili oprijeti nogometna pot?” trenerstva?” “Z nogometom sem se pričel ukvarjati že s sedmimi letom, takrat, ko je bilo pri nas še razmeroma malo nogometnih moštev. Kot rojen Ljubljančan lahko na primer povem, da so bila v Ljubljani pred drugo svetovno vojno samo tri moštva, in smo tako vsako nedeljo igrali med seboj. Po vojni sem se nato pridružil mladinskemu moštvu današnje Olimpije, zatem sem igral v prvem moštvu Olimpije, potem pa sem se poškodoval. Danes lahko rečem, da je bila to pravzaprav sreča, ker sem se nato lotil študija športa, medtem ko sem prej mislil samo na nogomet. Sest let sem se z nogometom ukvarjal tudi v klubu Branik.” “Trenerstva sem se lotil iz preprostega razloga. Bil sem profesor za športno vzgojo na srednji tehnični šoli v Mariboru, ker pa sem se vseskozi ukvarjal z nogometom, sem že kot sedemnajstletnik naredil prvi tečaj za trenerja in sc odločil pri tem poklicu ostati. Leta 1962 sem prevzel treniranje nogometne reprezentance današnje Olimpije kar sem počel šest let, potem sem odšel trenirat avstrijsko reprezen- tanco, in se vrnil v domovino k magistrskemu študiju. Ponovno sem se odpravil v tujino, pa se še enkrat vrnil opravljat doktorat, dokler nisem leta 1985 spet odšel ven.” “Bili ste torej tudi trener avstrijske reprezentance?” “V Avstriji sem bil vsega skupaj sedem let trener v Innsbrucku, leta 1975 pa ža krajši čas tudi že trener avstrijske reprezentance, dokler nisem bil od leta 1985 štiri leta na funkciji selektorja avstrijske reprezentance. Nekje do leta 1993 sem še krožil med Dunajem in Innsbruckom, ko pa sem si na treningu malce poškodoval hrbtenico, sem prenehal z aktivnim delovanjem in se preprosto odločil za upokojitev, saj sem za to izpolnjeval vse pogoje.” “Kako bi glede na vaše bogate izkušnje ocenili slovenski nogomet?” “Za začetek je treba oceniti tole: smo majhen narod in temu primerno je tudi naše število igralcev. Nemčija ima dvakrat toliko registriranih igralcev, kot imamo mi prebivalcev. Z nogometom se v Sloveniji v vseh kategorijah- ukvarja približno 20 tisoč ljudi, od desetega leta starosti pa vse tja do veteranov. Lahko bi rekli, da je moških razmeroma veliko, žensk pa zelo malo. In glede na to, da smo tako majhni, je seveda iluzorno pričakovati, da bomo lahko perspektivno dosegali uspehe, ki nas bodo uvrščali v evropski ali celo v svetovni vrh. Kot kaže, se bomo morali tudi vnaprej zadovoljevati s takšnim položajem, kot ga imamo trenutno, ko se nahajamo v spodnjem delu drugega oz. v zgornjem delu tretjega kakovostnega razreda. To je naš domet, toliko imamo ljudi, tako imamo urejen naš nogomet in kaj več pričakovati .od tega je iluzorno, nespametno in tudi preopti-mistično.” “Lahko torej Slovenija sploh proizvede vrhunske igralce?” “Vedeti moramo, da je Slovenija v preteklosti že dala nogometu celo vrsto kvalitetnih igralcev in tudi sedaj se vsako leto še pojavljajo zelo dobri posamezniki, vendar pa je zgolj pet ali deset igralcev za sestavo visoko kvalitetnega moštva seveda premalo. Moralo bi jih biti vsaj 50 ali 100, da bi lahko prišlo do ustrezne konkurence in bi nam selekcija lahko omogočila izbiro najboljših igral- cev. Dokler takšnih možnosti nimamo, se moramo zadovoljiti s tistimi, ki so na razpolago, vsi ti pa seveda nimajo vseh karakteristik, ki so potrebne za vrhunskega nogometaša. Lahko rečem, da je v vsaki generaciji takih, ki izpolnjujejo vrhunske zahteve, mogoče toliko kot v smučanju: trije ali štirje, v nogometu pa jih mora biti vedno vsaj 16. Prav zato v induvidualnih športih Slovenci dosegamo dobre rezultate, v kolektivnih športih pa se ne odrežemo tako dobro. Še zlasti je doseganje vrhunskih rezultatov otežkočeno v nogometu, kjer je konkurenca neprimerljiva celo, če jo postavimo ob bok košarki, odbojki ali rokometu. Konkurenca v evropskem nogometu je enostavno tako močna, da niti klubska ekipa niti naša reprezentanca po moji oceni nima neke realne možnosti, da bi se kdaj v prihodnjih desetih letih lahko uvrstila v finalne tekme klubskih ali reprezentančnih tekmovanj. Takšno stanje pri nas je realno in te realnosti se moramo zavedati, saj si bomo sicer naredili kaj slabo uslugo.” “Kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi nogomet v Sloveniji kljub vsemu napredoval?” “Rekel bi, da se slovenski nogomet v okviru naših zmožnosti razvija, za uvrstitev v evropski vrh pa po mojem mnenju nimamo realnih možnosti. Morali se bomo pač zadovoljevati s tem, da je naš nogomet drugorazreden. Seveda bi vsi, ki se z nogometom ukvarjamo, od srca radi videli, da bi prišli med najboljše, ampak kar tako to ne gre. Že v nekdanji Jugoslaviji, ko smo ravno tako imeli klube, nismo veliko pomenili. Po osamosvojitvi se lahko v boljša nogometna moštva uvrstijo vsaj nekateri naši posamezniki, kar nam je seveda v veselje.” “Se mladi pri nas še zanimajo za nogomet?” “Zanimanje je in nesporno je, da je danes konkurenca neprimerno večja, kot je bila kdaj koli poprej. Mladi imajo danes velike možnosti za uveljavljanje, zato je konkurenca ostra tudi na drugih področjih in ne le v nogometu. V športu je nasploh tako, da moraš biti za vrhunski rezultat pripravljen maksimalno delati, torej trenirati. Kar precej je mladih, ki odnehajo, zaradi tega je seveda še toliko težje realizirati pričakovanja. Vsi bi radi bili vrhunski športniki, vendar pa je žal tistih, ki so pripravljeni za to nekaj žrtvovati, vedno manj. To je glavni razlog za počasen napredek v slovenskem nogometu, ne drži pa, da se mladi za ta šport ne zanimajo. Za naše razmere imamo ogromno število tistih, ki so v nogometu aktivni; kot sem rekel, je v 238 klubih 20 tisoč registriranih nogometašev. Po številu članstva nas prekašajo samo še planinci in taborniki, med športnimi zvrstmi pa nihče nima toliko privržencev.” “Je naš podmladek v nogometu perspektiven?” “Slovenija ima mnoge perspektivne mlade igralce, saj smo se z eno od ekip uvrstili celo na evropsko prvenstvo reprezentanc do 16. leta. Vendar p;, tekmovalni kriteriji na takšnih prvenstvih še niso tako izostreni, na tej stopnji je nogomet še bolj zabava, rekreacija, saj imajo mladi poleg nogometa še druge obveznosti. Kakor hitro pa govorimo o članskih ekipah, sta konkurenca in zahtevnost tako visoki, da nam pogoji, v katerih morajo naše ekipe delovati, ne omogočajo razvoja vrhunskega nogometa. V vrhunske nogometaše se pravzaprav razvijejo samo tisti, katerim uspe še pravočasno dobiti angažma v inozemstvu in se tam izoblikujejo naprej. Pri nas na žalost takih možnosti zaenkrat še ni, razlogi pa tičijo v pomanjkanju denarja in organizaciji klubov. Prav v tem času se nam pogosto dogaja, da igralci na nogometno zvezo javljajo, da hočejo razveljavitev pogodbe. Do tega ne prihaja zaradi tega, ker ne bi želeli tam ostati, ampak klubi enostavno ne morejo izpolniti pogojev, za katere so se ob podpisu pogodbe dogovorili, saj za to nimajo denarja. Denarja ni, ker organizacija ni vrhunska, le-ta pa takšna ne more biti, ker ni sponzorjev. Potencialnim sponzorjem pa se seveda bolj splača investirati v posameznike, ki se lahko bolj uveljavljajo v individualnih športih, zato nogomet zanje ni toliko zanimiv. Nogometni klub predstavlja premajhno reklamo v primerjavi z recimo Juretom Koširjem ali Brigito Bukovec, čeprav je tudi v nogometu najti posameznike, ki se po kvaliteti lahko primerjajo z obema omenjenima. Za primer naj omenim le nogometaša Zahoviča, ki sicer igra v moštvu Porta, in je bil evropski prvak. Vendar je tudi on odvisen od kolektiva, sam lahko le bore malo predstavlja. Kot že rečeno, je za nogomet kot kolektiven šport potrebno veliko število dobrih igralcev. Kot nimamo desetih vrhunskih smučarjev ali desetih vrhunskih košarkarjev, tako tudi dovolj prvorazrednih nogometašev nimamo. Seveda košarkarski klub Olimpija košarkaše ima, ampak v njeni ekipi so domači igralci v manjšini. Tudi pri rokometaših Celja vidimo, da so v ekipi sedmih nosilci igre štirje tujci. Imamo pa prav gotovo nekaj izvrstnih posameznikov, vendar to ni zadostovalo, da bi se uvrstili v nadaljnje tekmovanje.” “Slišati je, naj bi v Žalcu nastal nogometni center za vzgojo mladih...” “Nogometna zveza želi organizirati takšen center za svoje potrebe, vendar gradnja takega centra zahteva določena sredstva. Nogometna zveza tega denarja nima, zato se je prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo in šport, ki bi lahko finančno priskočilo na pomoč. Problematično pa je vprašanje lokacije, ki bi jo morala brezplačno zagotoviti občina, v kateri bi ta center bil. V tem centru bi moralo biti dovolj prostora za tri travnata igrišča, pa tudi za vse sprem-Ijujoče objekte, kjer bi se izvajalo šolanje kadra ter priprave reprezentance in mlajše reprezentance. Prav tako bi moral tak center imeti na razpolago vsaj 40 ležišč. Tu bi se lahko pripravljale reprezentance na svojem terenu, ker se drugače selimo naokrog, kar seveda veliko stane, nadalje bi lahko v takem centru uredili šolanje strokovnih kadrov, strokovno izpopolnjevanje, trenerske in sodniške seminarje, torej vso kompletno strokovno dejavnost nogometne zveze. Tak center bi po naših izračunih stal približno od 1,5 do 2 milijona nemških mark. Tega denarja seveda Nogometna zveza nima, saj komajda krpa kraj s krajem. Mi smo na račun bodočih kvalifikacij vzeli kredit v inozemstvu zato, da smo lahko uredili svojo stavbo in računamo, da bomo v desetih letih zmogli to zadevo finančno pokriti. Sredstev za tak center torej v tem trenutku nimamo, zato moramo poskusiti kar največ narediti iz tega, kar imamo. Kot najbolj idealen kraj za organizacijo tovrstnega centra se je izkazal Žalec - tu je infrastruktura že narejena, četudi je igrišče samo eno. Vendar pa je naše sodelovanje z osnovno šolo in z občino Žalec dobro, zato smo že sklenili ustrezno pogodbo. Tako lahko ob plačilu minimalnih stroškov koristimo igrišče in telovadnice. Imamo sicer tudi pogodbo s hotelom, kjer imamo znižano ceno, vendar pa je takšna nastanitev vendarle problem. Hotel je le hotel, ni naša last in treba ga je plačati. Praktično vsaka dejavnost, ki jo organiziramo, je vezana na namestitev, kar je drago. Hotel ne more dati enodnevnega penziona pod 45 nemških mark na osebo, pri tem pa moramo računati, da imamo 10 reprezentanc in 70 tekem na leto, za Žalec pa bi bili na primer zainteresirani za 30 let - očitno je, da si tega finančno ne moremo privoščiti. Tako je Žalec najbolj idealen v tem trenutku, ker lahko tukajšnje športne kapacitete razmeroma veliko koristimo, ni pa to neka trajna rešitev. Če bi bil v Žalcu dijaški dom, bi bila situacija že neprimerno boljša.” “So vaši načrti za prihodnost še povezani s športom?” “Moji poklicni načrti v tem trenutku niso več posebej ambiciozni, to pa iz preprostega razloga: v okviru Nogometne zveze Slovenije bom naredil reorganizacijo, in funkcije direk-toija reprezentanc, ki sem jo opravljal do sedaj, potem ne bo več. Bo pa funkcija vodje tehničnega oddelka, ta pa naj bi skrbel tudi za reprezentančne selekcije. Ta tehnični oddelek se bo razdelil v tri dele, in sicer na sektor selekcijske službe, inštrukturske službe in službe izobraževanja. Glede na to, ker sem se jaz poklicno celo življenje bolj ali manj ukvarjal z izobraževanjem, sem se kot upokojenec opredelil za to, da bom sodeloval v oddelku za izobraževanje. Skrbel bom za to, da bo na razpolago dovolj strokovne literature, kar sem počel že do sedaj, sicer pa bom svoje delovanje v nogometni zvezi v bodoče skrčil na ta oddelek, na izobraževanje novih trenerjev.” “Kaj pa vas osebno še motivira, da se ukvarjate z nogometom?” “Priganja me to, da sem v tem športu že celo življenje, to je moj osnovni poklic, šport sem tudi študiral in v njem dosegel vse, kar sem si zastavil. V nogometu sem prišel nekako do konca, zato sem sklenil v njem tudi ostati.” DOMINIKA SAMBOLIČ Takšen je bil moto učencev v plesno pravljični stvaritvi Otrokom vsega sveta, s katero so učenci 8.a razreda OŠ Slavko Šlander Prebold otvorili Pravljični svet za otroke (predpraznične prireditve v Cankarjevem domu) 12. decembra 1996 v spodnjem preddverju Cankarjevega doma. K sodelovanju jih je povabila založba EPTA, založba najlepših slikanic, ki sodeluje v republiškem projektu ob 50-letnici UNICEFA OTROKOM VSEGA SVETA in ga je EPTA pripravila skupaj s Slovenskim odborom za UNICEF. Učenci so posvetili svoje razmišljanje o otrokovih pravicah ob EFTINI slikanici OTROKOM VSEGA SVETA. Skupno vsem je bilo razumeti in prikazati svet različnosti, tako kot ga občutijo sami in da ga lahko razumejo mlajši od njih. Ob glasbi, plesu in z gibi so ob ustrezni sceni to tudi storili. Osnova jim je bila ilustracija v slikanici: GREJTE NAS IN TOLAŽITE NAS. KADAR ZBOLIMO nas negujte in tolažite. Osmošolci so se POMERILI NA KVIZU V Mozirju so se v okvirju praznovanja 120-letnice kulturnega delovanja pomerili med seboj učenci 8. razredov osnovnih šol iz Gornjega Grada, Ljubnega, Luč in Mozirja. Gornji Grad so zastopali Darja Zupančič, Nika Tiršek, Andraž Krznar in Erik Remic; za Ljubno so tekmovale Tanja Dobovičnik, Polona Zavratnik, Edita Vršnak in Suzana Prusnik; Luče so zastopale Aneta Šiljar, Suzana Plesnik, Andreja Poznič in Anja Ambrož; Mozirje pa Andrej Klemenak, Kristina Šuster, Mojca Venek in Janja Vuga. Tema kviza je bila poznavanje kulturnega utripa v 120-ih letih v Mozirju, snov zanj pa so črpali iz knjige Aleksandra Videčnika Velika beseda, ki je izšla prav ob tej obletnici. Organizator kviza je bilo Prosvetno društvo Mozirje. Vse štiri skupine so bile na kviz odlično pripravljene; tudi po zadnjem kogu so bile izenačene, zato je bil boj za 1. mesto zelo razburljiv. Tehtnica se je prevesila šele po dodatnih vprašanjih, in sicer v prid Mozirjanov. Gornjegrajci so dosegli 2. mesto, Ljubenci so bili tretji in Lučani četrti, vendar so bile razlike v točkah minimalne. Med kvizom so za sprostitev tekmovalcev in poslušalcev zaigrali mladi glasbeniki: trobentarja Andrej Mikek in Ivo Zagožen iz OŠ Gornjj Grad, citrašinji Mira in Mojca Lenko iz OŠ Ljubno ter harmonikaša Jaka Podbregar iz OŠ Luče in Andrej Rak iz OŠ Šmihel. Za veselo razpoloženje in prijetno vzdušje pa je skrbel ansambel Happy Band. Podjetja Elkroj, MGA Rivon Niman in Viva so tekmovalcem podarila lepa darila, za katera se organizator kviza lepo zahvaljuje. ______ M. V. Prijeten svet, ki ga ponazarjajo svetle barve, in krut svet, ki je temen, za otroka neprijeten, sta na odru simbola, ki predstavljata položaj otrok v človeški družbi. Svetloba je nasprotje temačnosti, mrazu, lakoti, svetu brez doma in šole... Toda nemočni tolažijo sebe, imajo se radi. Med nastopajočimi in življenjem so razlike. Nujno je, da se združijo in premagajo oviro, ki jih ločuje... Iz pregrade se razvije mavrica, ki jim ponazarja simbol prijateljstva, pomoči in enakovrednosti. Crno-bel svet izgine. Plesalci so združeni v krogu in oviti z mavrico. Zapojejo pesem ERVINA FRITZA - BARVICE. Uglasbila jim jo je ravno v ta namen njihova prijateljica gimnazijka Maja Žuža. Sledijo njihova sporočila iz slikanice OTROKOM VSEGA SVETA. Gledalce vzpodbudijo, da razvežejo pentlje, in da preberejo njihove želje, ki so napisane na trakovih (da bomo srečni, da bomo siti, da bo mir...). S trakovi skupaj z gledalci zvežejo verigo, jo dvignejo visoko v zrak kot simbol videnja za boljši svet otrokom vsega sveta, ne glede na raso, spol, veroizpoved, položaj... Predstavo zaključijo nastopajoči z motom, ki so ga povzeli po T. Pavčku: “Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence.” SPOZNANJA NASTOPAJOČIH Preden sem se poglobila v naš projekt o pravicah otrok, nisem razmišljala. Spoznala sem, da nas na svetu zares obdaja veliko revščine in da smo lahko srečni, da živimo v dobri polovici sveta. IRENA Pri plesu sem predstavljala bogatega, zadovoljnega in sitega otroka. V vlogo sem se vživela. Iz ene vaje v drugo sem bila bolj prizadeta. Ko sem opazovala one na drugi strani, bi naredila vse, da bi to radost delili z nami. BARBARA Spoznala sem, da veliko odraslih odžira pravice otrokom. Življenje je kruto, ne prizanaša niti nedolžnim otrokom. JASNA V vlogo lačnega otroka se duhovno nisem mogla vživeti. Nikoli še nisem trpela lakote ali kakšnega koli pomanjkanja. Lakote ne privoščim nobenemu otroku na svetu. URŠA K. Ob tem projektu sem se najprej počutila zelo sproščeno. Več kot smo vadili, bolj smo okusili drugačnost sveta, ki smo ga predstavljali. Pri srcu me je začelo stiskati. Mislim, da so nasprotje, ki ga prikazujemo, občutili tudi gledalci in da bo vsaj kdo izmed njih drugače gledal na svet otrok. JERNEJA PAVLINA RIBIZEL IN UČENCI 8.a RAZREDA OS PREBOLD 0 0 OB PILONOVI STOLETNICI ROJSTVA V celjski Galeriji sodobne umetnosti so v ponedeljek, 23. decembra, otvorili razstavo slik, risb in grafik Vena Pilona. Razstava, ki bo odprta do 20. februarja 1997, je posvečena 100-letnici umetnikovega rojstva. BORI ZUPANČIČ V HODNIKU Z razstavo risb Celjana Borija Zupančiča so v petek, 20. decembra, v okviru Galerije sodobne umetnosti odprli novo razstavišče HODNIK. Hodnik je namenjen izključno umetnikom, ki so povezani s Celjem, torej umetnikom, ki so v Celju rojeni ali tu ustvarjajo. Predstavljali se bodo s tekočo produkcijo, ki bo prvič na vpogled javnosti. Prvi v Hodniku razstavlja Bori Zupančič, ki ga poznamo kot slikarja, karikaturista in risarja stripov. Tokrat se predstavlja z risbami, katerih rdeča nit je vzdušje temnega in mučnega; paranoje, odvisnosti, duševne bolezni, psihoza. SLAŠČIČARNA V MUZEJU V Muzeju novejše zgodovine Celje so 17. decmbra odprli slaščičarno, kar je verjetno prvi primer med muzeji v Sloveniji. Slaščičarna se imenuje Pri Hermanu Lisjaku, saj sodi v sklop otroškega muzeja, ki ga otroci najbolje poznajo pod imenom Hermanov brlog. Pri Hermanu Lisjaku se je mogoče posladkati predvsem z dobrotami slovenske kulinarične dediščine, kot so leetova srca mojstra Hraboslava Pergerja ter škofjeloški medeni kruhki. Poleg tega bo gostinska šola Šentjurja v slaščičarni ponujala sveže pecivo. SAVINJA V FOTOGRAFIJAH V knjigarni in antikvariatu Antika v Celju so predstavili knjigo z naslovom Savinja, v kateri so objavljene fotografije Savinje in krajev ob njej. Fotografije je prispeval Matevž Lenarčič, avtorja spremljajočih tekstov pa sta Branko Goropevšek in dr. Janez Cvirn. JEŽKOVA FRIZURA V torek, 17. decembra, so v dvorani Doma H. slovenskega tabora predstavili hudomušne in iskrive pesmice Mete Reiner, ki so z Aleksandrom Ježem našle note in ritem. Pesmice so izšle na kaseti Aleksandra Ježa z naslovom Ježkova frizura in druge pesmi Mete Reiner. PRED NEBEŠKIMI VRATI V četrtek, 19. decembra, bo ob 18. uri v Občinski matični knjižnici Žalec božični koncert z naslovom Pred nebeškimi vrati v izvedbi skupine Duma. Skupina Duma je naslednica nekdanje Sedmine, tokrat pa se bo predstavila s slovenskimi ljudskimi epskimi pesmimi, ki vse bolj tonejo v pozabo. Program obsega predvsem pesmi, ki pojejo o svetnikih, nekatere med njimi pa se dotikajo tem, ki so od nekdaj vznemirjale človeka in burile njegovo domišljijo; te pesmi razmišljajo o stvarjenju sveta, o življenju po smrti in še o mnogočem. Resničnost in domišljija si v pesmih podajata roko, v mnogih pa nastopajo bajeslovna bitja. Skupino Duma sestavljajo pevka Klarisa M. Jovanovič, pevec in kitarist Veno Dolenc ter violist in violinist Božidar Ogorevc. IZ POLICIJSKE BELEŽKE NESREČA PRI SANKANJU. 27. decembra okoli 13. ure se je dveletni otrok, G. M. iz Ljubljane, usedel na sani v bližini domačije svojih sorodnikov v kraju Krnica. Sani so pričele drseti proti dolini in po približno 80 metrih drsenja po snegu je otrok skupaj s sanmi padel preko približno 10 metrov visokega previsa na vozišče lokalne ceste. Pri padcu na vozišče se je otrok tako hudo telesno poškodoval, da je med prevozom v bolnišnico Celje umrl. V PROMETNI NESREČI PEŠEC HUDO POŠKODOVAN. 1. januarja se je ob 4.35 uri na magistralni cesti izven naselja Šempeter pripetila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 22-letni Blaž R. iz Gotovelj je vozil osebni avtomobil iz smeri Šempetra proti Žalcu. Med vožnjo čez nadvoz magistralne ceste preko železniške proge je na zasneženem in neosvetljenem vozišču trešči! v pešca, 16-letnega Petra iz Žalca, ki je hodil po vozišču v smeri Žalca. V nesreči je pešec utrpel hude telesne poškodbe. PROMETNA NESREČA S SMRTNIM IZIDOM. 3. januarja se je ob 00.47 uri na magistralni cesti v naselju Šempeter pripetila prometna nesreča, v kateri je umri voznik osebnega avtomobila. Na vozilih je nastalo za okoli 600.000,00 SIT materialne škode. 42-letni Viljem K. iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Latkove vasi proti Žalcu. V naselju Šempeter ga je na zasneženem vozišču zaneslo na levo stran vozišča, kjer je z desno bočno stranjo silovito trči! v nasproti vozeči tovorni avtomobil s polpriklopnikom, ki ga je vozil 36-letni madžarski državljan Lazslo Z. Voznik osebnega avtomobila se je v trčenju tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umri. SMRTNA ŽRTEV PROMETNE NESREČE. 3. januarja se je okoli 16.15 ure na lokalni dovozni cesti izven naselja Pongrac zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla. Na vozilu je nastalo za okoli 300.000,00 SIT materialne škode. 50-letni Danijel P. iz Pongraca je vozil neevidentiran kmetijski traktor po dovozni lokalni cesti. Ko je vozil po blagem klancu navzdol, je na ravnem delu zasnežene ceste zapeljal na desno in zdrsnil z vozišča ter nato zapeljal po blagem pobočju navzdol. Pri tem je izgubil oblast nad traktorjem, tako da se je trakor prevrnil in pod seboj pokopal voznika. Danijel se je v nesreči tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Kmetijski traktor ni bil opremljen z varnostnim lokom oz. kabino. Pokojnega so na kraju prometne nesreče našli sosedje naslednji dan okrog 9-ih. POŽAR NA BARAKI. 5. januarja je okoli 13.30 ure v Letušu zagorela lesena baraka Friderika P. iz Letuša. Ogenj je barako skupaj z inventarjem v celoti uničil. Nastalo je za okoli 800.000,00 tolarjev škode. Prosto-voljni gasilci iz Žalca, Letuša in Šmartnega ob Paki so preprečili, da se ogenj z barake ni razširil tudi na novograjeno hišo, ki stoji v bližini. Ob ogledu kraja požara so policisti in kriminalisti ugotovili, da je ogenj zakrivil dotrajan dimnik. Lastnik je namreč v baraki pred odhodom naložil v peč drva. Zaradi dotrajanega dimnika in visoke vročine se je vnela vmesna stena v baraki, od koder se je ogenj razširil na celo barako. Robert ČEMAŽAR iz Šma-tevža in Nataša UČJAK iz Šmatevža Dragomir MOHORIČ iz Celja in Irena HOJNIK iz Celja Franc NOVAK iz Zaplanine in Marjetka STIFTER iz Čeplje PRIJELI POSILJEVALCA valnemu sodniku 31-lct„ega Dragutmk J., državljana Hrvaške, je'osumljeni1 v ^o/nih ^čcrmf nSzr pfpSv^priLS oškodovanko m jo s_ pretepanjem in grožnjami, da jo bo utopil v Na 'p^egi 7^'" umljen imenovani Dragutin J., k, m prijavljen v Sloveniji, je brez stalne zaposlitve in je že star znanec pohcje Vsi op,si so odgovarjali, ugotovljeno pa je bilo, da ie živci v okolici Celja kot podnajemnik že leta 1995. ko je bil nrav na Med mm** osumljenega je » torek, 10. decembra, na Policijski Draeiujnii j in ,e rS: S24? Dragutin, ki je imel z avtomobilom lažjo prometno nesrečo in ga je pustil na kraju nesreče. Iz njega pa je vzel električno orodje, ki ga je skril v podnajemniški sobi. Preiskovalni sodnik je zoper njega redil pripor. -uka Vesna ZALEZNIK iz Polzele - dečka Marta ČOPAR iz Mozirja - deklico Renata ZAVRŠNIK iz Braslovč - deklico Jožica STROJANŠEK iz Braslovč - deklico Jelka STIPLOŠEK iz Tabora - dečka Tanja ATELŠEK iz Mozirja - deklico Špela GORIŠEK iz Velenja - deklico Slavka OROZEL iz Velenja - deklico Hedvika BOROVNIK iz Velenja - deklico Marjeta ROSENSTEIN iz Šmartnega^ ob Paki - deklico Mojca JELAŠ iz Žalca - dečka Lidija OJSTERŠEK s Polzele - dečka Nadica POSEDELI iz Gotovelj - dečka Marija ŽNIDAR iz Velenja - dečka Marija DEŽELAK iz Braslovč - deklico Barbara HRIBERNIK iz Žalca - dečka Darinka BANOVIČ iz Petrovč - dečka Marjeta ČEDE iz Petrovč - dečka Jelka BIDER REITER iz Rečice ob Savinji - deklico Stanislava RAMŠAK iz Prebolda - dečka Marjana SPASIČ iz Petrovč - dečka, dvojčka Natalija OLIP iz Griž - deklico SMRTI Mihael TRAVNER iz Letuša o" let Milan HLAČAR iz Zabukovicc, 46 let David EMERŠIČ iz Velikega Okiča, 25 let Frančišek BUDNA iz Ljubnega ob Sav Edvard Valeter C O E iz Polzele. 52 let Angela JEROMEL iz Matk, 80 let Viktor FONDA iz Prebolda, 73 let Marija COKAN iz Kal, 79 let Josipina REBERŠAK iz Mečle, 61 let v Otmar HLAČAR iz Zabukovice, 46 let Filip ZUPAN iz Vranskega, 92 let SeK^ie, Karol LICHTENEGER iz Ljubnega, 89 let Danijel POŽLEP iz Pongraca, 51 let Marija DIMEČ iz Podloga, 87 let fifM $L lMŽFM\ 4- Vrečarjem 2, Tel.:063/71^686, 715405 s?,®.®. W 3310Žalec 0609/635-717 Urad vlade Republike Slovenije za žensko politiko je izdal zloženko, katere tema je spolno nasilje. V zloženki so definirane tako oblike spolnega nasilja kot tudi možnosti ukrepanja, ki so na voljo žrtvam spolnega nasilja. V zloženki je najprej moč prebrati, da nihče nima pravice drugi osebi dajati pripomb o njenem telesu, je otipavati, poljubljati, sramotiti, ponižati, udariti ali celo pretepsti zaradi njene zavrnitve; jo siliti k spolnim odnosom, nagovarjati k zmenkom, pred njo razkazovati intimnih delov svojega telesa ali jo nadlegovati z razkazovanjem pornografskega gradiva. “Spolno nasilje ni samo posilstvo, ampak vsako spolno dejanje, ki posega v intimno področje proti tvoji volji,” pove zloženka. Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so: posilstvo, spolno nasilje, spolna zloraba slabotne osebe, spolni napad na otroka, krvoskrunstvo, kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, zvodništvo, posredovanje pri prostituciji, prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva otrokom in mladoletnim osebam. Pomembno sporočilo zloženke je tudi, da je o spolnem nasilju pomembno spregovoriti. Če o spolnem nasilju molčimo, se obnašamo, kot da ga ni; če o njem zbijamo šale, pozabljamo, da ima v resnici za žrtev vedno hude posledice. Če pa morda celo menimo, da so žrtve spolnega nasilja same krive, s takim miš- ljenjem opravičujemo nasilje in nasilneže. Vsakdo ima pravico reči NE, prav tako pa mora spoštovati tudi NE drugih. “Pravico imaš do tega, da ti ni do intimnega stika z drugo osebo in pravico imaš to pokazati ali povedati. Če ti druga oseba pokaže, da ji nisi všeč ali da si ne želi nujno intimnega stika s teboj, to upoštevaj! Ni nujno, da izrecno reče “NE” - morda si tega ne upa, morda ne more reči, vendar ti to lahko pokaže že njeno odklonilno vedenje. Spolnega nasilja si nihče ne želi in ga ne izziva!” opozarja zloženka. Spolno nasilje je prisotno v vseh socialnih in kulturnih okoljih, lahko se zgodi v vseh prostorih, kamor vsakodnevno zahajamo. Ni res, da se dogaja samo v zatemnjenih ulicah in parkih, pogosto je storilce najti v družinah, med sorodniki, prijatelji, znanci. Dogaja se tudi istospolno spolno nasilje moškega nad moškim ali ženske nad žensko. ENO NAJHUJŠIH KAZNIVIH DEJANJ PROTI SPOLNI NEDOTAKLJIVOSTI JE POSILSTVO. Posilstvo je, če “kdo prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju tako, da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim PRIJELI ROPARJA Po intenzivnem iskanju in poizvedovanju je kriminalistom in policistom Celja 8. januarja uspelo odkriti osumljence za rop v trgovinah SONČEK in PAPIČA v Celju. K preiskovalnemu sodniku so privedli starejša mladoletnika Z.M. in M.T., ki sta osumljena kaznivega dejanja ropa po 213. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Osumljenca sta 18. decembra tik pred zapiralnim časom ob 21.55 uri vstopila v Prodajalno Sonček na Ljubljanski cesti v Celju. Ob vstopu v loka! sta v rokah držala pištoli, s katerima sta ustrahovala prisotne in od njih zahtevala, naj jima izročijo izkupiček. M.T. je ob vitrini z mesnimi izdelki ustrahoval prisotne, Z.M.-ju pa je medtem prodajalka na njegovo zahtevo odprla registrsko blagajno, iz katere je pobral izkupiček. Tedaj je k blagajni pristopil oče lastnika, vendar ga je Z.M. brcnil v trebuh. Ko je odhajal, ga je pri izhodu z metlo udarila po glavi mati lastnika in mu izbila iz glave kapo. Takoj zatem sta oba storilca pobegnila v neznano. Odnesla sta okoli 60 tisoč tolarjev. Ista dva storilca sta 29. decembra udarila še enkrat. Vstopila sta v trgovino Papiča na Ljubljanski cesti v Celju. Tudi tukaj sta zamaskirana zahtevala denar s pomočjo plastičnih pištol modela 92, cal. 9 mm, ki dajeta vtis, da sta pravi. Ko je Z. M. pristopil do prodajalke pri registrski blagajni, je le-ta zakričala drugi, naj snema, to pa je roparja tako zmedlo, da sta pobegnila. Kot so pri preiskavi ugotovili, jima je zmanjkalo denarja za narkotike, zato sta načrtovala rop v menjalnici, vendar sta mislila, da bo rop trgovine enostavnejši. __ napadom na življenje ali telo...” (Kazenski zakonik Republike Slovenije) V primeru posilstva ima oseba več možnosti: •posilstvo lahko takoj prijavi policiji. Še preden se po posilstvu umije (s čimer se uničijo dokazi - sledovi sperme, sledovi za nohti, dlake storilca ali storilke ipd.), naj pokliče telefonsko številko 113 in gre na najbližjo policijsko postajo. Lahko prosi koga, naj jo spremlja ali pokliče telefonsko številko kriznega telefona, da bo ves čas Krizni telefon: Nacionalna mreža TOM-a: 080-1234, vsak dan 12.00-20.00 Klic v duševni stiski: 063/9781, vsak dan 15.00-22.00 postopka ob njej prostovoljka ali prostovoljec. Dekleta lahko na policijski postaji zahtevajo, da jim vsa potrebna vprašanja zastavlja ženska policistka. Za zdravniški pregled, zavarovanje materialnih dokazov in kazenski pregon bodo poskrbeli pristojni na policiji. Policija bo ovadila storilca oziroma storilko. Ko je posilstvo prijavljeno, se postopka ne da več ustaviti; tudi če si oseba premisli, bo klicana na sodišče. •želi razmisliti o kasnejši prijavi Še preden se oseba po posilstvu umije, naj gre na zdravniški ali ginekološki pregled. Na pregledu naj prosi za vpis sledov vseh poškodb, ki so vidne na njenem telesu, v zdravniško potrdilo. Potrdilo lahko vzame s sabo, ali pa prosi, da se ga shrani za kasneje. Pozanima naj se tudi o možnosti zanositve in prenosa spolno prenosljivih bolezni. Oblačila, ki jih je oseba imela na sebi v času posilstva, naj shrani v papirnato vrečo (v polivinilasti se nekatere sledi uničijo, kri recimo razpade), ker so pomemben materialni dokaz. Za žrtvijo je boleča izkušnja in pomagalo ji bo, če se o njej pogovori, lahko tudi s prostovoljci kriznega telefona. •se za prijavo ne odloči Vseeno naj gre na zdravniški ali ginekološki pregled. Pozanima naj se o možnosti zanostive in prenosa spolno prenosljivih bolezni, za vsak primer prosi za zdravniško potrdilo, in shrani neoprana oblačila v papirnati vreči. Posilstvo lahko prijavi tudi kasneje, še deset let po tem, ko se je zgodilo. Pomembno je, da se ne zapre vase in se pogovarja z ljudmi, ki jim zaupa! Morda lažje govori z nekom, ki ga ne pozna in ima izkušnje pri delu s spolno zlorabljenimi. __________________________ SPOLNO NASILJE PRISOTNO TUDI NA CELJSKEM Vsi mediji vključno s televizijo so zadnje dni zagnali velik krik in vik zaradi kršitev najosnovnejših ljudskih pravic. Res je, da tudi do sedaj niso molčali, vendar je okrog Dneva človeških pravic ta problem še bolj izbil na piano. Čeprav smo sproti poročali o raznih nečednih dejanjih, naj bo tokratna tema nasilje nad ženskami in mladoletnimi osebami. Na UNZ Celje je njihova kriminalistka ga. Tatjana Mušič pripravila kar obširen pregled takih dejanj na Celjskem. Slučaj je hotel, da to sovpada s prijetjem posiljevalca, ki je bil že tudi star znanec celjske policije in kriminalistov. Povedala je, da je bilo od 1. junija do 16. decembra na Celjskem zabeleženih kar 23 primerov nasilnega zadovoljevanja nad nasprotnim spolom. Od tega je 6 posilstev, 3 primeri spolnega nasilja, najbolj pa je zaskrbljujočih 13 spolnih nasilij nad otroki. K temu dodajmo še primer spolnega nadlegovanja nedotakljivosti z izkoriščanjem položaja. Policisti so večino deliktov odkrili in storilce ovadili. Med njimi je pri devetih odraslih tudi zanimivo, da sta bila tudi dva mladoletnika. Na Celjskem so raziskali vse, razen dveh primerov, ki sta v teku razodkritja. Na vso srečo so v večini primerov storilci tudi svoje nečedno ravnanje tudi priznali, in tudi žrtve so se opogumile, da so jih razkrile. V večini primerov gre za poznanstvo in pogosto tudi sorodstvo, pogostokrat pa postanejo žrtve tudi štoparji. Da bi storitve sile lahko čim bolj raziskali, kriminalisti priporočajo žrtvam, naj dejanje čim prej prijavijo, kar v mnogočem pripomore k razkritju storilca. Vsako odlašanje zamegli storitev in otežkoča razkrinjanje dejanja. Z odkrivanjem pa bomo tudi pripomogli k zmanjšanju tega družbenega zla. I. JURHAR Cathrine Hall je bila 50 minut žrtev posilstva, a jo je to spremljalo štiri mučna leta Bila je vroča julijska noč leta 1989. Stara sem bila 24 let in vedno dobre volje. Zaposlena sem bila kot bančna uslužbenka. Moj zaročenec Neil je imel odgovorno službo, ki ga je pogosto zadržala do poznega večera. Tako sem ga zvečer velikokrat čakala pred televizijo. Tiste noči pa ni bilo nič po televiziji, le nek neumen film. Razjezilo me je, ugasnila sem televizijo in pogledala na uro. Bilo je že preko polnoči. Pokadila sem zadnjo cigareto in se odločila, da grem kupit nov zavojček cigaret. Upala sem, da bom po poti srečala Neila, ki se bo vračal domov. Bila sem samo kakšnih 50 metrov stran od hiše, ko sem nekaj slišala. Zagledala sem moškega na drugi strani ulice. Okleval je, potem pa se je obrnil proti meni in se zastrmel vame. Izraz na njegovem obrazu je bil kot pri živali, ki gleda svoj plen. Stekel je proti meni, izpod suknjiča potegnil nekaj srebrno svetlečega in v tistem trenutku sem vedela, da je konec z mano. V grozi sem spustila torbico na tla, obstala sem kot prikovana in zakričala: '‘Oh ne, umrla bom! Prosim, ne!” Takrat je bil že pri meni. Zgrabil me je za roko in mi tisto, za kar sem mislila, da je nož, potisnil pod vrat. Govoril je: “Za mano so. Policija in vsi ostali. Nekaj moraš storiti zame. Nič hudega ti ne bo, če boš delala, kakor ti bom rekel, in če me ne boš pogledala.” Zvlekel me je v bližnjo stavbo, po stopnicah v neurejeno stanovanje. Najprej sem se oddahnila, da v stanovanju ni bilo skupine moških, ki bi čakali na žrtev. Vendar sem se bala, da me bo ubil, zato sem ga ubogala. Zagledala sem televizijo in na ekranu pornografski film... Zvlekel me je v majhno kopalnico in me potisnil k umivalniku. Stopil je za moj hrbet in mi počasi zašepetal v uho: “Sleci se.” Bila sem prestrašena in prepričana, da me bo ubil. Slekla sem se kot robot, ne da bi pogled umaknila s stene. On je ves čas preklinjal, jaz pa sem ga prosila: “Prosim, ne ubijte me. Prosim, ne ubijte me.” Nobene možnosti nisem imela; nož je bil prislonjen ob moj vrat. Potisnil me je preko kadi in me posilil, jaz pa sem ves čas mislila: “Posiljuje me, jaz pa stojim tu, ne da bi mogla kaj storiti.” Ničesar nisem čutila, kot bi bila razum in telo popolnoma ločena. Čez nekaj minut je rekel, kot bi šlo za posladek: “Zdaj je čas za filme.” Me bo posnel ali bo gledal filme? Kaj se bo zgodilo? Odvlekel me je v umazano dnevno sobo in videti je bilo, da nekaj išče. Takrat sem opazila, da mi k vratu ni prislonil noža, ampak razprte škarje. Nekoliko sem nagnila glavo in videla odprto okno. Brez pomisleka sem planila proti njemu in se vrgla skozenj z glavo naprej. Ujel me je za noge, vendar sem mu zdrsnila iz rok in padla v temo, ne da bi mi bilo mar, kako globoko bom padla. Edino pomembno je bilo, da sem ušla. PUSTITI VSE ZA SABO Padla sem tri metre globoko na streho nad vhodom v zgradbo in začela sem vpiti: “Ubil me bo! Posilil me je! Pomagajte mi!” Hotela sem prebuditi čim več ljudi, saj bi tako imela več možnosti da preživim. Ljudje so odpirali okna in nekdo mi je vrgel obleko. Šele takrat sem se zavedla, da sem gola. Takrat sem zaslišala, kako so se pod mano odprla vrata in iz zgradbe je mirno stopil moški ter počasi stopil po ulici. Bil je on. Nisem mogla verjeti njegovi predrznosti. “To je on! Ustavite ga!” sem zaklicala, vendar je on počasi hodil naprej, kot da se ni nič zgodilo. Še enkrat sem zakričala. Takrat se je obrnil in zaklel nadme, kar je bilo dovolj, da je nekoga izmed prebujenih ljudi prepričalo. Moški je stekel za njim, on pa je zbežal. Takrat sta se pripeljala policista; kričala sem in kazala, kam je pobegnil posiljevalec, oni pa so le zavili z očmi in mi govorili, naj se pomirim. Spravili so me s strehe in v policijski avto. Eden izmed policistov me je sočustvujoče vprašal: “Vam je on strgal obleko s telesa?” Kaj bi mu lahko rekla drugega, kot da sem zamrmrala: “Ne, sama sem se slekla.” Videla sem, kako je pogledal voznika in vedela sem, kaj si misli. Ničesar več nista rekla. Ko sta me pripeljala do policijske postaje, sem začela jokati: “Vedela sem, da se bo to zgodilo.” Policistka, ki je prišla naproti, je postala sumničava. “Ni tako, kot mislite,” sem zajokala. “Vsaka ženska se boji iti sama ponoči po cesti in zdaj se mi je res zgodilo, česar sem se bala.” Policistka je odšla, jaz pa sem nehala jokati. Vedela sem, da moram biti bolj previdna; do zdaj sem srečala tri policiste, pa mi še ni noben verjel. Čez nekaj minut je v sobo, kamor so me peljali, planil sivolasi policist in vzkliknil: “Dobili smo ga, prasca, in zdaj nam ne bo več ušel!” Izkazalo se je, da je bil posiljevalec že prej obsojen na sedem let zapora. Odslužil je tri, nakar so ga izpustili, njegova naslednja žrtev pa sem bila jaz. Naslednje jutro so me odpeljali domov, kjer me je že čakal Neil. Vse me je bolelo in bila sem polna odrgnin. Neil me je opazoval, ko sem se tuširala in ostro sem mu rekla: “Nič drugačna nisem na zunaj. Notri je vsa moja bolečina!” Vendar sem vedela, da moram pozabiti na posilstvo in živeti naprej. Le do tega se nisem mogla pripraviti, da bi gledala Neila golega ali da bi se ga dotaknila kjerkoli razen po obrazu in laseh. VEDNO V MISLIH Mesece sem živela v grozi. Nisem mogla stati s hrbtom obrnjena proti vratom ali oknom, tudi Neil ni smel nikdar stati za mano. Bala sem se zaklenjenih vrat in ob prvem mraku sem prižgala luč v kopalnici, da je gorela do jutra. Niti pomislila nisem, da bi šla sama iz stanovanja. Na nič drugega nisem mogla misliti kot na tisto noč. Ure in ure sem s cigareto v roki presedela pred televizijo in razmišljala o tem. Končno sem se prisilila, da sem šla sama iz stanovanja. Iz kuhinje sem vzela velik nož in ga skrila pod plašč. Zdelo se mi je, da vsi strmijo vame. Tedaj sem zaslišala nagle kortake za sabo; obrnila sem se v strahu, a si oddahnila, ko sem videla moškega, kako je stekel na drugo stran ceste. Dve leti sem premagovala ta strah, a še danes se prestrašim, če slišim, da kdo teče za mano. Februarja 1990 so posiljevalca obsodili na 14 let zapora, a s tem se zgodba zame še ni končala. Spoznala sem, da z Neilom ne bom mogla normalno živeti, čeprav mi je skušal pomagati. Razšla sva se in bilo mi je lažje, saj sem vedela, da zdaj ne bom nikomur v breme, pa tudi, da si moram pomagati sama. Našla sem si novo zaposlitev in se postopoma privadila pogovarjati o povsem vsakdanjih stvareh. Šest let sem potrebovala, da sem prenehala vsakodnevno misliti na posilstvo. A počasi sem se pričela spet smejati in se prepričevati, da je življenje lahko tudi lepo. KASTRIRANJE - ! KAZEN ZA ZLORABLJANJE OTROK Od januarja bodo obsojeni zaradi zlorabljanja otrok v Kaliforniji lahko izbirali med kirurško izvedeno kastracijo in rednimi injekcijami sredstva, ki zmanjšuje željo: po spolnosti. Vendar ameriški psihiatri dvomijo v učinkovitost teh ukrepov. Zdravilo lahko zmanjša željo po spolnosti, vendar ne more pozdraviti slabih nagnjenj. Tudi kastracija ne more preprečiti moškemu, da ne bi imel spolnih odnosov.: Eden od obsojenih zaradi zlorabe otrok je dejal: “Čeprav jemljem zdravilo, ne verjamem, da se bom lahko vedno imel v oblasti.” V Veliki Britaniji, kjer je spolna zloraba otrok v zadnjih šestih letih narasla za 12 odstotkov, se je osem obtoženih že prijavilo za kastracijo, da bi jim ne bilo treba ostati v zaporu. _________________ Stran 17 VZGOJA MLADIH NI STVAR POLICIJE PREŽIVETI PROSTI CAS? V juliju 1996 je na Kočevskem mladoletnik ob sodelovanju svojega očeta zakrivil smrt mladoletnika Aleša N. Ta primer, ki je pretresel slovensko javnost, je vzpodbudi! dr. Janeza Podobnika, da je na ministra za notranje zadeve Andreja Štera naslovil vprašanje, ki je zaradi vse večjega nasilja med mladoletniki še vedno aktualno. Dr. Janeza Podobnika je zanimalo, kako bo policija v okviru svojih z zakonom določenih pristojnosti preprečevala, da do podobnih nasilnih dejanj med mladoletniki ne bo več prihajalo. Prav tako je zastavil vprašanje, ali bi policija v konkretnem kočevskem primeru lahko predvidela tragično dejanje in ali ni prav to povod, da se s problemom nasilnih dejanj med mladostniki poleg policije začnejo z vso resnostjo ukvarjati tudi psihologi, pedagogi in sociologi. Minister^ za notranje zadeve Andrej Šter je poudaril, da si policija že več let prizadeva za skupen nastop pri preprečevanju nasilja, vendar vzgoja in krepitev vrednot pri mladih ni stvar policije. V družbi je potrebna boljša povezava vseh organov in institucij, ki delujejo na področju dela z otroki in mladostniki, vpletenimi v kazniva dejanja. Policija je po mnenju Andreja Štera na tem področju storila največ in kolikor je mogla, zato so zdaj na potezi tudi drugi. Nobena policija ne more zagotoviti, da se podobne tragedije, kot se je zgodila na Kočevskem, ne bodo ponovile. Policija sicer v okviru svojih pristojnosti izvaja ukrepe, ki naj bi preprečili podobna nasilna dejanja med mladoletniki, vendar policisti ne morejo stati pri vsakem vogalu. Za zmanjšanje nasilnih dejanj med mladoletniki se morajo zavzemati tudi tisti, ki delujejo na področju izobraževanja, svetovanja in nudenja pomoči mladim. Čeprav morda ni videti tako, število mladoletnih osumljencev kaznivih dejanj v zadnjih letih upada. Leta 1992 je policija obravnavala 9.333 mladoletnih osumljencev kaznivih dejanj, lani pa 6.657 mladoletnih o-sumljencev. Ob tem pa narašča število hujših in nasilnejših kaznivih dejanj (povzročitev hude in predvsem lahke telesne poškodbe, ropi, poškodovanje tuje stvari itd.), ki jih storijo mladoletni osumljenci. “Problem nasilnih dejanj med mladoletniki je resen. V policiji se ga zavedamo in temu ustrezno v skladu z našimi pooblastili ukrepamo. Žal pa je policija po naravi svojega dela tista, ki se s sreča s tem problemom, ko je že prepozno, tistih, ki bi lahko ukrepali pravočasno, pa ni ali pa njihovo delo ne rojeva sadov,” meni Andrej Šter. N. V. Čas šolskih počitnic pa tudi čas božično-novoletnih praznikov, ko so šoloobvezni otroci prosti več dni, je čas, da se vprašamo, kaj je v naši družbi in v ustreznih institucijah bilo storjenega, da bi otroci kvalitetno, ustvarjalno, duhovno bogato in zdravo preživeli svoj prosti čas. Za varstvo mladine skrbijo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za notranje zadeve. Z vprašanjem kvalitetne izrabe prostega časa mladih se ukvarjajo šole, športna, kulturna in druga društva, občine, sveti osnovnih in srednjih šol, različni klubi in združenja staršev. Vsi ti se trudijo, da bi mladi v svojem prostem času razvijali svoje talente in sposobnosti ter se razvijali v zdrave osebnosti. Kljub temu pa se med mladimi pojavljata trije veliki problemi; eden je uživanje mamil, drugi je točenje alkoholnih pijač mladostnikom do 18. leta, tretji pa naraščajoča kriminaliteta in nasilnost. Ministrsvo za notranje zadeve se pri problematiki uživanja mamil vključuje predvsem v preprečevanje ponudbe mamil ter v preventivne dejavnosti, ki preprečujejo povpraševanje po mamilih. Bolj METRSKO BIAGO tPOZAMENTERUA TMODNI DODATKI j V LEPI TRGOVIN! S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAMI NUDIMO: K 71 P IR * r k 7t P - velika izbira kvalitetnega jesensko/zimskega blaga - umetno krzno - velika izbira svile - nova kolekcija chanel vzorcev - enobarvne mikrofibre in kupre - volneni velurji za plašče - vzorčaste mikrofibre in viskoze - vse barve diolenov in voln 1.990 SIT - velika izbira gladkih žametov - svilene rute - več kot tisoč vrst gumbov "K Ti P IR /l t K Ti P IR IR k sl L KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC PRIČAKUJEMO VAS IN SF PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM V7nil.ŠIFM aktivno pa bi morala država poseči na področje ogrožanja otrok, zlasti glede točenja alkoholnih pijač mladoletnikom in odpiranja tovrstnih lokalov v bližini šol. Do 31. decembra 1994 je točenje alkoholnih pijač mladoletnim osebam lahko pomenila kaznivo dejanje ali prekršek zoper javni red in mir. Kdor je v gostišču ali kakšnem drugem obratu, kjer se prodajajo alkoholne pijače, mladoletniku, ki še ni bil star 16 let, postregel z žgano alkoholno pijačo ali s tolikšno količino kakšne druge alkoholne pijače, da se je lahko opijanil, je storil kaznivo dejanje. Za takšno kaznivo dejanje je bila zagrožena denarna ali zaporna kazen do enega leta. Od 1. janutja 1995 pa je po sedaj veljavni zakonodaji postrežba mladoletnikom z alkoholnimi pijačami le prekršek, za katerega je zagrožena denarna kazen ali zapor do 30 dni. Zakon o prekrških zoper javni red in mir določa, da stori prekršek, kdor v javnem lokalu da pijačo mladoletniku, ki še ni dopolnil 15 let. Točenje alkoholnih pijač mladoletnikom, starejšim od 15 let, torej ni prepovedano. Avgusta 1996 je bila ustanovljena in imenovana Neodvisna vladna komisija za preventivo, kriminaliteto in žrtve otrok. Med nalogami komisije so pregled dela posameznih institucij, vloga države pri zaščiti otrok, priprava nacionalnega programa prevenci-je in preventivnih projektov, zasnova projekta “prevencija nasilja”, zasnova projekta “prevencija v lokalne skupnosti”, zagotavljanje sredstev za preventivo in še bi lahko naštevali. Ob prizadevanju mnogih mladostnikom namenjenih institucij ter seveda tudi staršev otrok morda mladi kmalu ne bodo čutili več tako, kot sta v svoji raziskovalni nalogi Problematika mladine zapisali Nataša Klemenčič in Suzana Domjančič s Srednje gradbene in ekonomske šole v Ljubljani: “Smo generacija betonskih stolpnic in razbeljenega asfalta. Generacija računalnikov, hitrih avtomobilov in neonskih luči. Generacija, v kateri ostajajo čustva v ozadju in je najpomembnejša vrednota potrošniški material in profit. Smo generacija, na kateri naj bi slonela prihodnost. Smo pa tudi prepogosto zapostavljena generacija, ki želi ubežati moreči realnosti, prepovedim in pričakovanjem odraslih, ki nas pogosto ne razumejo. ” TALIJA M. Ko brskamo po knjigah, pogosto srečamo imena, ki jih nismo navajeni v vsakodnevnem življenju. Tako okoli novega leta pogosto slišimo Gregorijanski koledar, pa Julijanski in podobno. Ime za Gregorijanski koledar je prišlo od papeža Gregorja, ki je predelal Julijanski koledar, in se uporablja od 7. stoletja. Danes je to uradni koledar na celem svetu. Nekatere pravoslavne verske skupnosti še vedno uporabljajo Julijanski koledar, zato prazniki zamujajo za štirinajst dni. Poznamo pa še druge koledarje, kot so židovski, budistični in kitajski. Pa poglejmo značilnosti tega koledarja ter nekatere običaje, ki so še poganskega izvora in se do današnjih dni niso izkoreninili. Januar, prvi mesec v modernem koledarju, je dobil ime po rimskem bogu Janu. Pri Rimljanih je to bil zadnji mesec. Jan je prastaro etruščansko in kasneje rimsko božanstvo. Bil je bog časa, začetka in konca, zato so ga upodabljali z dvema obrazoma. Prvi je mladeniški in gleda v prihodnost, drugi pa je starčevski in gleda v preteklost. Jan je tudi bog vrat, njegov znak je ključ. Gledal je hkrati v notranjščino in zunanjščino hiš. Bdel je tudi nad vhodom in izhodom javnih zgradb. Rimljani so v tem mesecu praznovali Calendare lanuarie (od tod tudi naše ime za koledovanje). Začetek meseca so namreč proslavili s petjem, plesom, obhodom in voščilnimi darili, ker so menili, da bo dober začetek vplival na srečo v vsem letu. Podobne šege so se vrstile vse do marca, takrat uradnega začetka novega leta. Vse delovanje je bilo namenjeno spodbuditi rastline k rasti in plodnosti polj. Slovenski naziv za mesec januar je prosinec. Mnogi jezikoslovci so že skušali razložiti, od kod to ime, a nihče ni uspel najti prave razlage. Verjetno izhaja iz besede proso, ki je surovina za kašo. Prav kaše, predvsem mlečne, so naši dedje jedli največ v tem mesecu, saj je bila vsak dan na mizi s krompirjem v oblicah. Veliko kaše so natlačili v krvavice, saj je nekdaj ravno v tem mesecu izdihnilo največ prašičev na Slovenskem. V prosincu tudi večkrat pada največ namesto snega nekakšno ledeno proso, ki mu na kmetih pravijo babja jeza ali pšeno. Ta razlaga je še najbližja nastanku imena prosinec. Novo leto je čas koledovanja. Ta prastara šega izvira iz poganskih obhodov polj in vasi, ko so koledniki s pesmijo poskušali obvarovati polja pred zlimi silami in prosili za dobro letino. Po pokristjanjenju je dobild koledovanje krščanski videz, v njem pa je ostala želja za srečo, zdravje in varnost. Skupina vaških fantov, opremljena z vsemi vrstami godal, je na Silvestrovo zvečer in na novega leta dan hodila po vasi od hiše do hiše, nabirala darove in prepevala eno od premnogih kolednic. Taka je bila tudi: Mnogo žita, dosti vina, zdrava bodi vam živina, ljubo zdravje Bog vam daj, pa še darujte nam kaj. V torbah kolednikov se je tako nabralo vina, jajc, sira, pa tudi denarja. Verjeli so, da jim koledniki res prinašajo srečo in se bali njihovih groženj. Če so jih odpravili brez darov, so znali koledniki pred hišo zapeti: Naj pokrepa vam živina, vaše krave, vaši voli, vaše kure, vsa teleta... Ali pa so užaljeni odšli pojoč: Mi smo že po pot menili, da bomo en drek dobili. Na večer pred tremi kralji so še zadnjič koledovali. Fantje so se zbrali ponavadi pod vaško lipo, imeli so zvezdo in svečo ter šli od hiše do hiše nabirat darove. Hišni gospodar je tokrat poškropil vse kote z blagoslovljeno vodo in kadilom, vrata hiš in hlevov pa zaznamoval s tremi križci, letnico in začetnico treh kraljev: 19 G + M + B 97. Na dan svetih treh kraljev je razrezal poprtnjak (Gorenjska) ali božičnik (Bela krajina). To je bil kruh, pečen na Božič in je ostal vse dni nenačet na mizi. Košček tega je dobil vsak član družine in vsaka glava živine. Pred drugo svetovno vojno je v Savinjski dolini bila navada, da so za svete tri kralje spekli poseben kruh. Po prvi maši ga je oče odrezal kos za vsakega otroka; ta kos kruha je dvignil visoko, otroci pa so morali skočiti, da so ga dosegli. To naj bi bil_ znak, da bodo zrasli visoko. Če je bil gospodar slučajno male rasti, je še stopil na pručko. Znane so tudi številne vraže in praznoverja za novo leto. Prvi dan je usoden za vse leto. Če imaš tega dne dolg, se ga vse leto ne znebiš. Kakršno vreme bo ob novem letu, tako bo vse leto. Če imaš na prvi dan kako nezgodo, se te bo smola držala vse leto. Najpametneje je, da položiš kovanec v vodo in se v tej vodi umiješ; s tem zagotoviš srečo za vse leto. Če pride na novega leta dan v hišo prvi moški, bo leto za to hišo srečno, če pride ženska, bo prinesla nesrečo. V Prlekiji so zato plačali kakemu moškemu, da se je podvizal na obisk. Gorenjci in Štajerci so za novo leto krasili vodnjake, vodi pa so dali dar, jabolko, kruh ali kovanec, da bodo vodo vse leto ohranili čisto in varno pred vodnimi duhovi. V želji, da bi bilo vse leto dovolj rib, je ribič vrgel na novo leto v vodo dar, rekoč: “Na, voda, to darujem tebi, tudi ti daruj meni!” Če si je dekle želela ženina, je na novega leta dan stopila v vodo, vrgla vanjo dar in govorila: “Ljuba voda, jaz te darujem od dna do dna, sem za moža že dosti godna.” Tudi pregovorov o mesecu januarju je veliko. Ce prosinca ni snega, ga mali traven da. Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo. Ce na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. Če Vinka sonce peče, v sode vino teče. Ce Pavla dan je oblačen, bo trebuh večkrat lačen. O mesecu svečnu pa v prihodnje. -nko TUDI LETOS DNEVI KOMEDIJE Tradicionalni dnevi komedije bodo letos v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju od 24. januarja do vključno 16. februarja 1997. Zvrstila se bodo štiri gledališča ter Andrej Rozman, znan kot Roza v mono komediji. Nastopil bo tudi Iztok Mlakar. V petek, 24. januarja, bo ob 19:30 uri ob svečani otvoritvi na sporedu delo E. Labicha FLORENTINSKI SLAMNIK v uprizoritvi SLG Celje. V soboto bo Drama SNG Ljubljana gostovala z G. Feyda-uazovo BOLHO V UŠESIH ALI KAPLJA ČEZ ROB. V nedeljo bo nastopilo Gledališče Ptuj z A. Ayckbourovo POLOVIČNE RESNICE. V nedeljo bo na Odru pod odrom VEČER Z IZTOKOM MLAKARJEM. V petek, 31. januarja, bo ob 19:30 predstava LB. Singerja NORCI IZ HELMA v izvedbi MLG Ljubljana. V soboto, 1. februarja, ob 19:30 bo gledališče Glej uprizorilo predstavo L Lovriča ELVIS DE LUKE. V nedeljo, 2. febmarja, ob 17:00 bo Opera SNG Maribor uprizorila M. Vezo v iška FAUST TV. Prav tako v nedeljo bo na Odru pod odrom nastopil A. ROZMAN - ROZA - RUPERT - MAROVT. V petek, 7. februarja, bo ob 19:30 gostovalo MLG Ljubljana z delom A. Partliiča POLITIKA BOLEZEN MOJA. V soboto, 8. februarja, ob 19:30 bo PDG iz Nove Gorice gostovalo z igro V. Moemdorferja ŠTIRJE LETNI ČASI. V nedeljo, 9. februarja, ob 19:30 uri bo SSG iz Trsta gostovalo z delom B. Kobala AFRIKA NA MOJI ZEMLJI. SMG Ljubljana bo gostovalo na Valentinovo, v petek, 14. febnt-arja, z delom E. Filipčiča VESELJA DOM. V soboto, ob 19:30 pa bo domače SLG Celje uprizorilo Partljičevo GOSPO POSLANČEVO. Zaključek bo v nedeljo, ob \ 19:30 s .71 LEN C E, SILENCE. ; SILENCE v izvedbi SMG Lju- | bljana, ko bodo tudi razdelili j nagrade in razglasili najboljše izvajalce. Kot so povedali v SLG Celje, so vstopnice tako rekoč že razprodane. -nko Tiskovna konferenca in božični koncert na Gomilskem V CSPOV TA OBMOČJE GRAJSKE VASI Kot je že navada, se ob prehodu iz enega leta v drugo radi ozremo nazaj, kaj smo postorili in kaj nas čaka za našo dobrobit in uspeh kraja v bodoče. Tako so tudi v KS Gomilška sklicali tiskovno konferenco, na katero so povabili poleg župana Milana Dobnika še predsednika DARS-a Jožeta Brodnika in sekretarja ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Ivana Obala. Predsednik Vinko Drča je na kratko nanizal uspehe, ki so jih dosegli v tej 870-glavi krajevni skupnosti, ki je dolinska in tipično kmetijska. Največ so naredili na področju komunale, saj so dobili nov pločnik, postavili javno razsvetljavo, sočasno pa so pripravili vse tudi za kabelsko televizijo, da ne bodo za vsako stvar posebej razkopavali. Sanirali so vodovod in pričeli s prenovo doma krajanov, da bo še bolj služil svojemu namenu. Predsednik se je osredotočil predvsem v prenovo doma krajanov, kjer naj bi V LJUBLJANI GLAVNA PODRUŽNICA BANKE CELJE Banka Celje, ki je sicer v Ljubljani prisotna že od 1. septembra 1996, ko je v prostorih Banke Noricum odprla ekspozituro Ljubljana, pa je s L januarjem 1997 s pripojitvijo Banke Noricum odprla Glavno podružnico Ljubljana. Uradna otvoritev nove banke je bila 10. januarja 1997, med drugim pa sta se jo udeležila ljubljanski m celjski župan. Z umetniškim nastopom je odprtje popestrila Vita Mavrič z gosti. Nova podružnica je že 32. enota Banke Celje. D. S: pridobili še prostore za prepotreben vrtec, saj morajo nekateri zaposleni s seboj zjutraj voziti otroke v vrtec v Šempeter, Prebold, Vransko ali Trnavo. Treba pa bo temeljito sanirati tudi šolo, saj je sedanja v zelo slaben stanju. Čaka še čistilna naprava, dokončanje komasacije in ureditev namakalnega sistema, ki bo pripomogel k uspešnemu razvoju vrtnarske proizvodnje. Skratka, v kraju je ogromno odprtih vprašanj, v njihovo reševanje pa se vključuje zelo veliko krajanov, zato so tudi rezultati dobri. Sanirali pa so tudi nekaj lokalnih cest in prenovili cerkev Sv. Križa in Šmatevško cerkev. Predsednik DARS-a Jože Brodnik je na kratko orisal dela na izgradnji avtoceste Arja vas - Ločica, ki poteka po načrtih in prepričani so, da bo končana pred rokom do jeseni 1997. Slovenija predstavlja le eno večje mesto, razprostranjeno na večji površini, zato mora tudi imeti dobre povezave. Tako je po programu dokončanje povezave vzhod - zahod do leta 2000, do leta 2004 pa še v smeri sever - jug. Pri izgradnji avtoceste so se držali načel, da ne smejo potekati preblizu niti preveč od naselij, saj potem ne služijo njim, saj so za njih življenjskega pomena. Že pred samim začetkom gradnje je bila izvedena anketa, ki pa je pokazala, da ljudje želijo imeti avtocesto in sedaj se njihove želje uresničujejo. Izvajalci in vsi so se potrudili, da bodo ljudje zadovoljni, saj so se tudi zadnji razgovori ugodno zaključili. Tudi povrnitev škode, nastale na drugih objektih, bodo poravnali, kot je to utemeljeno v pogodbi, ki je sklenjena z občino, tako da bo vzpostavljeno stanje, kot je bilo pred pričetkom gradnje. To pa pomeni, da je vsaka bojazen odveč. Tudi tisti, ki imajo objekte ob trasi, se jim narejena škoda sproti povrne, da bo povrnjeno prav vse, kar je bilo povzročenega, tako je zapisano v pogodbi. Vse pa bo poračunano, ko bo trasa končana. Sedaj so že v teku pripravljalna dela za gradnjo naslednjega odseka preko Trojan do Blagovice, ki je celotni trasi tudi najdražji. V skladu z evropskimi državami bo tu tudi cestnina, saj jo uvajajo tudi tiste države, ki jo doslej niso imele. Na področju žalske občine pa bodo pričeli graditi tudi infrastruktur- ne in oskrbne centre ob avtocesti. V roku treh let bodo morali zagotoviti ustrezne zaloge goriva na avtocesti. Zataknilo se je pri oddaji teh objektov in motela. Pritožbe bo reševal nadzorni svet, ki je zasedal že 23. decembra in je skoraj vse pritožbe kot neutemeljene zavrnil. Pritožbo Štormana bo reševal pozneje, saj mora pridobiti še nekatere podatke, da bo povedal svoje. DARS je pod budnim očesom računskega sodišča, zato je vsaka bojazen in sum o nekorektnosti odveč. Tudi vodenje je timsko, kot ga je postavil državni zbor in tudi možnosti za samovoljo zaradi tega ni. Na koncu je Ivan Obal, državni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo razložil celoten razvoj podeželja, okolja in vasi, na kratko CRPOV, za katerega je podpisala občina pogodbo o financiranju z ministrstvom in se bo izvajal v Grajski vasi. Po končani tiskovni konferenci je Dekliški pevski zbor skupaj z New Swing Ouartetom priredil odmeven Božični koncert. -nko % K ITN C TRGOVINA IN GROSISTIČNA PRODAJA PIJAČ Stranke vabimo, da nas obiščejo v SKLADIŠČU GOTOVLJE, kjer imamo GROSISTIČNO PRODAJO PIJAČ PO ZELO UGODNIH CENAH. 1 Vljudno vabljeni! fcž? Stran 20 ALFA TMN S PARK Modela Alfa Romeo 145 in 146 v novem letu prihajata tudi z novimi motorji. Po dveh letih so se izdelovalci odločili, da bokser motor zamenjajo z novejšim, t.i. twin spark motorjem. Ta motor ima dve ; vžigalni svečki in štiri ventile : na valj, na voljo pa je v treh , novih različicah: 1,4-litrski motor s 103 KM, 1,6-litrski motor s 120 KM in 1,8-litrski motor s 140 KM, ki dopolnjujejo že obstoječi 2,0-litrski 16V tvvin spark motor. Zasnova motoija omogoča ; učinkovitejši nadzor nad porabo goriva, za-. to novi mode-! li porabijo od 2-12% manj goriva v pri-meijavi s prejšnjimi. Novi 16-valjni motorji skupaj z izboljšanim menjalnikom (sedaj je nameščen prečno) zagotavljajo alfam 145 in 146 visok standard športne vožnje, j ki ga dopolnjujejo funkcional-ne in estetske izboljšave obeh ! modelov. Med te sodijo: iz-j boljšani grelno-ventilacijski sistem, tišji in učinkovitejši zavorni sistem in manjši hrup med vožnjo. Tega so dosegli z izboljšavo vseh komponent, vpletenih v prenos hrupa in vibracij: ključavnice, tesnila vrat in oken, učvrstitve arma- turne plošče, sredinske konzole in strešnih oblog. Grelno-ventilacijski sistem je izboljšan s termostatom in novim sistemom kroženja zraka, ki med drugim tudi učinkovito odstranjuje vlago, ki se nabira na steklih. Spremen jena je tudi armaturna plošča z novo sre-d i n s k o konzolo. Kupci bodo pri novih modelih imeli na izbiro tudi široko paleto barv karoserije in različne materiale notranjih oblog. Alfi 145 in 146 imata sicer enake motorje, na pa tudi značaja. Alfa 145 je zanimiva za mlajše ljudi, predvsem voznice. Pogosto pa predstavlja tudi avto za prosti čas, športni avto ali malce večji »drugi avto«. Alfa 146 zadovoljuje potrebe voznikov, ki uživajo v vožnji s »poskočnim«, športnim avtomobilom. Alfi 145 in 146 bosta na prodaj tudi pri nas v začetku letošnjega leta. MI DVO-MJJE TO! Oktobra 1996 so v Berlinu predstavili novi model Audija, to je Audi duo, katerega redna proizvodnja je predvidena šele za jesen leta 1997. Audi duo je zanimiv model, rezultat osem let trajajočih raziskav in testiranj. Kaj je na njem tako posebnega? To je avtomobil, ki združuje dve napredni tehnologiji: električni in TD1-dizelski pogon. Oblikovno se Audi duo naslanja na model Audi A4 Avant. Tih in čist pri vožnji skozi mesto - z uporabo novega, vodno hlajenega, trifaznega električnega motoija. Prepričljiv in močan na odprti cesti - s pomočjo varčnega TDI motorja. Dobro za voznika, dobro za okolje. Audi duo je odgovor na problem onesnaževanja v urbanih področjih. Električni motor med delovanjem zaradi svoje zmogljive baterije ne porablja nobene energije, zato tudi ni škodljivih izpuhov. Vgrajena baterija zadostuje za okoli 50 km mestne vožnje, kar popolnoma zadostuje enodnevnim potrebam. Kadar potrebuje več moči (npr. med prehitevanjem), Audi duo samodejno preklopi na TDI dizelski motor, ki razvije 90 KM, oziroma doseže 170 km/h, hkrati pa je zelo varčen, saj porabi le 3,9 litra goriva na 100 km. Mogoč pa je tudi samo dizelski ali samo električni pogon. S tem dvojnim sistemom pogona ima Audi duo ne samo zelo majhno porabo goriva, temveč tudi omejuje onesnaževanje, predvsem na račun zmanjšane emisije ogljikovega dioksida in ogljikovega monoksida. Seveda so pri Audiju upoštevali vse elemente varnosti. Med obvezno opremo sodita zračni vreči za voznika in sovoznika, zategovainiki varnostnih pasov, ABS itd. Audi Nečesa pa pri tem avtu ne boste našli. To je sklopka. Namesto te je vgrajen senzor, ki omogoča samodejno premikanje prestav v skladu z zahtevami. Audi duo vzpostavlja most med skrbjo za okolje in užitkom med vožnjo in zato odpira pot v avtomobilski svet prihodnosti. Upajmo samo, da bo kmalu dobil tudi konkurente. S. L BREZPLAČNI MALI OGLAS Besedilo: //.j: ...........*.. ...V..............V........ : ' -m ......................-................ Naslov: Tel.: Šlandrov trg la Žalec tel.063 715-040 O PEČJAK Srttom' odprto PO-PE 7.30-16.00 SO 8.00-12.00 JB^rlENGINE ^J^fcjPARTS w!TT D H I M zavorne ploščice GOLF II. 2.880 SIT zavorne ploščice KADETI 3.600 SIT zun.zglob polosi GOLF 9.000 SIT Gabriel spr. blažilec KADETI 6.120 SIT spr. blažilec GOLF I 5.130 SIT sklopka kpl. R5/R9 12.260 SIT žaromet KADETI E 5.850 SIT žaromet ASTRA 12.600 SIT sklopka AX 12.960 SIT bati kpl.KADETI 1.3s 27.000 SIT bati kpl.GOLF diz 0,50mm 37.800 SIT 7Rwv batni obročki GOLF diz. 9.900 SIT glava GOLF diz. -’86 63.000 SIT KAROSERIJA- T UNICAR, neoriginol ' MUŠIIII RHIBO spr.blatnik GOLF II. 3.510 SIT spr.blatnik KADETI E 3.960 SIT spr.odbijač GOLF II. 4.860 SIT spr.steklo GOLF II. 9.900 SIT VW-AUDI, RENAULT, FORD, CITROEN, BMW, ALFA Veteranska nogometna reprezentanca Slovenije je tudi letos pripravila že skoraj tradicionalno novoletno srečanje. V pizzeriji Golobček na Vranskem so se tako 18. decembra zvečer zbrali vsi, ki so v preteklosti precej prispevali k veljavi slovenskega nogometa, v svojo sredo pa so povabili tudi Braneta Elsnerja, direktorja slovenskih nogometnih reprezentanc. Nekateri člani veteranske reprezentance (z leve): stojijo: Prašnikar, Golob, Klampjer, Bajec, Vabič, V. Ameršek, Goleč, Com l čepijo: Horjak, Hribernik, Klančnik, Jakopič, Prosen “Pri nogometni zvezi nimamo svojega statusa...” Stojan Golob, lastnik Pizzerije Golobček in član nogometne ekipe veteranov je povedal, da je reprezentanca aktivna že od osamosvojitve Slovenije. “Pobudo za združevanje je dal gospod Matjaž Jakopič, ki je eden najbolj neutrudnih nogometnih delavcev v Sloveniji. Njegovemu vabilu se vedno radi odzovejo skoraj vsi, ki so nekoč v Sloveniji nekaj pomenili v nogometu. Prav zato smo med nas povabili tudi Branka Elsnerja, mentorja slovenskega nogometa, žal pa nocoj ni Zdenka Verdenika, selektorja slovenske reprezentance, ki je včeraj odpotoval na Japonsko, kjer predava. Moramo vedeti, da je v Sloveniji odraslo nekaj zelo dobrih nogometašev, ki so tudi v svetu pomenili nekaj. Tako naj omenim le Braneta Oblaka, legendo slovenskega nogometa, pa Vilija Amerška in nenazadnje Ivana Hibernika, ki je letos dopolnil 60 let, pa je še vedno aktiven -mislim, da ne zamudi nobenega našega srečanja. Večina igralcev veteranskega moštva je bilo profesionalcev in nekateri še sedaj nekaj pomenijo v slovenskem nogometu: Bojan Prašnikar je trener v Mariboru, Borut Jarc pa v Velenju, Branko Oblak je treniral Olimpijo, Herbert Vabič trenira golmane v Mariboru, medtem ko Žiga Klančnik pa kot trener mladih v Mariboru žanje velike uspehe. Žal se je kot gostinec nekoliko odmaknil od nogometa Vili Ameršek, škoda pa je tudi, da kot veteran še ni aktiven Srečko Katanec. Zadnji, ki je nehal igrati pri profesionalnem nogometu, je bil Branko Oblak, ki je še pri štiridesetih igral v avstrijskem Spitalu. On je nogometaš velikega kalibra, že prej je igral v Hajduku, Schalke ter v Bayernu, in celo slavni Pele ga je povabil na svojo poslovilno tekmo. Dosedaj smo odigrali veliko prijateljskih tekem z domačimi moštvi, pa tudi kar nekaj mednarodnih srečanj je za nami. Eno prvih tekem smo odigrali z reprezentanco Anglije v Ljubljani, v spominu pa mi je ostalo tudi srečanje z olimpijskim Bayernom, v čigar vrstah so takrat nastopali tudi Franz Beckenbauer, Gerd Miiller in drugi asi nemškega nogometa. Mi radi zaigramo ob vsaki priložnosti, ko nas kdo povabi, še posebej radi se odzovemo vsem vabilom za humanitarne namene. Vsi pa v bistvu igramo za zabavo, zato se udeležujemo tekem kolikor pogosto le zmoremo. Ko prejmemo povabilo, drug drugega pokličemo po telefonu, sedemo v avtomobile in odigramo tekmo. Trenerja seveda nimamo več, saj ne mislimo več na kariero. Naša tekmovanja imajo predvsem promocijski značaj, zato moramo sami poskrbeti za svojo fizično pripravljenost. Lahko rečem, da smo trenutno še vsi dobro kondicijsko pripravljeni, ker smo stalno v pogonu. Vendar pa je to združenje dobesedno povsem na prijateljski bazi in pri nogometni zvezi nimamo nobenega statusa. Ker veteranska selekcija ne spada pod nobeno okrilje, si želimo izboriti nekakšen status, ki bo prišel prav tudi generacijam za nami. Vedeti moramo, da prihajamo v leta, ko kmalu ne bomo mogli več igrati nogometa, in nasledili nas bodo drugi. Kar se tiče nogometa nasploh, pa se mi zdi, da še ni dobil svojega prostora v športni javnosti, še posebej, če ga primerjamo z velikim vzponom slovenske košarke ali z dobrimi rezultati, ki jih Slovenija dosega v individualnih športih. V svetu je nogomet eden najbolj popularnih športov, saj je znano, da je v FIFI več članic kot v OZN. Ne rečem, da Slovenci nimamo dobrih nogometašev, problem pa je, kako se prebiti v tujino in se tam izšolati. Pomagalo bi verjetno tudi, če bi kakšen naš trener prevzel vodenje katerega boljših evropskih klubov in bi znanje, pridobljeno v tujini, prenesel v slovenski prostor, na mlajše igralce. Sicer pa z mladimi sorazmerno veliko delajo v nogometnem klubu Ježica iz Ljubljane, ki ima v pogonu okrog 180 mladih. Ker so članske ekipe zelo drage, bi bilo morda pametno, da bi v manjših središčih v Sloveniji začeli sistematično in strokovno delati z mladimi, kar bi se prav gotov povrnilo. Mislim, da je v slovenskem nogometu napočil odločilen trenutek, ko je potrebno izbrati neko skupno strategijo, ki jo bodo lahko prevzeli vsi klubi. Tako ne bo več toliko različnih problemov in pristopov, saj se ta razklanost odraža tudi na reprezentanci, ki ni tisto, kar bi lahko bila.” “Dejavni bomo še vsaj deset let!” Matjaž. Jakopič, sicer predsednik nogometnega kluba Ježice in nacionalne šole nogometa, je glavni organizator dejavnosti veteranov. “Leta 1990 smo se zbrali z namenom, da propagiramo nogomet v Sloveniji, vsaj tako sem si to zamislil. Najprej sem zasnoval nogometno šolo Braneta Oblaka za vzgojo mladih, potem pa se nama je z Branetom porodila še ideja, da bi lahko zbrala skupaj veterane, nekdanje igralce prve lige, s katerimi bi lahko odigrali kakšne tekme. Ko so se veterani v tako lepem številu odzvali mojemu vabilu, smo si priskrbeli sponzorja, ki nam je kupil drese in se potem organizirali tako, da smo igrali prijateljske tekme po Sloveniji. Srečanja smo prirejali v manjših krajih, kjer je tekme obiskovalo okrog tisoč ljudi, saj je bilo nogometno srečanje velik dogodek za kraj. Ker je šlo ob takih priložnostih navadno za kakšen krajevni praznik, lahko rečem, da smo bili vselej lepo sprejeti. Z leti smo navezali stike s Hrvaško, s katero smo do sedaj odigrali štiri tekme, pomerili pa smo se tudi z avstrijskimi ekipami in z veterani Bayerna. Največjo tekmo dosedaj smo odigrali v Ljubljani z reprezentanco Anglije, to pa je bil tudi naš edini poraz, saj smo izgubili z rezultatom 3 proti 1. Prav tako odigramo vsako leto v dobrodelne namene vsaj dve srečanji z duhovniško reprezentanco Slovenije, imenovano Pax. Seveda forma igralcev ne more biti več takšna, kot je bila včasih, saj mora pač vsak skrbeti za sebe. Vendar jih večina še vedno po malem trenira, zato forma sploh ni problem, še posebej ne v tekmah, ki jih igramo dvakrat po 30 ali 35 minut. Sicer pa nas je osemnajst, tako da se med tekmo lahko veliko menjamo, včasih pa še koga mlajšega povabimo zraven, da je ekipa malce močnejša. Moram povedati, da je udeležba na tekmah vedno zelo visoka, vsi pa se tekem vedno udeležujejo na lastne stroške in nikoli še nihče ni zahteval plačila. Stojan Golob Žal pa moram povedati, da generacija, ki sledi naši, ni več toliko aktivna. Ljudje so preobremenjeni z drugimi obveznostmi in ne kažejo prave želje, da bi s to tradicijo nadaljevali in bojim se, da bo vse ostalo na tej generaciji. Vedeti je treba tudi, da po izpadu iz prve lige generacije igralcev niso bile več tako močne. Ker je tudi vrzel v letih precejšnja, je dokaj težko pridobiti nove igralce, še posebej pa je težavno voditi ekipo, če igralcev osebno ne poznaš in z njimi nisi igral. Naslednja generacija si bi potem morala poiskati svojega selektorja, svojega vodjo, ki jih bi organiziral na podoben način, kot smo organizirani mi. Sicer pa bomo mi v taki ali drugačni obliki ostali aktivni prav gotovo še vsaj deset Set. Povedati moram, da veliko večja pobuda prihaja iz štajerskega kot pa iz ljubljanskega konca, vendar pa se tega vsak rad udeležuje, lahko rečem, da vsak od nas za to živi. Matjaž Jakopič Kar se tiče današnje prireditve-moram povedati, da smo izredno veseli, da se imamo vsako leto možnost srečevati v takšnem kraju, kot je Vransko, saj smo tako rekoč v središču Slovenije. Današnji dan smo si zamislili kot novoletno srečanje, vendar pa bi ob tej priložnosti želel čestitati Ivanu Hriberniku za njegovo 60-letnico in Marjanu Golcu ob 50. rojstnem dnevu. Prav tako sem vesel, da je med nami profesor Elsner, saj je tu zbrana generacija, ki jo je vzgajal on, vsi smo njegovi učenci, večina od nas pa je skupaj z njim obiskovala tudi višjo trenersko šolo.” “Mi smo igrali nogomet iz pristnega zadovoljstva” Ivan Hribernik je najstarejši član nogometne ekipe veteranov, saj je 27. decembra dopolnil že 60 let. “Nogomet sem najprej začel igrati leta 1946 v Celju pri Olimpu, kasneje pa pri Kladivarju, kjer sem ostal do leta 1964. Potem, ko smo izpadli iz druge lige, sem prešel k ljubljanski Olimpiji, toda po letu dni sem se tako poškodoval, da sem že skoraj opustil misel na SUPER SMUKA NA SMUČIŠČU V LIBOJAH Odprto ob delavnikih od 15. do 18. ure, za večje skupine po dogovoru tudi prej, ob vikendih in praznikih pa od 9-ih do 18-ih. Vse informacije dobite na telefonskih številkah 063/707-254 in 0609/633-623. Mirage, nogomet. Vendar se mi je stanje popravilo in potem sem spet za nekaj let odšel igrat v Celje. Nogometa nisem igral poklicno, saj so bile takrat v Jugoslaviji te lige bolj kot ne amaterske. Za igro pri veteranih sem se odločil zato, ker sem že prej veliko igral z ljudmi, s katerimi smo sedaj skupaj v ekipi. Sicer so dosti mlajši od mene, vendar sem jaz v ligi dosti dolgo aktivno igral, nekje do 41. leta, zato sem poznal vse in smo se dobro ujeli. Navkljub letom bom poskušal še nekaj časa nadaljevati z nogometom, čeprav se mi je pred nekaj leti zamašila žila in so mi z operacijo vstavili by-pass. Vendar sedaj nimam več zdravstvenih problemov, z igro lahko normalno nadaljujem, četudi je 60 let že kar precej in treningi niso več kar so bili. Kar se tiče nogometa v Sloveniji nasploh, se mi zdi, da se spet počasi izboljšuje. Poklicni nogometaši imajo ves dan čas za treninge, mi pa smo si lahko vzeli le nekaj popoldanskih uric po službi. Razlika je opazna, vendar pa mislim, da tisti, ki se z nogometom ukvarjajo poklicno, nimajo več toliko zanosa, kot smo ga imeli mi. Mi smo igrali nogomet res iz pristnega zadovoljstva, danes pa vidim, da kaj hitro zaškripa, če zmanjka denarja. Tudi med mladimi je zanimanje za nogomet bolj slabo, kar opažam, ko obiskujem tekme v Celju. Ne zdi se mi, da bi igrali slab nogomet, vendar pa so bili gledalci nekoč nekam bolj navdušeni. Nekoliko je menda krivo tudi to, da je stadion prestavljen na Skalno klet, ki je bolj od rok, kot je bila nekoč Glazija. Všeč mi je, da se nogometni navdušenci in prijatelji lahko kdaj takole skupaj dobimo in se pošteno razgovorimo o nogometu.” Direktor slovenskih nogometnih reprezentanc Brane Elsner je povedal, da dejavnost veteranov manj pozna, saj še niso vključeni v nogometno zvezo. Tudi v vodstvu nogometne zveze že razmišljajo o statusu, ki bi še! veteranom, vendar pa se morajo ti prej ustrezno organizirati, je poudaril profesor Elsner. “Ne smemo pozabiti, da so člani ekipe veteranov bolj ali manj vsi bivši igralci prve jugoslovanske lige, slabših pravzaprav ni. Obenem pa jih lahko imamo tudi za slovenske reprezentante, saj so v tistih nekaj tekmah, ki smo jih imeli še v njihovih mlajših letih, nastopili tudi za Slovenijo in morda že tu lahko poiščemo osnove za njihovo druženje in delovanje.” DOMINIKA SAMBOLIČ KONČINI TRBOVLJE ’96 Na 24. mednardnem karate tur-niru “Trbovlje 96”, na katerem je nastopilo preko 500 tekmovalcev iz štirih držav, so se odlično odrezali karateisti žalskega Karate kluba. V kategoriji mladincev letnik 1979/78 je v težki kategoriji zmagal Matjaž KONČINA, v starostni kategoriji letnik 1977 in starejši je bil v težki kategoriji tretji Rok GAJŠEK. Med letniki 1982/83 je v kategoriji do 55 kg osvojil tretje mesto Dejan LUKAČ, Jani GODLER pa je med letniki 1977 in starejši v absolutni kategoriji osvojil peto mesto. KONČINA, GAJŠEK in GODLER so v soboto, 21. decembra, nastopili na mednarodnem božič-no-novoletnem turnirju v Murski Soboti, in sicer v reprezentanci Slovenije. Na turnirju so sodelovale reprezentance iz desetih držav. Proglašeni so bili tudi najboljši karateisti Slovenije v letu 1996. Za najboljšega karateista je bil izbran ravno tako član Karate kluba Žalec Damir VRBANIČ, ki je na članskem svetovnem prvenstvu v San Cityju osvojil peto do sedmo mesto. Priznanje za uspeh v preteklem letu pa je dobil tudi Matjaž KONČINA, in sicer za sedmo mesto na mladinskem EP v Carigradu. SILVESTER MARIČ ODLIČNI ! DOSEŽKI ŽALSKI KARATEISTOV V MINULEM LETU Ob zaključku minulega leta je Karate klub Žalec v gostišču Marjoia pripravil slovesen sprejem, katerega so se udeležili aktivni člani kluba, njihovi starši ter predstavniki lokal-! n ih oblasti. Ob tej priložnosti; so skupaj pregledali opravljeno! delo kluba v letu 1966, najbolj uspešnim žalskim karateistom pa so podelili diplome. Te so prejeli Dejan Lukač, Beno Lazar, Matjaž Končina, Jani Godler in Damir Vrbanič. Dejan Lukač je v kategoriji dečki osvojil 2. mesto na pokalni tekmi KZS v Lenartu,: 3. mesto na II. pokalni tekmi j KZS v Ljutomeru, 2. mesto; na odprtem prvenstvu Bavar-j ske in 3. mesto na Medna-: rodnem turnirju Trbovlje. Beno Lazar je v kategoriji | dečki osvojil 1. mesto na: j državnem prvenstvu v Murski: ! Soboti in 2. mesto na Odpr-1 ^ tem prvenstvu Bavarske. I Pri mlajših mladincih je Matjaž Končina osvojil 7. do 8. mesto: na mladinskem evropskem pr-; venstvu v Carigradu, 3. mesto na prvenstvu celjske regije, 1. mesto na državnem prvenstvu v Žalcu; ekipno 1. mesto na: državnem prvenstvu v Žalcu! in L mesto na Mednarodnem turnirju Trbovlje. V kategoriji starejših mladin-j cev je Jani Godler osvojil 1.1 mesto na državnem prvenstvu v Žalcu; ekipno 2. mesto na državnem prvenstvu, 2. mesto na državnem prvenstvu v Žalcu - abs. in 5. mesto na Odprtem prvenstvu Bavarske, j Med člani je Damir Vrbanič' osvojil 9. do 16. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v Carigradu, 1. mesto na članskem državnem prvenstvu v Škofji Loki, 9. do 16. mesto na članskem evropskem prvenstvu v Parizu, 2. mesto na državnem prvenstvu Avstrije v Furstenfeldu ter 5. do 7. mesto na Svetovnem prvenstvu v San Cityju.__________________ SAVINJSKA KOŠARKAŠKA LIGA RELAX POLZELA 36 i------------------------------ Generalni pokrovitelj SKL RE-LAX - Polzela ’96 je RELAX, turistična agencija Žalec, sopok-rovitelji pa so: Savinjska trgovska družba Žalec, Trgovina Puckmeister, Klasje Celje, trgovina Pinocchio, Brglez s.p. Polzela, Garant d.d. Polzela, Popco Velenje, Žana Žalec in Metro Celje. Rezultati 10. kroga (5.1.1997): Garant Polzela: TD Partizan Gomilška 78 : 54 (39 : 24) Plima Prebold : ŠD Vrbovec Nazarje 40 : 67 (15 : 31) Norma Soft Velenje: Zelena teh. Celje 58 : 57 (29 : 33) Pizzerija 902 Gornji Grad: Rossi Laško 67 : 53(27 : 34) Lestvica po 10. krogu: Norma Soft Velenje 16 ŠD Mozirje 15 Zelena tehnika Celje, Pizzerija 902 G. Grad 14 Rossi Laško, ŠD Vrbovec Nazarje, Garant Polzela 11 S & S Medvedi Griže, TD Partizan Gomilška 10 Plima Prebold 8 Pari 11. kroga (19.1.1997): 8.00 Jlossi Laško : ŠD Mozirje 9.10 Zelena tehnika Celje : Pizzerija 902 Gornji Grad 10.20 S D Vrbovec Nazarje : Norma Soft Velenje 11.30 TD Partizan Gomilška : Plima Prebold 12.40 S kI kod izhaja, ji bomo la/je ponudili vse tisto, kar /uinevu. Zuli\.i!i iih bomo po potrebi, odvisno od posameznih rastlin. aj, da se lahko listi, če smo jih preveč omočili, do večera posušijo. Dognojujemo jih s tekočim: jgnjilom PLANTE-LLA ali gnojnimi palčkami PLANTELLA. Tekoče gnojilo uporabljamo na dva tedna, palčke pa na mesec in pol do dva meseca. Če se na rastlinah pojavijo listne uši, jih po potrebi poškropimo še s KENYATOXOM. Rastline, kot so flamin-govci, ananasovke, orhideje, božične zvezde tudi v zimskem času potrebujejo dokaj visoko temperatittoJliS Rastline, kot | sb ciklame, kamelije, uzaleje, amarilisi pa bodo dalj časa lepo cvetele pri Kalanhoje pa so v tem zimskem j občutljive na centralno ogrevane prostore. Cl/SILJCAMA Polzela tel.: 720 319 NE POZABI DA... ... tudi najlepše najlonke ne učinkujejo zapeljivo, če se skoznje vidi nenegovana koža, črne dlačice, mozoljci in krčne žile; ... tudi najlepši izrez ni omamen, če odkriva mlahavo in uvelo polt; ... tudi najlepši klobuk ne pokrije mastnih, nenegovanih in slabo počesanih ... tudi najlepši prstani niso bleščeči na prstih s črnim žalnim robom; ... tudi najelegantnejši kostum ne napravi želenega vtisa ob slabi drži in nelepih kretnjah; ... tudi najlepši čevlji niso več lepi, če jih kvari slaba hoja; ... tudi nepopolno raščeno telo lahko precej popraviš z dobro krojenimi oblačili; ... tudi tvoja okolica zazna pomanjkljivo telesno nego ne le z očmi, ampak tudi z nosom; ... tudi tvoj zadah lahko privlači ali odbija; ... nima samo vsak letni čas svojih barvnih odtenkov, temveč tudi vsaka življenska doba; ... je najbolje, če so lasje pobarvani le v barvah, ki ne učinkujejo kot frizerska reklama; ... naj ličilo naravne poteze le lahno podčrtava, ne pa izmaliči; ... je zdravje najučinkovitejše kozmetično sredstvo. ■BjP — ■■ta ©.s Ji SE P| Off Kljub mrazu, ki nas grize do kosti, je moda zima 96/97 preteklost. Kot lanski sneg. Na vrsti so že razprodaje, kjer se da tudi pri nas s premišljenim nakupom prihraniti marsikak tolar za oblačila v prihodnji zimi 97/98. Da pa se ne bomo naveličale letošnjih oblačil, si jih popestrimo s kakšnim dodatkom. Lahko je tudi divji -dobesedno. Vzorec kožuha divje živali, na primer: na bluzi, na ovratniku, na čevljih, kot šal ali klobuk. Morda se odločite za celo jopo, plašč, krilo ali nogavice v tem vzorcu, če ste vitke in rosno mlade. Vsi kreatorji ga imajo v svojih kolekcijah, vsaj za okus. V domiselni kombinaciji učinkuje zelo privlačno 'in elegantno. IAB ■ ' . ■■ : '' ' J Sestavine: enakomerno prekrijemo dno - za zmes dobro nameščenega pekača. 1 jogurtov lonček "gladke moke Iz kislih srrietan, jajc in marga-1/2 pecilnega praška rine z mešalnikom stepemo gladil jogurtov lonček pšenič. zdroba ’ 1 jogurtov lonček sladkorja - za preliv 2 kisli smetani 3 jajca 125 gramov margarine - za nadev ). kg jabolk 3 velike žlice sladkorja cimet po okusu sok ene limone 1 zavitek vanilij evega sladkorja 1 žlico ruma Suho maso iz moke, pecilnega praška, pšeničnega zdroba in sladkorja dobro premešamo. Zmes razdelimo na dva dela in s polovico ko zmes in jo polovico prelijemo preko zmesi v pekaču, da se vpije vanjo. Jabolka olupimo in naribamo na tanke lističe, dodamo jim sladkor, cimet, limonin sok, vanilijev sladkor in rum, maso dobro premešamo in jo zlijemo v obloženi pekač. Preostali dei suhe zmesi potrosimo po jabolkih in zopet prelijemo s preostankom stepene mase. Tako pripravljen jabolčni zavitek potisnemo v pekač in pečemo 45 minut na temperaturi 180 C. Dober tek ! IZ STARE SKRINJE pisalo se je leto 1925 ZA SMEH ZADNJIČ; Usmiljena ženica vidi kolesarja, ki se je zaletel z motornim kolesom ob drog in se pobil: “Revček, ali se prvič vozite s kolesom?” “O ne, zadnjič.” ZLOBNA ŠALA: Angleški listi so bili prinesli o profesorju Wilsonu na vseučilišču v Edinburgu naslednjo dogodbico: Ko je Wilson izvedel, da je imenovan za telesnega zdravnika angleške kraljice, je dal napisati na črni deski svoje predavalnice: “Profesor Wilson obvešča svoje slušatelje, da je imenovan za kraljičinega telesnega zdravnika.” Drugi dan je moral Wi!son zapustiti za kratek čas predavalnico, ker ga je nekdo klical. Ko je stopil nazaj v dvorano, je videl, da je nekdo pod njegovo obvestilo napisal besede angleške narodne himne: God save the Queen = Bog obvari kraljico! PROFESORSKA VARČNOST: Profesor Pozabič je napravil o počitnicah s svojo družino daljši izlet. Peljali so se z železnico precej daleč iz mesta na deželo. Vreme je bilo krasno. Zato so sklenili soglasno, da se vrnejo rajši peš kot z vlakom. In vrnili so se peš domov. Profesor pa je hotel porabiti to priliko tudi v vzgojne namene in je rekel otrokom zvečer pri večerji: “Poglejte, otroci, če si človek kaj prihrani, si lahko nato tudi kaj privošči. Vrnili smo se peš in si tako priharanili toliko, da si lahko privoščimo dve steklenici prav dobrega vina.” In služkinja je šla ponj. Vino je bilo res izborno. V tem trenutku pa seže gospod Pozabič v žep in v svoje začudenje in grozo privleče iz njega šest -povratnih vozovnic. NAVIHANČEK: Župnik pride na obisk h gospe. Gospe pa ni doma in njen sin, osemletni deček, mora zabavati obiskovalca v salonu, dokler ne pride mama. Deček pa je moral radi tega prekiniti svoje igre in mislil je samo na to, kako bi skrajšal dolgočasno čakanje. In začel je govoriti z župnikom o stvareh, ki župnika morajo zanimati. Pa je dejal: “Ali je res, gospod župnik, da je ljubi Bogec povsod?” “I, seveda, dragec moj!” “Povsod, prav posod?” “Gotovo!” “Tudi pri nas?” “I kaj pa!” “Tukaj, prav tukajle?” “No, če ti pa pravim!” “No, potem je pa tudi v salonu in če je v salonu, potem ne boste sami, če grem jaz stran.” Tako se je izvil mali mož in odšel na vrt k svojim igračam. KUHARICA ROZINOVE PLOŠČICE: Mešaj v skledi 10 dkg sirovega masla; pridaj tri rumenjake, 10 dkg sladkorja, ščep cimeta in nekoliko drobno zrezane limonove lupine. Ko si 20 minut dobro mešala, prideni sneg treh beljakov, 10 dkg moke in polovico kavne žličk sode bikarbone. To stresi na pomazano pekačo in razravnaj po vsej pekači za mezinec na debelo, potresi po vrhu pest rozin in peci počasi 25-30 minut. Pečene zreži na dva prsta široke in dolge kose, potresi s sladkorjem in postavi na mizo. Iz bontona_____________________________________ POSODA ZA HRANO IN PIJAČO - L DEL Če nam finančna situacija Spisek potrebnega pribora in dopušča, si za slovesne priložnosti posode za praznično pogrnjeno oskrbimo posodo boljše kakovosti, mizo (za 6 gostov): saj sta lep pribor in posoda ponos vsake gospodinje. i 6 žlic za juho 6 plitkih krožnikov 2 enokraka svečnika j i 6 vilic 6 globokih krožnikov 2 pepelnika j 6 vilic za ribe 6 skodelic za juho nizka vaza za cvetje j i 6 nožev 6 pripadajočih krožnikov i 6 nožev za ribe 6 skodelic 6 malih vilic 6 malih krožnikov za solato zajemalka za juho 6 malih krožnikov za kruh j žlica za zelenjavo 6 malih krožnikov za pecivo j žlica za krompir skleda za juho j žlica za omako skleda za solato j velike vilice za meso skleda za zelenjavo j lopatica za torto skleda za prikuho j pladenj za meso i j manjša skleda za omako i 6 kozarcev za vodo, sok 6 skodelic s pripadajočimi krožniki 6 kozarcev za pivo 6 malih skodelic s krožnički 6 podstavkov za pivo vrček za kavo 6 univerzalnih kozarcev za vino vrček za mleko 6 kozarcev za šampanjec sladkornica 6 ovalnih kozarcev za konjak, vinjak večji pladenj za pecivo 6 kozarcev za viski dve košarici za kruh 6 kozarčkov za žganje in liker steklena skleda za kompot čajni servis za 6 oseb deska in zvon za sir 2 steklena vrča (za vino in vodo) posoda za šampanjec CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. 0 SERVIS IN PRODAJA Zarova 7, VELENJE tel.: 063 856 852 Z NOVIM LETOM 1997 NOVOST V NAŠEM PRODAJNEM PROGRAMU Z novim letom in znižanjem carinskih stopenj ■%s _ nove NIŽJE cene! Black Crowes: Johnny Colt, Marc Ford. Chris Robinson, Rich Robinson, Eddie Harsch, Steve Gorman HALA TIVOLI, ponedeljek, 3. februar, ob 20-ih Za THE BLACK CROIVES, ki se dosledno gibljejo izven trendov, so prav doslednost, povezanost, integriteta in trdo delo najpomembnejše vrednote, ki so jim zagotovile množico zvestih privržencev. Kolektivna zavest posameznikov v bendu je ključ njihove privlačnosti in uspeha. S srejšnjimi tremi CD-ji so THE BLACK CROIVES dosegli marsikaj - med drugim so jih prodali H milijonov izvodov SHAKE YOUR MONEV MA-KER (90), THE SOUTHEREN HARMONV (92) in AMORIKA (94). Po izzidu Amorike so jih sami ROLL1NG STONES počastili z vabilom na evropske nastope; Amorika pa jih je tudi potegnila iz RETRO predala in jih uveljavila kot glasbenike in samostojne avtorje, ki pa so zasvojeni z umazanimi, trdimi, seksi koreninam rocka in ki cenijo zgovornost in dekadenco v umetnosti, glasbi in literaturi. V živem nastopu, ki traja dve uri in več, stalno spreminjajo vrstni red skladb ter aranžmaje. Tako se vselej razvijajo in tako je tudi vsak nastop drugačen. THE BLACK CROIVES so vrhunski predstavniki “moderne klasike” ameriškega rocka in s tein rocka nasploh. To bo njihov prvi nastop v Sloveniji -in če prav pomislimo, bo to prvi koncert te vrste po več letih ah pa kar nasploh. “Pravljica o mavričnih ljudeh” CAUGHT IN THE ACT CAUGHT IN THE ACT: Po končani tiskovni konferenci so tudi zapeli brez glasbene spremljave (PRAVLJIČNO). Benjamin: “Zelo se zabavamo, Lee: "Razmišljamo, da bi si kupili ko počnemo to, kar počnemo.” tu hišo, ko tolikokrat pridemo.” Že nekaj časa se je vedelo, da bo koncert skupine CAUGHT IN THE ACT prava eksplozija krikov, joka in solza. Ljubljano je preplavita nekontrolirana horda deklet, ki bi za trenutek dotika z Leejem, Benjaminom, Eloyem in Bastiaanom bile pripravljene umreti. Začelo se je že ob prihodu fantov na Brnik. Bili so vidno šokirani zaradi burnega sprejema, obenem pa rahlo v skrbeh, da se ne bi od kod vsule trume oboževalk, ki bi jih po vsej verjetnosti raztrgale. Vsaka bi hotela kaj zase. Najbolj so bili navdušeni nad srečanjem z oboževalkami. Bili so lepo sprejeti in obdarjeni z medvedki. Po! končanem slikanju smo fante j pospremili na tiskovno konje-\ renco. Tu je bilo vse preveč \ nepomembnih ljudi, ki so se ob tej priložnosti počutili pomembne. Nekateri so skakali okoli skupine in jim opletali z mikrofoni okrog glav (po načelu žrtev intime za boljši posnetek). Konferenco je po sedmih minutah zaključil njihov tour manager, ki odloča o njihovem umiku (včasih je bil tour manager Take That). Imeli so še dosti obveznosti, ki so jih morali narediti, preden so stopili na oder. Koncert pa... Profi nastop, energija in vznesenost, to je feeling. Za tiste, ki niste bili tam ali pa sle bili in bi si želeli fotografije s koncerta, jih lahko naročite na telefon: 715-375, Grega - m l. Stran 29 IZPOD ODRA: ALVIN VOUNGBLOOD HART IN DALE WATSON V Ljubljani sta bila konec nove-rnbra kar dva izredno zanimiva koncerta. Najprej je v nedeljo 24. ________ novembra, v Cankarjevem domu nastopil bluesovski kitarist Alvin Voungblood Hart, dva dni kasneje pa je bil v Festivalni dvorani koncert countryevskega glasbenika Dalea Watsona. Alvin Young-blood Hart je še mlad glasbenik, ki je na Ijubljankem koncertu predstavil svoj diskografski prvenec Big Mama’s Door. Na svoj račun so prišli predvsem ljubitelji starega akustičnega bluesa, saj njegove avtorske skladbe, kot sta Joe Friday in Big Mama’s Door zvenijo, kot da so bile posnete pred 60 ali 70 leti. Večino Youngbioodovega repertoarja pa so sestavljale sldadbe starih mojstrov podeželjskega bluesa iz delte Mississippija, kot so Charlie Patton, Robert Pete Williams, Mississippi Sheiks, Skip James in Leadbelly. Iz 6- in 12-strunske akustične kitare ter national steci kitare s kovinskim trupom je z mojstrskim ubijanjem in drsečim slideom izvabljal melodije, ki so nam bile doslej dostopne le na starih škripajočih in šumečih posnetkih. Dale Watson je texsaški glasbenik, ki je obrnij hrbet skomercial-■ziranemu in osladnemu Nashvillskemu countryu, zato je kljub navdušenju predvsem evropskih kritikov še dokaj neznan glasbenik. V svoji glasbi se naslanja na tradicionalen country, oziroma njegovo najbolj veseljaško in uživaško podzvrst honkv tonk. Občinstvo je na njegovem ljubljanskem koncertu ogreval Boris Perme, ki je predstavil svoj prvenec Žozefina in ostale, bolj znan kot eden boljših poznavalcev countrya pri nas. S svojimi Lone Starš je Dale Wat-son suvereno galopiral skozi skladbe Truckin’ Man, Cought, Wine Wine Wine, Honkiest Tonkiest Beer Joint, South Of Round Rock Texas in upočasnil tempo le v doživeto zapetih baladah Blessed Or Damned, Sweet Jessie Brown, List Of Rea-son. Seveda smo slišali tudi nekaj skladb njegovih vzornikov: Jam-balaja Hanka Williamsa, Cheatin’ Heart Attack Charliea Richa, Ring Of Fire Johnya Casha in Viva Las Vegas Elvisa Presleya. Dale Watson je žal maloštevilnemu, zato pa toliko bolj navdušenemu občinstvu, ki je izsililo dva dodatka, s svojo glasbo ob kateri te kar zasrbijo pete, pričaral vzdušje teksaških beznic in barov. V.V. VLADO KRESLIN: PIKAPOLONICA O Pikapolonici, novi plošči Vlada Kreslina, je bilo v zadnjem času prelitega:; veliko črnila, čeprav po glasbeni plati ne prinaša dosti novega. Z Malimi Bogovi in Beltinsko Bando je po že preveijeni formuli združevanja prekmurske ljudske glasbe z različnimi popularnimi glasbenimi zvrstmi - od popevke do rocka in bluesa - posnel 16 skladb. Od teh so samo štiri nove avtorske skladbe, ostale pa so posnetki ljudskih skladb in skladb drugih a-vtorjev, od katerih so nekatere izšle že na Kreslinovih prejšnjih ploščah. Nikakor pa to ne pomeni, da je Pikapolonica slaba plošča, saj prinaša kar nekaj zanimive glasbe. Od avtorskih skladb sta tu nežni baladi Pikapolonica in Zvezdice bele, nostalgično domotožna Daleč je moj rojstni kraj ter Vriskanje in jok. Med ljudskimi velja omeniti skladbi Ringlšpil in Nocoj je edna luštna noč, na Kreslinovo rockersko preteklost pa opozarjata Passenger Ig-gyja Popa in Dylanova klasika Knockin’ On A Heaven’s Door v prekmurski preobleki. Iz povprečja še izstopajo odlični Summertime G. Gershwina. Gledal v tvoje sem oči sanjave in Binkoštna nedela. Čeprav je po mojem mnenju na Pikapolonici nekoliko preveč ljudske glasbe, plošča kljub temu deluje kot zaključena celota. Vlado Kreslin je gotovo poseben fenomen na slovenski glasbeni sceni, ki ne potrebuje posebne reklame. Dovolj je, da Viadeku prisluhnete in se pustite zacum prati. ALI PARKA TOURE WITH RY COODER: TALKINO T1MBUKTU ZGODILO SE JE JANUARJA: 1965 - Mick Jagger: ‘Vsak teden prejmemo okrog tisoč pisem, nekatera so prav smešna. Nekateri oboževalci nas prosijo za koder las, drugi nam pošiljajo žvečilne, ki naj bi jih prežvečili in potem vrnili.” 1966 - George Harrison se je 21. januarja poročil s z igralko in manekenkko Pattie Boyd. 1969 - Jimi Hendrbc in Dusty Springfield sta se za novo leto poškodovala. Hendrvcu je spodrsnilo na ledu in si je natrgal kite v nogi, Dusty Springfield pa se je spotaknila ob pločniku ter si zlomila nos. 1971 - 21. januarja se je Diana Ross poročila z Robertom SUberstei- nom. 1972 - John Lennon in Yoko Ono sta si za svojo novo skupino izbrala rockerje ElephanPs Memory. 1972 - Jejf Beck je odpovedal napovedano turnejo po Angliji, ker si je njegov bobnar zlomil roko. Neil Young je prekinil svoj koncert v New Yorku in zbranim povedal, da je vojne v Vietnamu konec, lan Anderson (Jethro Tuli): “Ni se lahko spoprijateljiti z glasbeniki, ker smo vsi po malem paranoični." Števen Tyler (Aerosmith): “Na koncertih se počutim kot star čevelj. Včasih kar preneham peti in gledam ljudi ter se sprašujem, kaj se sploh dogaja.” Bob Dylan: “Ne vem, kako naj dopovem ljudem, da moje ime prav nič ne pomeni.” The Sex Pistols se razidejo na turneji v ZDA. Dusty Hill (ZZ Top) se je po nesreči ustrelil v trebuh. Johnny Rotten: “Bilo bi lepo, če bi se rodil v zelo zdravi družini. Potem bi bil še čudovitejši, kot sem zdaj.” 1973 - 1975 1976 - 1976 1978 1985 1986 Afriška glasba je zelo redek gost naših radijskih postaj in glasbenih trgovin, zato je plošča Talking Timbuktu odlična priložnost za srečanje z glasbo čme celine. Malijski kitarist Ali Farka Toure jo je posnel leta 1993 in je med vsemi njegovimi ploščami najbližja ameriškemu oziroma zahodnoevropskemu glasbenemu okusu. Precej zaslug za to ima ameriški glasbenik Ry Cooder, ki je poleg Toureja igral akustično in električno kitaro ter mandolino in ploščo tudi produciral. Veliko oviro predstavlja tudi jezik, saj Ali Farka Toure poje v štirih različnih afriških jezikih, zato so v knjižici, ki je priložena plošči, kratki opisi besedil v angleščini. Pod nenavadnimi naslovi Sou-kora, Lasidan, Diaraby, Bonde in Keito se skrivajo skladbe, ki so kljub značilnemu afriškemu ritmu še najbližje evropskemu glasbenemu okusu. Skladbi Amandrai in Ai Du imata precej izrazit bluesovski ritem, kar le potijuje njegove afriške korenine, medtem ko skladbi Sega in Banga zaradi instrumentov kot calabash in njarka zvenita precej drugače in sta najbližje tradicionalni afriški ljudski glasbi. Plošča Talking Timbuktu je vsekakor redek biser, zato se otresite predsodkov, pozabite na jezikovne bariere, zaprite oči in pustite, da vas Ali Farka Toure s svojimi čarobnimi ritmi odpelje na nepozabno potovanje v srce Afrike, v srce sveta. VASJA VOLAVŠEK Stran 30 BACKSTREET BOYS - novi single! Diskografski izdelki najstniškega pop fenomena BACK-STREET BOYS so v Sloveniji in Hrvaškem dostopni preko Dallas Records (njihova matična zaloga iive je podpisala licenčno pogodbo z Virgin Records). Prodaja debitantskega istoimenskega albuma BSB se nevarno približuje trem milijonom, fantje pa povzročajo histerijo med najstnicami, kjerkoli se pojavijo, še posebej v severni in centralni Evropi ter v jugovzhodni Aziji. Nedavno je tudi na našem trgu izšei novi single “Quit playing games”, ki je že vsaj tako velika uspešnica, kot “Get down”. DEPECHE MODE are back! Po skoraj štirih letih sc na sceno vračajo megazvezde DEPECHE MODE, in sicer z novim singlom “Barrel of A Gun” (februarja), ki mu bo aprila sledil še novi album. Novi posnetki ravnokar nastajajo v legendarnem studiu Abbev Road (tam so snemali tudi Oasis) v Londonu, producira pa jih Tim Simenon (Bomb The Bass). Po nedavnem odhodu Alana Wilderja iz skupine, so DM zdaj trio v sestavi: Dave Gahan - vokal, Andy Fletcher - klaviature in Martin Gore - kitara, klaviature. Remikse za novi single bodo prispevali Undenvorld (“Born Slippy) in drum&bass zvezda DJ Shacknv. ERASURE. Takoj po novem letu se vračajo tudi ERASURE, ena najuspešnejših britanskih pop skupin. Novi single, elektro soul balada “In My Arms” izide 6. januatja, album pa sledi konec marca. NICK CAVE & THE BAD SEEDS. Muteovo pomladno ofenzivo nadaljuje njihov najbolj “popoln” avtor - poet, performer, pisatelj in igralec Nick Cavc. tokrat z bolj osebno, intiomno ploščo, ki jo bo uvedel single “Into My Arms” (27. januar). BLlJR. Druga največja brit-pop skupina BLUR (takoj za večnimi rivali Oasis) se vrača z novim singlom “Beetlebum” in z albumom brez naslova. DUNE, Po izjemnem uspehu ingk ‘‘Who Wdnts to Livg Forever (sest tednov med prvimi desetimi v Nemčiji) so DUNE pripravili nov album z naslovom “Forever” in sicer v sodelovanju z “The London Session Orchestra", ki vsebuje priredbe pop klasik kot so “Against Ali Odds” (Phil Collins), “Somebodv” (Depeche Mode”, “Powcr of Love” (FGTH) in drugih. Datum izida: 13. januar. SCATMAN JOHN prihaja na naš trg s svojim novim albumom “Evefybody Jarh”. Konec januarja lahko ploščo pričakujemo tudi pri nas. MAJVEČJA IZBIRA CD plošč in kaset Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 TRGOVINA S KURILNIM OLIEM Teflonska zaščita motorjev Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 Zgodba o Katji in Karlu SESO SEM § ŠEFOM (IN TO SE MI JE RES MAŠČEVALO) Vse v z\>ezi s Karlom je bilo narobe. Bil je 20 let starejši od mene, bil je poročen in, kar je najhuje, bil je moj šef. Proti večeru nekega dne, ko je bil umik obveznosti prepoln, je Karl stopil v mojo pisarno in me vprašal s svojim šarmantnim glasom: “Katja, bi si vzela nekaj časa in šla z menoj na večerjo?” Še preden bi si lahko premislila, sem bila že ob njegovi strani na poti k dvigalu. Vedela sem, kaj hoče in tudi sama sem si želela isto - ljubezensko zvezo. V svoje opravičilo naj povem, da sem preživljala obdobje osamljenosti in ranljivosti. Stara sem bila 26 let, v službi sem želela doseči kar največ, česa dntgega pa v mojem življenju praktično ni bilo. Moški, ki sem jih srečevala, so me večinoma na smrt dolgočasili Karl pa mi je bil zares všeč. Bil je visok, vitek, okusno oblečen, razgledati in avtoriteten. Najbolj zapeljivo pa je bilo spoznanje, da si me želi. Ze mesece prej se je po sestankih ustavljal pri moji pisarni in se z menoj pogovarjal o službenih zadevah. Včasih je obmolknil in me občudujoče pogledal. Pogosto sem mislila nanj, V upanju in strahu hkrati, da bo storil kaj več. Ko me je povabil na večerjo, nisem oklevala. Med večerjo me je zadovoljno opazoval, jaz pa sem se smejala in govorila o službi in sodelavcih. Končno je zamrmral: “Ne morem verjeti, da sva končno sama. Ali sploh veš, kako privlačna si?” Podzavestno sem hotela položiti svojo roko na njegovo irt takrat sem dobila prvo tiho opozorilo; z nasmehom na obrazu, a z nedvomnim opozorilom, da javno ne smeva pokazati ničesar, je elegantno odmaknil roko. Del mene je vedel, da takšne romantične večerje niso zanj nobena novost, vendar v tem trenutku nisem hotela biti previdna. Iz restavracije sva šla v moje stanovanje. V taksiju me je Karl nežno poljubil, tia stopnišču me je trdno objel in šepnil: “Oh, kako te potrebujem.” Peljala sem ga naravnost v spalnico, česar vso noč nisem obžalovala. ZAČETEK TEŽAV Zjutraj sva se pričela pogovarjati o komplikacijah, ki so morale nastati. Ležala sem na Karlovih prsih, on pa mi je razlagal, da je z njegovim zakonom tako rekoč konec, da so njegovi otroci odrasli in že imajo vsak svoj dom ter da načrtuje ločitev. Ker so bili njegovi otroci verjetno le nekaj let mlajši od mene, sem na hitro zračunala Karlovo starost. Saj ne, da bi me razlika v letih motila: Karl je bil postaven in energičen kot kakšen 25-letnik. Več težav sem imela z dejstvom, da je Karl moj predpostavljeni. Vendar tega nisem omenila prvo noč in tudi v naslednjih mesecih ne. Vedela sem namreč, da se najina ljubezen lahko zelo zaplete, in nisem hotela niti pomisliti, kaj bo, če bo kar koli šlo narobe. Ce me je kdaj začelo skrbeti, sem si rekla: “Saj vendar spim s Karlom, ker ga ljubim in ne zato, ker je moj šef. ” Zelo sem si želela, da bi najino razmerje ostalo skrito za zidovi moje spalnice, vendar se je moja želja izkazala za neuresničljivo. V naslednjih mesecih sva se s Karlom srečevala na dolgih odmorih za kosilo v kakšnih privatnih prostorih. Vse na njem se mi je zdelo popolno; bi! je spreten in strasten ljubimec, mislila pa sem, da je tudi moj prijatelj in mentor v službi. Ko sem mu povedala za mojo idejo, kako se povezati z dntgim podjetjem, je bil navdušen, med sestankom pa me je tudi javno pohvalil. Dobila sem nalogo izpeljati svojo idejo, kar je mi je prineslo tudi nekolikšno napredovanje. Še tesneje sva sodelovala, in ker sem verjela v ločitveni postopek med Karlom in njegovo ženo, sem mislila, da je le še vprašanje časa, preden bova tudi javnosti lahko pokazala, da sva zaljubljena. Še vedno sem upala, da sodelavci niso ničesar posumili, čeprav je bilo očitno, da sva zelo veliko časa preživela skupaj. Nekega dne sem svoji sodelavki in prijateljici Mariji zaupala, da sva s Karlom vroče zaljubljena. Marija je bila kar tiho. Je bil to znak staromodnega zavračanja najine zveze? Vedela sem, da me nikomur ne bo izdala, a postajala sem vedno bolj nervozna. V začetku me je Karlova naklonjenost osrečevala, vendar je sčasoma postajal vedno bolj zahteven. Začel me je spraševati, kaj sem počela v urah, ko nisem bila z njim. Če je* telefoniral v mojo pisarno in se nisem oglasila, me je klical domov. Če sem se predolgo pogovarjala z mlajšim in čednim sodelavcem iz sosednje pisarne, me je Karl poklical v svojo pisarno in me oštel. Začel me je tudi obtoževati, da se spogledujem z drugimi sodelavci. (se nadaljuje) Angleška pevka Shirlie Roden v Sloveniji ni več neznana, saj prihaja v našo deželo že tretje leto. Ko sem se lansko leto udeležil njene delavnice v Šentjurju, sem jo povabil v Žalec. Na jesenski turneji po Sloveniji se je 14. decembra 1996 ustavila pri nas, kjer smo organizirali celodnevno delavnico Zdravljenje z glasom. Slovenija ji je prirasla srcu, še posebej pa se rada zadržuje v okolici Cerkniškega jezera, kjer so nastale mnoge nove pesmi. Drugo leto jih bomo lahko slišali na njenih koncertih in na novem CD-ju. Njena pevska dejavnost gre v dve smeri. Njeni koncerti za mladino in odrasle so posvečeni življenju, naravi in modrosti srca. Pri tem ji je pevska plat koncerta prav tako pomembna kot njena komunikacija s publiko. Njena druga dejavnost, povezana z glasbo pa so delavnice Zdravljenje z glasom. Shirlie Roden je ambasadorka miru in ljubezni, humanistka in državljanka sveta. Je odkritje za ljubitelje in poznavalce sodobne glasbene scene. Shirlie ne sodi v noben predal, ne poda se v noben okvir, zato ji prisluhnejo ljudje vseh starosti in glasbenih okusov. Ne nastopa zaradi nastopanja, ampak ker nam ima kaj povedati. Njena glasba in lirika odsevata veliko ljubezen do vseh živih bitij in veliko spoštovanje do planeta Zemlja. S svojimi nastopi prinaša k nam nov navdih, nove energije. Ozavešča nas, kdo smo in kaj delamo. Srečanje s Shirlie Roden navdušuje, plemeniti, sprošča, navdaja z optimizmom. Zelo rada nastopa za mladino, saj se zaveda, da so prav mladi tisti, ki lahko z novim pristopom do narave in z drugačnimi medsebojnimi odnosi rešijo naš planet. V nas prebuja zavest, da lahko vsakdo že danes stori kaj koristnega zase, za svoje najbližje, za okolje in s tem za cel naš svet. Njena glasba je zelo raznolika. Obsega vse od balad z recitativi in sporočili Indijancev belemu človeku, do skladb v sodobnih ritmih, ki so napisane posebej za mlade. Njen nastop je naraven, njeno komuniciranje z občinstvom pa je nepozabno. Posebna privlačnost je njen kristalni glas v obsegu treh oktav. PETJE KOT ZDRAVLJENJE V zadnji letih je Shirlie Roden odkrila, da je njen glas tudi primemo orodje za zdravljenje. Živimo v času, ko na novo okrivamo naše telesne, duševne in duhovne zmožnosti. Tudi človeški glas ima v sebi moč, da ustrahuje, ruši ali pa povezuje in zdravi. Vemo, da v naravi vse vibrira. Če so vibracije v naravi uglašene, doživljamo to kot harmonijo, neuglašenost pa dojamemo kot motnjo. Vsak instm-ment je potrebno natančno uglasiti, da je sposoben za igranje. Človeško uho dojame že malenkostne odklone od ideala kot motnjo. Kdor igra kitaro ali klavir ve, da je dovolj že majhen gib na vijaku in ton strune se opazno spremeni; igranje ni več mogoče in je disonančno. Lahko si predstavljamo, kako natančen in neverjetno kompliciran instrument je človek. Tudi mi vibriramo z različnimi nihaji ter proizvajamo svojsko glasbo, ki je lahko harmonična ali kaotična. VEDEŽEVANJE NUMEROLOGIJA Mfrgic line g 090 41 23 1 TUDI PISNO p.p. 34 Lj. Črnuče 156 SIT/min Delavnico v Žalcu smo začeli ob 10. uri v Glasbeni šoli Žalec, ki nam jo je prijazno odstopila ravnateljica Tanja Cehner. Zbralo se nas je osemnajst oziroma natanko toliko, kolikor je prenesel prostor. Tako se je spet izkazalo, da se stvari odvijajo pravilno, če se prepustimo dogajanju. Udeleženci so prišli iz cele Slovenije. Shirlie je v začetku podala nekaj osnov o človeškem glasu, dihanju in petju. Ugotovili smo, da lahko vsi udeleženci polno uporabljajo svoj glas, da se nikomur ni treba sramovati svojega izražanja. Vsak človek bi se moral znati izražati s vsem svojim bitjem - torej tudi s svojim zvokom. Tako pa naš glas vedno bolj nadomešča radio, ki govori in poje namesto nas. Da bi se zbudili in oživili našo energijo, smo z zvokom, barvami in telesnimi figurami prebujali naše energetske centre - čakre. To nam je v precejšnji meri uspelo in udeleženci smo se razživeli in dobili več barve v lica. Tako smo se pripravili za drugi del delavnice, ko smo začeli z zdravljenjem. Razdelili smo se v pare in drug z drugim delili energijo zvoka. Z rokami v avri partnerja smo zviševali in zniževali ton in energijo, obenem pa izvajali barvno terapijo. Delali smo tudi skupinske kopeli z zvokom. Nekaj udeležencev smo obkrožili in jih “okopali” v različnih akordih. Doživetja so bila različna, a praktično vsa pozitivna. Večina nas je bila presenečena, kako malo je potrebno, da se človek počuti bolje in poln energije. Izkazalo se je, da je vsako zanemarjanje naših potencialov škodljivo oziroma, da velja tudi obratno: vsaka pozornost našemu življenju se vrne kot zdravje in harmonija. V delavnici smo izkoristili tudi moč domišljije in vizualizacije. Skozi telesa smo pošiljali bele, rdeče, zelene in modre žarke, skozi glavo projicirali laserske snope in z visokimi zvočnimi frekvencami razbijali blokade. Vsak je lahko na sebi občutil delovanje človeških energij, ki vse prepogosto spijo neizrabljene. Delavnico smo zaključili z ponavljajočim petjem svetega imena Elohim. Vse religije sveta poznajo ponavljanje božjih imen in monter kot metodo vzpostavljanja stika z višjim Jazom in preseganja materialnih mej bivanja. Zato smo na koncu v zgovorni tišini poslušali pesem Shirlie Roden: naj bo mir na tem svetu... Trigon | ' : Imate zdravstvene težave? Ste v življenski zagati? Želite odgovor astrologa? Potrebujete dober nasvet? PIŠITE NAM, NAŠI SODELAVCI VAM BODO ODGOVORILI NA STRANEH GLASA SAVINJSKE! # V- ■LVU .■»Mirti POVELJ. STRAŽE V AVSTRO- H;: V ^ NEVIH- TNI OBLAK LIVIU REBRE- ANU BITJE V SHOLASTIČNI Oa 5 k VITOMIL ZUPAN OE jjnrji J3l# . bonite- ta, V PRID ARHEOL. NAJDIŠČE V INDIJI IZBOČEN DEL STAVBE Z OGRAJO AVGUST ČERNIGOJ PERUTNINA PTUJ RAČUNAL- NIŠKA IGRICA UUBK. ŽENI M E (IVICA) VELE- MESTNA ZABA- VIŠČA IZBOLJŠA- NJE NOSIL- NOSTI ZORANA ZEMUA METILEN. ENO- STAVNI ALKOHOL PRIPAD- NIK INKOV 2 KEM. OZN. ZA RADIJ BRITPOL., JOHN BOYD 9 PRISTAN. NA JAP. OTOKU MAJHNI STORŽI ARABSKI ŠEJKAT JEZERO V ETIOPIJI VISOKA IGRAL- NA KARTA PRAOČE SEMITOV OGRSKI FILOZ. VETROVKA HONŠU ZVEZA MED KOSTMI 15 ŽENSKO IME POKRAJINA V GANI DRŽAVA V INDO-KINI 6 RAJKO RANFL PRIIMEK IN IME STARAM. IGRALKE 1 PRISTA- NIŠČE NA AUASKI 14 IIIIIKKli RA D IVO J MIKUŠ 5 HROŠČ V HRASTU VERSKI POGLA- VAR ŠIITOV SLOV. IGRALEC (STANE) ZNAČILNA VAS DRAGO IBLER ZENA HA DA. BOGINJA PODZEMLJA * BEO- TIJEC, NA KAVKAZU AMER IGRALEC (JAMES) AONEC / DEŽ, K! 4 OBLAZ1N. LEŽIŠČE KRAT.ZA UUDSKO REPU- BLIKO SEKRE- OČE, SPROTI LEDENI AMASTRO NOMKA, HENRIETTA TARKA TATA LIKOVNA STVARI- URADNI SPIS SPLET LAS 3 ŽICE IN PLOŠČIC KONEC POLOTOKA KEM. O Z N. ZA GALIJ OSEBNI ZAIMEK 17 ANGL. PLEMIŠ. NASLOV SLOV.PE- SNIK GRUDEN ARABSKI ŽREBEC PRI P. M ENIŠKIH INDI- = JANCEV ŽENSKI PRINCIP GR. MITOLOŠKI 16 GRŠKA POKRAJINA INDIJ.FI- VELIKAN LOZOF1JE AGAVA ŽUŽELKE KRATICA ZA ALFRED V1GNY RIBIŠKA MREŽsI DEL STRELNEGA OROŽJA KRAT.ZA ZDRUŽENE NARODE KULTURNO UMETNI- ŠKO DRUŠTVO SLOV. MATICO KEM. OZN. ZA IRIDIJ\ IT.IGRALKA MIRANDA PRISTAN. V IZRAELU GLAVNO MESTO 1 BALTSKO MORJE 10 GRU- ZIJE ŠALOM AŠ ■ REKA NA PELOPONEZU (IRI) H NENADEN HUD PRETRES KRAT.ZA EVROPSKO DENAR. ENOTO 12 RADO SIMO- NITTI OTOK V ALEUTIH REČNI OTOK IN MESTO V BAČKI BANJA xsi:»J2s:i Po jesensko zimsko obutev v prodajalno 5AVIMJ5KI VE5ELJAK OBISKOVALEC VEČERNE SOLE Francelj sreča prijatelja, kije obiskoval večerno šolo in je bil zelo slabe volje. Kaj pa je s teboj, Jože, da si tako slabe volje? Pusti, padel sem na izpitu iz I zemljepisa. ! Kaj pa je bilo tako težko? Nič kaj posebnega, le da sem jaz iskal Veliko Nedeljo v pratiki namesto na zemljevidu. ONI ŽE VEDO Dva občana stojita na ulici in vneto razpravljata. Mimo pride policaj ter pravi: Sedaj vaju pa imam. Že spet sta zabavljala čez državo. Ter ju je odvedel na policijsko postajo. S sodelavci ju je začel zasliševati. Tako torej, zopet sta imela : veliko povedati čez državo! Že, že, toda ne čez našo, čez sosednjo! Zdaj si bosta pa še iz nas norce brila, kot da mi ne vemo, katera je slaba! KRIV JE NJEGOV VERIC No, Ferdo, ali si se poročil s ; tisto blondinko, ki se je vedno obešala nate? Nisem. Kako to? j Ves čas meje nadlegovala, naj ji pokažem in jo seznanim s tistim mojim bogatim stricem, po katerem naj bi nasledil vse bogastvo. Zakaj pa ji nisi ustregel in jo spoznal z njim? Saj sem. To paje bila napaka. Poročila seje z njim. NAJ POKAŽE Prepričan sem, da sovražnika premagaš le z njegovim orožjem, je rekel kritik Churchilove strategije v Afriki med drugo svetovno vojno. Povejte mi, mu je odgovoril, koliko časa potrebujete, da pičite oso z njenim želom. PREPOVEDANO KOPANJE Pešec gre mimo bajerja in mu spodrkne ter pade v vodo ter se . prične utapljati. V tistem trenutku pride mimo čuvaj in ga okara: Ali ste slepi? Ali ne vidite, daje tukaj kopanje prepovedano? Saj se ne kopam. Ali ne vidite, da se utapljam? mu z zadnjimi močmi odvrne utapljajoči. NE VERJAME Sem ti povedal najnovejši vic? A je dober? Pa še kako! Ne, nisi mi ga! Kako pa si tako prepričan, da ti ga nisem? Ker noben tvoj vic še ni bil dober! BOLJE DVA KOT EDEN Ruskemu satiriku Nikolaju Gogolju je v družbi postalo slabo. Hitro, hitro, pomagajte mu! je vzkliknila gospodinja. Dva moža naj ga primeta, eden pa naj mu vlije žganje v usta! Ali ne bi mogel eden držati in dva vlivati? je šepetaje vprašal Gogolj. IZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE ANKET] J. nagrada: Bon trgovine Kapra v vrednosti 5000,00 SIT Kristina MALI, Parižlje 20 d, 3314 Braslovče 2. nagrada: Kavni mlinček Ljudmila ZAGORIČNIK. Polzela 208, 3313 Polzela \ 3. nagrada: Video kaseta Nina BAŠ, Podvin pri Polzeli 34, 3313 Polzela 4. in 5. nagrada: majica Glas Savinjske Francka KLADNIK Za Ljubnico 51, 3333 Ljubno Mojca KAPUS, Laikova vas 206, 3312 Prebold Nagrade prejmete v uredništvu. Čestitamo nagrajencem! 1 .'M CELJSKI*.* KINEMATOGRAFI * ODKUPNINA (Remsom), akcijska drama (Metropol od 16.1.) TEMNO SRCE (Jade), erotična drama (Mali Union od 16.1.) KOSEC 2 (Lawnmower Man 2: Beyond Cyberspace) Union od 16.1. LEPE VASI LEPO GORIJO (Lepa sela lepo gore), drama (Jugoslavija) (Union 17.1.) SLEEPERS, thriller-drama (Union od 23.1) SPORED ŽALSKEGA KINA Četrtek, 16. januar, ob 20.00: OSMI DAN, drama Sobota, 18. januar, ob 16.00: NORI BOŽIČ, komedija ob 18.00: OSMI DAN, drama ob 20.00: NORI BOŽIČ, komedija Nedelja, 19. januar, ob 16.00 NORI BOŽIČ, komedija ob 18.00 NORI BOŽIČ, komedija ob 20.00 OSMI DAN, drama Naslednji teden: PRAVI POGUM, drama KRETENČKOVI, odštekana komedija TRAINSPOTTING Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 25.1.1997. Nagrade: Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva JlinpoinDrffckft/ i . | C\Mna in obutev, d.o.o. Nagrajenec iz prejšnje številke: Jasmina DROBNE, Na ličnico 3, 3230 Šentjur Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Rešitev križanke iz prejšnje številke: VAŠ PRIJATELJ GLAS SAVINJSKE ' ______________________________! MKm I IM J M \ \ Mel Gibson je zvezda napete zgodbe, ki jo je zrežiral Ron Hovvard. Gibson igra bogatega poslovneža in lastnika letalske družbe, ki vzame usodo v svoje roke, ko mu ugrabijo edinega sina. Tom Mullen (Gibson) je kot bogat generalni direktor vajen sprejemati težke odločitve in to po lastni presoji. Skupaj s svojo lepo ženo (Rene Russo) in sinom Seanom (Brawley Nolte) poseduje vse statusne simbole uspeha, vključno s stanovanjem na Peti aveniji, zavidljivim položajem v visoki newyorški družbi in veliko medijsko podporo. Toda v trenutku, ko mu izsiljevalci odkupnine odvzamejo najdragocenejšo stvar, mladoletnega sina, se svet vplivneža in privilegiranca sesuje. Potem ko FBI-ju propade poskus reševanja, se odloči, da bo po svoji navadi zadal kriminalcem nevaren protiudarec kot zadnji poskus, da dobi nazaj sina. Pod velikim pritiskom, ko sinovo življenje visi na tanki nitki in je njegova žena zgrožena nad šokantnim načrtom, se Tom odloči, da bo izsiljevalcem ponudil osupljivo rešitev, ki bi lahko povzročila, da bi za vedno izgubil svojega sina. SLEEPEflS Zgodba se prične leta 1966 v New Yorku. Štirje prijatelji, stari okrog 14 let, živijo v okolju, nad katerim budno bdijo župniki in gangsterji. V tem zaprtem svetu se fantje trudijo preživeti kar čim manj časa doma. Njihov najboljši prijatelj je lokalni župnik Bobby (De Niro). Štiri prijatelje fascinira tudi King Benny (Vittorio Gass-man), starejši lastnik restavracij in šef kriminalcev. Štirje prijatelji prijatno preživljajo poletje, ko se nenadoma zapletejo v nepremišljeni incident, zaradi katerega jih za 18 mesecev aretirajo. Pošljejo jih v Dom za dečke, kjer se glavni stražar Nokes (Kevin Bacon) izkaže za sadističnega pedofila. Nato se preselimo v leto 1981. Štirje prijatelji so odrasli; dva imata službo, dva pa sta postala kriminalca. Slednja se maščujeta Nokesu, zaradi česar ju aretirajo, njuna prijatelja pa jima skleneta pomagati. GALERIJA Izdelava okvirjev in prodaja umetniških slik. 10% V mesecu januarju POPUST za nakuP okvirjev —k O KAJA Karmen Janc S.P. VRBJE 88 F 3310 Žalec tel. 063-716-020 fax 063-716-020 V mesecu januarju nudimo vsem strankam brezplačno razvijanje filmov. TRGOVINA & BISTRO Ljudmila Kuder Podlog 11 c, 3311 Šempeter Tel.: 063 7*' — uder I Šemj 1701-475 Pri nakupu nad 3.000 SIT dobite kavico, nad 5.000 SIT pa štangico. Pri nakupu nad 10.000 SIT -5% popust ali plačilo na 2 čeka. Milko Mikola__________________________________________ STARA INDUSTRIJSKA PODJETJA NA CELJSKEM Industrijsko podjetništvo ima na Celjskem že zelo dolgo tradicijo, saj v nekaterih industrijskih panogah kot npr. v steklarski in v kovinarski sega že v 18. stoletje. Ta najstarejša podjetja, kot so bile npr. glažute in fužine, seveda še niso bila industrijska podjetja v pravem pomenu te besede. Industrijska podjetja v pravem pomenu te besede so na Celjskem dejansko začela nastajati šele od sredine 19. stoletja dalje. K njihovemu nastajanju je nedvomno veliko prispevala izgradnja Južne železnice, ki je Celje dosegla leta 1846. V obdobju od sredine 19. stoletja pa do prve svetovne vojne so na Celjskem nastala nekatera industrijska podjetja, ki obstajajo še danes. To so predilnica in tkalnica v St. Pavlu pri Preboldu, železarna v Štorah, pivovarna v Laškem, tovarna keramičnih izdelkov v Libojah, steklarna in tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, cinkarna in Westnova tovarna emajlirane posode v Celju, Wosch- naggova tovarna usnja v Šoštanju, Lauri-chova tovarna usnja v Slovenskih Konjicah, cementarni v Zidanem Mostu in Trbovljah, tovarna papirja v Radečah, Winklejeva kopitarna v Sevnici itd. Poleg navedenih industrijskih podjetij je pred prvo svetovno vojno na Celjskem nastalo še več drugih, od katerih so nekatera že po nekaj letih obratovanja prenehala obstajati in nam o njihovem obstoju pričajo samo še ohranjeni arhivski dokumenti. Šele z ustanavljanjem teh, za naše razmere velikih industrijskih podjetij, se je tudi na Celjskem sredi 19. stoletja dokončno uveljavila industrijska revolucija in se je začel proces industrializacije. Uveljavljanje industrijske revolucije se je simbolično kazalo predvsem pri uporabi parne energije oziroma parnega stroja. Prvo podjetje na Celjskem, ki je začelo izrabljati parno energijo, je bila predilnica in tkalnica v St. Pavlu pri Preboldu. V tej tovarni so parni stroj namestili že leta 1844 in je predstavljal sploh prvi parni stroj ne le na Celjskem, ampak v vsej slovenski Štajerski, hkrati pa je bil tudi eden prvih na celotnem slovenskem ozemlju. Zgledu predilnice in tkalnice v Št. Pavlu pri Preboldu so kmalu sledila tudi nekatera druga podjetja na Celjskem. Tako je npr. že leta 1852 parni stroj dobila štorska železarna, v šestdeseih letih pa sta ga dobili npr. tudi Sartorijeva tovarna cementa v Zidanem Mostu, di Centova žaga v Celju itd. Do novega velikega zagona pri ustanavljanju industrijskih podjetij na Celjskem je prišlo v obdobju med dvema vojnama. Z ustanovitvijo prve jugoslovanske države se je namreč odprlo novo tržišče, kar so tudi mnogi posamezniki iz Celjskega, ki jim podjetniške žilice ni manjkalo, znali izkoristiti. Tako so po prvi svetovni vojni zlasti v okolici Celja začela nastajati najrazličnejša nova industrijska podjetja. Zlasti veliko je bilo ustanovljenih tekstilnih, lesnih, kemičnih in kovinarskih podjetij. To so bila večinoma majhna podjetja, vendar so se mnoga razvila v velika in nekatera od njih obstajajo še danes. Pred drugo svetovno vojno so industrijska podjetja na Celjskem proizvajala vrsto izdelkov, ki jih v povojnem obdobju niso več, kot npr. milo, pralne praške (med njimi tudi še danes priznani pralni prašek Persil), kvas, alkoholne in brezalkoholne pijače, kis, vinski cvet, itd. Za veselje otrok pa je skrbela celjska tovarna Pyrota, ki je proizvajala čudežne svečice, rakete, kemikalije za bengalski ogenj in šaljive igrače. (se nadaljuje) PUBLIKACIJE ZGODOVINSKEGA ARHIVA V CELJU Spoznajte tradicijo podjetništva na Celjskem, ki ima korenine že v z sssz »z Cena le 1500,00 SIT. V kompletu s knjigo Sodni procesi na Celjskem 1944 - 1951 (zopet zelo aktualna tema), boste za obe kpjigi plačali le 2.025,00 SIT. Kpjigi lahko kupite osebno v Zgodovinskem arhivu v Celju, Trg Celjskih knezov 10, ali pa ju naročite po pošti. Naročam_____izvodov knjige Stara industrijska podjetja na Celjskem Naročam —kompletov knjig Stara industrijska podjetja na Celjskem in Sodni procesi na Celjskem 1944 -1951. Ime in priimek:^_______________________________________________ Naslove Prodam 50 CD plošč, odlično ohranjenih različnih izvaialcev. Tei.: 722-266 (po 16. uri). ' Prodam telefon PANASONIC Inteerated system KX-T2365, 12-di-gitami LCD, Speakerphone, Hands-Free, Tel.: 0602/22-843 (zvečer). Prodam telefonsko roko. Tel.: 0602/22-843 (zvečer). Prodam moped APN 4. Tel.: 0602/22-843. ALFA 33 1.5 karavan. I. 8/87, metalno sive barve, centralno zaklepanje, električna stekla, nastavljiv volan, zimske gume, dobro ohranjen, registriran do 8/97. Cena 4900 DEM. Tel.: 063 707-254 (Dušan), 0609 633-623______________ AVTOHISA JAKO P EC ZALOGA RABUENIH VOZIL DAIHATSU CUORE, moder, 1. 91, 85.000 km, 7.900 D^M C 15 D podaljšan - tovorni, bel, I. 91, 120.000 km, 12.500 DEM RENAULT 21, !. 91, 40.200 km, II. 900 DEM HVUNDAI PONT 1.5 GLS, bel, 1. 90, 87.000 km, 9.600 DEM CORSA SWING 1.4, 5 vrat, 1. 94, 34.000 km, 16.100 DEM. FEROZA, I. 93. poškodovana streha, 12.700 DEM. Možnost nakupa na kredit in leasine do 5 let. Informacije: 063/855-975.______ AVTO HIŠA D REV ZALOGA RABUENIH VOZIL SEAT TOLEDO 2.0 GT, rdeč, I. 94, 24.990 DEM OPEL CORSA, rdeč, 1. 91, 9.200 DEM R5 CAMPUS, bel, 1. 90, 7.950 DEM R5 CAMPUS diesel. rdeč, 1. 90, 7.110 DEM LADA SAMARA, bela, 1. 92, 5.700 DEM AX CIMOS 1.4 RD, m. srebrn, 1. 89, 6.900 DEM CITROEN BX 1.6 TRS, rdeč, 1. 84, 3.500 DEM HVUNDAI PONY 1.5 GLS, m. moder, 1. 90, 8.800 DEM OPEL KADET 1.7 D, siva metal, 1. 91, 12.080 DEM GOLF JXD, rdeč, 1. 86, 7.220 DEM TIPO 1 4 IE m. siv, i. 93,’ 14.200 DEM R5 EXPRES, rdeč, I. 89, 7.280 DEM GOLF JXD 5/V, rdeč, 1. 89, 10.800 DEM SEAT TERRA 1.4 D, moder, I. 91, 6.970 DEM ŠKODA PRAKTIK, bela, 1. 94, 6.800 DEM RENAULT CLIO 1.2, l. 93, 11.700 DEM GOLF JXD, rdeč, I. 88, 9.000 DEM ŠKODA, zelena, 1. 92, 5.600 DEM VUGO 60, 1. 90, 3.300 DEM GOLF JXD, bel, 1. 89, 10.200 DEM LADA SAMARA, rjava, 1. 88, 3.600 DEM GOLF JXD, m. siv, 1. 88, 8.200 DEM Informacije na telefon 063/708-670 in 063/708-669. 43 AC LEVEC PONUDBA RABUENIH VOZIL i Honda HB 1.5 GTL 1. 91, cena 13.500 DEM Volvo 460 GL 20i, i. 93/7, cena 21.000 DEM Marcedes Benz E-250 TD, 1. 93, cena 46.500 DEM Za vsa rabljena voziia je možen kredit. Informacije: 063/472-409. Avtocenter Meh ZALOGA RABUENIH VOZIL AX 1.1, kovinsko siv, 1. 91, 7.000 DEM GOLF JXD, bel, i. 91, 12.800 DEM AUDI 80 1.6, moder, 1. 87, 11.000 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 063/852-955. Avtohiša KOS ZALOGA RABUENIH VOZIL NISSAN MICRA, 1. 92 NISSAN SUNNV 1.6, i. 90 CITROEN ZX, 1. 92 Informacije na telefon: 702-230 in 701-060. CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. ZALOGA RABUENIH VOZIL AX ALURE 1.1, 1. 92, 736.000,00 SIT AX 1.4 RD. 1. 90, 704.000,00 SIT CITROEN ZX karavan, 1. 12/94, 1,530.000,00 SIT Vsi avtomobili so tehnično pregledani. Informacije: 063/856-852. Svetovalnica S.P.D. najstarejša in največja v SLO je pravi naslov za vašo lepšo prihodnost v dvoje. Velika izbira partnerjev obeh spolov. Tel.: 062/101-891, 0602/22-843, 069/22-713 in 0609/647-848. Šivilski servis 062/301-381 NON ŠTOP, popravljamo vse vrste oblači! tudi iz usnja in jeansa, izdelujemo oblačila po meri iz vašega ali našega materiala, posteljnino, zavese in podobno. KLUB OPTIMISTOV SLO, najstarejši in največji tovrstni klub, vabi nevezane, mlade_ in manj mlade na spoznavno družabno srečanje s plesom, 1. in 3. soboto v mesecu ob 20.&0 uri v kavarni ASTORIA v Mariboru. Tel.: 062/101-891, 063/31-125, 069/22-173. Iščemo dekleta oz. ženske od 25 do 40 let, ki bi se želele poročiti na urejene mehanizirane kmetije. Tel.: 062/101-891, 069/22-713, 0602/22-843, 0609/647-848. KLUB OPTIMISTOV SLO, vabi nevezane-osamljene na spoznavno družabno srečanje s plesom 2. in 4. soboto v mesecu ob 19.00 uri v restavracijo Pod gradom Streliška 12 Ljubljana. Tel.: 061/441-814, 063/31-125, 069/22-713, 0602/22-843, 0609/647-848. r UPI mik prmainjm imm \ LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC TEČAJ! TUJIH JEZIKOV SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE za odrasle angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, slovenščina kot tuj jezik