St. 4. V Ljubljani, sobota 5. februarja 1921. s surami Leto jj Nova Pravda GLASILO NARODNO -SOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništva: Narodni dom, Tajništvo NSS. Telefon št. 77. izhaja tedensko Posamezna številka velja 1 krono Uptavnišivo: Ljubljana, (.jratiiščc 7, Itv©. T.77. Naročnina: Mesečno -4 K. inserati po cogovoru. Naša delegacija v Pragi. 20. j), m. je sprejelo načelstvo Narodno - socijalistične stranke sledeči dopis od sekretarijata češko - slovenske socijalistične stranke (Češke NSS). ,,Bratsko načelstvo Narodno - so-eijalistične stranke v Ljubljani. Zahvaljujemo se Vam za Vaš iskreni dopis z dne 14. decembra p. 1. iti Vam poročamo, da smo ga predložili osrednjemu izvrševalnemu odboru stranke pri njegovi poslednji seji. — Osrednji izvrševalni odbor je sklenil zaprositi Vas, da bi bili tako Ijubeznji-vi in se posl užili priložnosti zborovanja naših zastopnikov stranke, ki se bo vršil v soboto dne 22. in v nedeljo 23. januarja t. 1. v veliki dvorani nu-selskega Narodnega doma ter poslali svoje delegate v Prago. Veseleč se Vašega obiska, katerega gotovo ' uporabimo k navezanju ožjih stikov z slovenskim narodno -socijalističnim gibanjem, bilježimo z bratskim pozdravom Pismo je bilo odposlano iz Prage 13. p. 111. a se je vsled stavke poštnih nameščencev v Avstriji zakasnilo za dober teden in tako ga je načelstvo dobilo v roke šele v zadnjem trenotku. Vsled izredne važnosti ožjih stikov z bratsko čehoslovaško socijalistično stranko je načelstvo v izredni seji sklenilo, da se odzove pozivu bratske češke stranke in pošlje svoje delegate v Prago. V' ta namen sta bila določena tov. podnačelnik Juvan in centralni politični tajnik tov. Fakin. V zadnjem trenotku se jima je pridružil tudi tov. Pesek, ki je bil na potu v Nemčijo in se vsled tega v Prag'i ni mogel zadržati dalje nego dva dni. Poročilo o delu in uspehih delegacije priobčujemo na drugem mestu. Problem narodnega socijalizma. Smatram narodni socijalizcm za reakcijo proti marxizmu, za neizogibno posledico filozofske in ekonomične zmote marxizma. Ta reakcija se mora pojaviti ne samo teoretično, t.' j. z opustitvijo zmotnih cest zgodovinskega materijalizma in zaželjenih komunističnih, rezultatov marxovega kolektivizma (državnega socijalizma), temveč tudi, in to posebno, javiti se mora tudi praktično, ti j. z jiovzdi-gotn psihologične in nravstvene strani socijalizma. Marxizem ni poznal psihologije, ker ni poznal in ne pozna človeka, kot enakopravnega so-cijalncga činitelja. Njemu je zadostoval in mu zadostuje železni in nespremenljivi pohod družabno-gospodar-skega razvoja, kateri je zanj edino odločujoči faktor. Ne tako narodni so-cijalizem. Ta v svojem mirnem racionalističnem značaju nikdar ne izpusti iz oči psihologične empiristike in računa stalno tako s tendencami socijal-nega razvoja, kakor z današnjo in bodočo posebnostjo človeka. Z drugimi besedami: za narodni socijalizem je odločujoče važnosti ravno tako izprc-memba gospodarsko-pravnega reda, kot tudi nujno z njem zvezana in z vzgojo pripravljena izprememba vse notranje človeške duševnosti. Gotovo je, da ne zadostuje samo socijalizacija družabnih oblik, ako ni istočasno vezana s socijalizacijo človeških duš in človeških src. Na to soc. prakso na vzgojo človeka k socijalizmu polaga narodni so- cijalizem ravno največjo važnost v prepričanju, da nova družba stoji in pade z novim človekom. V tem pa je tudi nedvomno slovansko jioslanstvo v teoriji modernega socijalizma. Ta nravstveno vzgojna stran ni bila in ni, za vsakega poznavalca razmer razumljivo, v prvem obstoju in delu stranke v zadostni meri realizirana. Agitacijska in organizacijska delavnost izčrpava žalibog vse naše sile. A kakor hitro bo osnova naše stranke tako trdna, kakor je danes osnova naše bratske stranke na Češkem, bomo morali pristopiti k rešitvi naše največje naloge: k uresničitvi socijalističnih idealov katere danes proglašamo v besedi k uresničitvi v nas samih, v našem življenju in vsem našem delovanju. Dete v socijalizmu, žena v socijalizmu, mi vsi v socijalizmu t. j. v resnični njegovi praksi, v doslednem izvajanju njegovih načel. Kajti: kako malo soci-jalno čutimo po večini dosedaj, mi — otroci stare družbe. In vendar je v tem vse: najboljša propaganda danes in najboljše zagotovilo za boljšo bodočnost. V trudu: biti pravičen že danes in pripravljati težki in položni preporod od jedne gtneracije do druge — s stalnim približevanjem k idealom v besedah izrečenim ali še ne uresničenim. To mora biti prva vzgojna naloga naša v prihodnjih letih, ker je v tem problem narodnega socijalizma, problem njegovega eksistenčnega smisla in poslanstva. Izmenjava rapallskih ratifikacij. V sredo 3. t. m. so zastopniki ju goslovanske in italijanske vlade izme njali v Rimu ratifikacijske listine rapalske pogodbe. Ob tej priliki je politično društvo „Edinost“ izdalo rojakom v neodrešeni domovini sledeči jioziv: Jugosloveni podvrženi Italiji! — Bratje in sestre. Z aneksijo je to ozemlje postalo del italijanske kraljevine in Vi ste postali italijanski državljani. Ko je tako prehod od stare vladavine k ndvi dovršen, Vam pravimo predvsem: Sebi ostanite zvesti! Od Avstrije se je bilo pač lahko ločiti: tuja Vam je bila; če je kdaj le komaj zadostila, že če je le prizanaša- la Vašim ndjskromncjšim potrebam, je bilo dobrote dovolj; več'niso dajali narodni nasprotniki, v teni enako složni kakor nepomirljivi. Ne hrepenenje po preteklosti, le primerjanje s sedanjostjo bi utegnilo oživljati spomin na Avstrijo, da bi le nova vladavina -1-to bojazen je potrdila žalostna okupacijska doba — ne prekašala stare v slabem, ne zaostajala za njo v dobrem! Drugače naj je le zatonil ta spomin! Ali Avstrija ni bila naša preteklost. V Vaši preteklosti je bilo tudi nekaj večjega in boljšega, nekaj kar ni bilo tuje, nego Vaše, čisto Vaše, od česar se ne smete ločiti, če naj se ne izneverite svojemu lastnemu bistvu. Vse v drugo smer, od Avstrije proč, so Va- ši predniki in ste Vi, rod za rodom, obračali poglede, odkar se je prebudila narodna zavest in je zablestel ideal svobode in edinstva. V tej luči je vse drugo bilo le časnega pomena, koristno ali škodljivo po razmerah, le jiripo-moček ali ovira na poti k cilju. I11 ko je izbruhnila evropska vojna, so pač mogli dvomiti, narod ni dvomil. Ko so kakor spomladanska spala prihajali v deželo glasovi in obljube o zaščiti malih narodov, o odrešenju tlačenih, o preosnovi držav in jireureditvi mej na podlagi narodnosti in samoodločbe, je narod vzdignil glavo in se osrčil, sredi trpljenja in gorja: Tista, ki je edina mogla biti njegova prava domovina, kako razločno, kako blizu nam je stopila pred oči! Poln upov in zaupanja je iztegnil roke bratom in odrešenikom naproti. Pa je prišla, bratje in sestre, po lepih sanjah kruta resničnost: prej okupacija, potem rapallska pogodba, sedaj — aneksija. Na narodno načelo sc sklicujete? Saj so Vam res radi Vaše narodnosti požigali Narodne dome, Vas podili iz javnih služb, Vam jemali obrtne pravice, Vam zapirali šole, Vam zatirali jezik in Vas pošiljali iz rodne dežele iskat zavetja v Jugoslavijo. Povprašujete po pravici do samoodločbe? Saj ste imeli res priliko, plc-biscitarno, v tisočih izpričati svojo narodno zvestobo v prognanstvu, v internacijah in ječah! Ne, od te preteklosti starih idealov se ne ločite, novega razočaranja in trpljenja ne zabite! Ideali in upi so se pregloboko ukoreninili, razočaranje in trpljenje sta Vas pregloboko ranili. Korenine bodo naprej poganjale, rane naprej krvavele; glas protesta v srcih ne utihne nikdar. Naj Vam mari to brani, ali le zameri tista Italija, ki se je komaj pred 60 leti rodila iž istega ideala svobode in edinstva, na podlagi istega narodnega načela in isto pravico do samoodločbe, potom plebiscitov, ki ni takrat po njih nihče tako željno, tako obujmo klical, kakor sedaj Vi! Ne, te žrtve Vam ne morejo in ne smejo naložiti, zakaj mera Vaših žretev je polna. Sedaj so drugi na vrsti, če ne za žrtvovanje, vsaj za to, da lajšajo Vašo žrtev. Zvesti svojemu narodu, a pokorni državnim zakonom, boste, bratie in sestre, zahtevali od Italije spoštovanje, zaščito, gojitev svoje narodnosti! Boste terjali, da nehajo preganjati Vaš jezik v šoli in cerkvi, uradih in v javnem življenju, pačit i in brisati osebam in krajem izvirna imena, ki so posvečena po davni tradiciji, zatirati- Vašo narodno trobojnico in Vaše šege in navade; boste vztrajali pri tem, da se Vam da svoboda narodnega, političnc-ga, kulturnega in gospodarskega razvoja in da namesto lepih besed in praznili obljub naposled stopi odkrito, pošteno ravnanje z našim trpinčenim ljudstvom. Bratje in sestre! Priznavajoč, da Vas je na stotisoče, so priklopili to ozemlje k tuji državi in so pomakali njene meje do Triglava in Snežnika, češ, da ste Vi na tej zemlji tujci in da se država mora zavarovati pred sosedom, grožečirn onstran Alp. Proti tej zmoti ali pretvezi, kakorkoli se imenuj, govori zgodovinska resnica in oglaša se čista narodova vest. Pred najmanj več kakor trinajstimi stoletji, ko se je bila rimska okupacija že davno umaknila, so se Vaši predniki naselili jio tem ozemlju med Alpami in morjem, od takrat ga držali in obdelovali v nepretrgani vrsti neštetih rodov, sedajoč do dandanašnjega dne, a nikdar niso Vaši predniki in niste Vi ogrožali tuje narodnosti, sami siljeni v obrambo l>roti prodirajočim močnejšim sosedom. Predstraža barbarov, kakor Vas od gotove strani nazivajo, boste jiač morali skazovati svoje barbarstvo in osvojevalne nagone s tem, da se bopte na svojem zvesto in vztrajno bojevali proti nasilnim raznarodovalcem in potuhnjenim asimilantom za svoje: za svoj jezik, za čistost svoje krvi, za pa-štenje svojega doma, za svojo jugoslo-vensko narodnost in kulturo. V tem boju naj Vas vodi geslo: „V edinosti je moč!“ Združite vse sile v složni in disciplinirani organizaciji, brez strankarstva, brez razlike stanu in poklica, delajte premišljeno, vztrajno, požrtvovalno za našo stvar, za popolno samoupravo našega ozemlja, za socijano povzdigo, za gospodarstvom in kulturni napredek našega ljudstva. Bratje in sestre! Zvesti sebi, zvesti narodnim idealom, vdani ožji domovini, pokorni zakonom, nastopite težko pot. Ne klonite! Ne vdajte se! Kvišku srca! Na delo! V Trstu, januarja TQ2i. Fakin Zorko: Kot gosti pri Vlak je obstal. 1 akoj ko smo izstopili sem zapazil brata dr. Bakso, žujiana' velike Prage, ki nas je prisrčno pozdravil. Predstavil nas je ostalim bratom in sicer so bili na kolodvoru poleg dr. Baksa še Pichl, župan Vinohradski in glavni urednik ,,Pondelnika“, poslanec Saj dl, poslanec Špatnv, centralni tajnik češke narodne socijalistične stranke br. Šole in tajnik br. Slavičck. Vsi so infeli v gumbnicah bele in ru-deče nageljne, znak čeških narodnih socijalistov. Iz kolodvora smo se takoj odpeljali v hotel ,,Zlata Husa“, kjer sq bile za nas že pripravljene sobe. Po površni toaleti — ura se je bližala že deseti — smo se takoj odpeljali na zborovanje, ki se je vršilo v Narodnem domu v Nuškah.' Med potjo mi 'je jiripovcdoval br. Slaviček, ki nas je čeških bratih. spremljal, da so bili primorani prirediti to zborovanje izven centru-tna Prage, ker vsled predpustnih plesov in zabav ni bilo v centrumu mogoče dobiti pripravnega lokala. Na pragu ,,Narodnega doma" nas je sprejel br. dr. Baksa, br. Pichl, j>o-slanec br. Sajdl, poslanec br. Spa1ny in več drugih bratov, ki so nas odvedli v zborovalno dvorano. Vstopili smo med referatom poslankinje Zeminove in sprejelo nas je gromovito ploskanje. Vedli so nas k predsestveni mizi, kjer smo bili predstavljeni senatorju bivšemu vojnemu ministru in načelniku stranke češko-slovenskih socijalistov bratu Klofaču, ki nas je v iskrenih besedah pozdravil. Med drugim jc izvajal: Ravno Slovenci so imeli največ smisla za naše gibanje, kot so nas tudi ravno slovenski poslanci j.odpi- rali v avstrijskem parlamentu v našem političnem boju z Dunajem, Tu
  • o-dal v. vsem spremstvom v kolodvorsko restavracijo, kjer je bil lunch. Tukaj ga je pozdravil g’, dr. Rosina v imenu mariborskih Slovencev, ki ravno vsled svoje pozicije na severni meji Jugoslavije znajo v njem občudovati in ceniti onega moža, ki si je pridobil ne-venljivih zaslug za osvobojenje svojega naroda. Minister dr. Beneš se je tudi za ta pozdrav zahvalil in omenil potrebo skupnega smotrenega dela.za blaginjo obeh narodov. Po lunchu so si gostje v štirih avtomobilih ogledali mesto in bližnjo okolico, nato pa so sc v treh avtomobilih odpeljali čez Kamnico v Falo, kjer so si ogledali naprave velike Falske elektrarne. Okrog štirih popoldne so se zopet vrnili na glavni kolodvor, odkoder so kmalu po Četrti uri z brzovlakom nadaljevali pot proti Ljubljani. Na peronu se je tudi ob odhodu zbralo mnogo občinstva, ki je ministra živahno jiozdravljalo. V Celju. Ob pol 6. uri zvečer se je peljal čsl. minister za zunanje posle skozi Celje. V Celju se je vlak ustavil. Na kolodvoru je pričakovalo ministra celjsko občinstvo ter mestni sosvet z dr. Zužckom na čelu. IDr. žužek je v imenu mesta Celja pozdravil odličnega češkega gosta, nakar se je dr. Beneš v prijaznem nagovoru za hvalil za prijateljski pozdrav. Vlak je stal na postaji okolu deset minut. Dr. Beneš se je odpeljal nato dalje med burnimi ovacijami prisotnega občinstva. V Ljubljani. Vlak, s katerim sc je imel pripeljati minister dr, Beneš v Ljubljano, se je zakasnil za 140 minut, kar je imelo za posledico zbeganost občinstva, ki je po brcuspešnem čakanju odhajalo s kolodvora. Pa vkljub temu se je ob 7., uri zvečer na novo zbrala na glavnem kolodvoru številna množica vseh slojev, med njimi veliko število Cehov. V kolodvorskem salonu so čakali ministrovega prihoda zastopniki civilnh in vojaškh oblasti: naša j>o-slanca tov. Deržič in tov. Brandner, predsednik dež. vlade dr. Pitauiic, ljubljanski župan dr. Tavčar, general Dokič z adjutantom, podžupan dr. Triller, poverjenik za soc. skrbstvo Ribnikar, ravnatelj pošt. dr. Debeljak s soprogo, dalje odbor češke obce g*, nadzornik Ružička, Heinz, Cvančara, vabljenci češkega konzulata dr. R. Krivic, dr. Ivan Lah in Rasto Pusto-slemšek. Ministra je prišel pozdravit tudi njegov pariški sotrudnik dr. Gregorin. Proti pol osmi je sporočil ataše češkega konzulata dr. Zahorsky, da vlak prihaja. Na kolodvoru so zaorili pozdravni klici, v dvorano je stopil personal ljubljanskega češkega konzulata, za njim spremljan od generalnega konzula dr. Ot. Beneša minister dr. Beneš s soprogo in tajnikom. G. generalni konzul je prestavil ministra predsednika dež. vlade dr. Pitamica, ki pozdravi ministra s soprogo, za njim sc mu predstavi g. poverjenik Ribnikar in g. general Dokič z adjutantom. Nato stopi mnister k županu dr. Tavčarju, ki ga v krepkih besedah pozdravi, povdarjajoč, da nam je zagotovljena skupna bodočnost le z močno republiko češkoslovaško na severu in močno Jugoslavijo na jugu. Minister Beneš je tisti, ki je tradicijonelno prijateljstvo med obema narodoma prekoval v zvezo, ki bo trdna, doker jo bodo vodili možje kot je Beneš, katereg'a na svojih tleh pozdraviti smatra Ljubljana za veliko čast in zadoščenje. Za g. županom govori pozdrav gospa Debeljakova, poklanjajoč dr. Benežu šopek rdečih klinčkov. Za češko obec pozdravi ministra g. nadzornik Ružička. V svojem odgovoru se minister zahvali za prisrčne pozdrave, izrekajoč trdno upanje, da se bodo zveze med Celioslovaško in Jugoslavijo v bodočnosti če bolj okrepile v srečo obeh narodov. Po oficijelnih pozdravih predstavi generalni konzul mnistru g. Pusto-slemška, dr. Laha in tov. dr. Krivica. Prisrčno se pozdravita minister in dr. Gregorin, poudarjajoča znanje še izza dela v Parizu. • V razgovoru z dr. Pitamicem in generalom Dokičem je dal minister izraza veselju nad prisrčnim sprejemom v Mariboru. Razgovarjajoč se z dr. Lahom in dr. Krivicem je dr. Beneš pripomnil, da se bo koncem februarja vrni in da bo ob tej priliki lahko podal kake od- Poci črto, Prof. dr. B. Nemec: Svoboda. V zakotnih ulicah Kaira so krčme v katerih sc orientalci opijajo z hašišem. V polmračnem prostoru visi tukaj s stropa kletka, v kateri oslepljen slavček tiho poje, kakor bi plakal in v zdi hal. Svetloba je zanj za vedno ugasnila in ostal je morda samo spomin na goščave, v katerih se je spreletaval v svobodi, na živi potok ob katerem je posedal v zgodnjem jutru, da bi se napil hladne in sveže vode, na g'orečo solnčno krogljo, ki je na večer zapadla za daljno obzorje in na vlažni večer, ki je potem prišel in v katerem je slavček pel svojo pesem svobode. Sedaj je zanj celo življenje ena sama noč, v kateri plače in vzdihuje, kakor, da bi tožil po dnevih izguljcnc prostosti. Ta oslepljeni, zaprti slavček, kako žalostna slika sužnjosti. Živi od milosti svojega gospoda, ki ima v rokah njegovo življenje, živi brez svobode gibanja, v tesni ječi, oddaljen od gozdne prirode, ki je njegov pravi dom. Je slika ljudi in narodov, ki so zasužnjeni ne morejo radovati svo jega življenja, ki jih tuje gospodstvo omejuje v svobodnem življenju, v svobodnem delu in svobodnem oddihu in nad katerimi vedno drhti težka pest tlačiteljev. Kakor živi slavček naravno samo v svojem gaju, kjer se lahko svobodno spreletava, hrani, ljubi in poje svoje sladke pesmi, tako zamorc tudi človek živeti naravno, dostojno samo, ako živi svobodno, od nikogar zasužnjen, od nikogar omejevan v svoji prostosti. Ni večje vrednosti od svobode, ki jo ni mogoče nagraditi 7-nikakim užitkom, z nikakim denarjem, z nikakim blagostanjem. Upoštevajmo svojo svobodo in radujmo se je, kakor sc je radujc ptiček svobodno se spreletavajoč . . . Kadar pišem o svobodi, sc z hvalo v srcu spominjam na svojega očeta, ki me je učil ljubezni k svobodi, ko še nisem razumel njenega pomena. Komaj 20 let star je bil poklican k vojakom, ker sc ni mogel oprostiti z denarjem in 8 in j>ol let so ga vlačili j)0 bojiščih, da bi sc bojeva^ v tujih službah za tuje koristi, proti svobodi. Ganjen je pripovedoval, kako so bili primorani v severni Italiji tlačiti upor Italijanov proti avstrijski nadvladi in j)onosen je bil, da ni nikdar ubil človeka. Z navdušenjem in s solzami v očeh je slikal usmrtitve 'italijanskih revolucionarjev, katere so postavljali ob steno pred izkopane grobove in jih ubijali. Bili so med njimi resnični junaki. A za največjo junakinjo je smatral ženo, kateri je hotel avstrijski vojak pred usmrtitvijo zavezati oči. Tztrgala mu je robec in z besedami, da noče da bi sc je dotaknil osovraženi Avstrijec, si je zavezala oči sama. Po strelu je padla v grob, a ni bila še mrtva. Častnik je ukazal, da naj trije vojaki pristopijo k grobu in naj streljajo v grob. Storili so tako, a z junakinje je padla obleka in častnik je ukazal hitro zsuti grob z glino. Moj oče je imel na vojni tovariša, mojega poznejšega botra in mizarja v moji rodni vasi. V nekem italijanskem mestecu je bil moj boter z dvema drugima vojakoma komandiran ustreliti mladega Italijana, polnega življenja in ognja, krasnega mladeniča črnih oči in vitke postave. S strelom so mu razbili lobanjo in krvavi mozek nesrečnika je brizgnil mojemu botru v obličje. Zbolel je vsled tega in vse svoje življenje ni mogel pozabiti groze tega trenotka. Pozneje ko sem zapopadel vrednost svobode, sem tudi razumel zakaj mi je moj oče strogo prepovedal loviti tiče in jih držati v kletkah. Ni mogel prenesti pogleda na ujete živali. Jaz pa, kakor skoro vsak deček iz dežele, sem bil j:>opolnoma v moči lovske strasti, onega nagiba, ki ga človek hrani v sebi iz pradavnih dob, ko so sc ljudje potikali v prirodi in sc živeli z zbiranjem plodov in z lovom živali. Strastno rad sem hodil po gozdu in stresel sem se pri pogledu na letečega ptiča, bežečega zajca, po drevesu ska- kljajočo veverico, ki se je jezila, da sem jo splašil. Ko sem se enkrat udal v usodo, da ne smem nositi ptičev domov, sem iskal njihova gnezda in postal sem v tem mojster. Malokatcro mi je ušlo. Vedel sem, koliko je v katerem jajčkov, kje so se izlegli mladiči in kedaj so vzleteli. Se danes sem vesel, da imam čisto vest, uničil nisem niti ene ptičje družinice. A vendar se je včasih pri nas doma pojavil za neki čas ptič. Kot čisto majhen deček sem bil težko bolan in nekega večera v strašnem mrazu je prinesel moj oče s polj a šest napol zmrznjenih gavranov. Takrat je bila huda zima; sneg je zapadel visoko in izgladovani gavrani so tako oslabili, da niso mogli odleteti v gozd in so se skrili v grmovje v j>oljski meji. Dali smo jih najprvo v vežo, da bi prišli k sebi, nakar sjno jih sjmstili v sobo pod postelj v kateri sem ležal. 1 rosili smo jim hrane, na tla pred jSostelj in gavrani so se navadili prihajati iz svojega skrivališča. Pozneje so se sprehajali po sobi, letali na stole in klopi, sprehajali sc po obednih mizah,-bratili se s psom in mačkami ali nekega dne so sc posadili na okno in tako dolgo trkali nanj, dokler se jim ni odprlo in gavrani so odleteli. (Dalje prih.) Razširjajte ,Novo Pravdo4. govore glede političnih zadev. Izrazil je veselje nad dejstvom, da študira toliko Jugoslovanov v Pragi. Dejal je: „S tem se krepi zveza.“ Cas odhoda. Minister se poslovi od navzočih, ki nut kličejo na pot „na zdar" in ga spremljajo do vlaka. Minister iz vlaka pri odhodu od-zdravlja navdušeni množici. Vlak se je odpeljal proti Logatcu po 20 minutnem odmoru. Ministru dr. Benešu je lastna potencirana živahnost, ki ga ne zapušča, četudi se mu pozna velikansko bremfc dela. Vtis, ki ga napravlja, je nadvse prijeten. O obnašanju prisrčen, domač, pa vendar skozi in skozi diplomat, ki ne sliši, na kar diplomat na tako delikatni poti ne sme odgovoriti. Delavske akademije. \ Nemčiji ustanavljajo delavske akademije. Prodrlo je sj)Oznanje, da ne bodo socijalistični ideali nikdar uresničeni, če ne bo imelo 'delavstvo izobraženih voditeljev. Vsaka socijali-stčna stavba se mora podreti, če so pri zgradbi odločevali le sfanatizirani instinkti mas, nizko materijalistično naziranje v življenju in surova pest, brez notranjega prerojenja. Kako je pri nas? Da kapitalistični vladi niti na misel ne prihaja, ustanavljati delavske akademije, se ni čuditi. V interesu kapitalističnega razreda pač ni, da bi se delavstvo duševno dvignilo, ker bi bilo potem vsake nadvlade konec. Vendar tudi sooi-jalističnc stranke same ogromno greše, ker se ne zavedajo svoje poglavitne naloge, jjrijjomoči delavstvu obzorja, ki ga bodo šele pravzaprav usposobila prevzeti vodstvo socialističnega družabnega reda. Soci jalistični politični agitatorji-so Se kot derviši zagrizli v delavske množice. Na shodih, sestankih in pri osebni agitaciji ni slišati drugega, kol primojduševsko razpravljanje političnih, gospodarskih in soci-jalnili razmer. Vpije in razsaja se, brez čuta odgovornosti. Potvarja se resnice in politični agitatorji niso voditelji, ampak le sestaven del razburjene in neobjektivne množice, !ovzela pri avstrijski vladi potrebne ukrepe, da se bo pravica koroških Slovencev spoštovala in zaščitila in da se napravi nasiljem konec. Tedenske vesti. Našim naročnikom in čitateljem! Radi tehničnih ovir ni izšlo pretekli teden naše glasilo. Prihodnja dva tedna bo izšla v nadomestilo „Nova Pravda" z prilogo. Nabirajte nove naročnike! Družaben večer priredi „Slov. delavsko podporno društvo v Celju“ na pusten torek zvečer ob 8. uri v vseh .prostorih gostilne ,,Wilson“. Vstop imajo vsi narodno zavedni delavni sloji. Nova stanovanjske naredba še ni razglašena, vendar so njene glavne smernice že znane. Naredba bo obsegala obenem dalekosežen finančni načrt za p ehod iz vojnega stanja v normalne razmere. Hišnim posestninom še sicer ni mogoče dovoliti svobodnega razpolaganja s stanovanji, vendar jih bo nova naredba varovala pred brezobzirnimi najemniki. Posebna komisija bo take najemnike najprej resno posvarila zaradi surovega in kvarnega ravnanja, ako pa bi to ne pomagalo, se jim bo stanovanje odpovedalo. Naredba bo nastopila tudi proti najemnikom, ki z najetimi prostori verižijo ter oddajajo sobe v podnajem za oderuške cene. Malim hišnim posestnikom, ki imajo tako malenkostne dohodke, da ne mo-lejo zdrževati hiše propadanja se bo pomagalo na poseben način. Odpuščanje nepotrebnega urad-ništva. Po navodilih interministerijalne komisije za znižanje števila uredništva v državnih uradih je stavil finačni minister na razpoloženje nad 50 upravnih, nepotrebnih uradnikov. Okoli 100 ne-ukaznih uradnikov bo odpuščenih. Invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrb razglaša, da so zaloge oblek za invalide izčrpane ter se naj tozadevne prošnje za dobo treh mesecev ne predlagajo. Delna pomoč je mogoča le še s čevlji in perilom, katerih je še nekaj v zalogi. Opozarja se, da so sredstva za te vrste podpore tako omejena, da se prošnjam invalidom, ki so okoli 30 °/0 ali manj dela (poklica) nezmožni, ne more ustreči. Apelira se v splošnem na vse prosilce, da se na prednavedeno ozirajo ter tozadevne prošnje predlagajo le v res nujnih in obzira vrednih slučajih. Tobačna glavna zaloga v Sevnici ob Savi je do 3. marca potom javnega natečaja razpisana. Jamščina znaša 18.500 kron, katera se mora položiti, predno se ponudba izroči. Vsled hipne omotice je padla po stopnjicah Marjeta Lampe, kuharica v Zireh, ko je nesla 5 letnega otroka k počitku. Pri padcu si je prebila črepinjo, otroku pa se ni zgodilo nič hudega. Ponesrečen beg iz ječe. V Trstu sta dva prijatelja hotela rešiti jetnika Mih. Bizala. Ko je Bizal plezal po vrvi, je oddal paznik dva strela rtanj ter ga smrtno zadel. Stekel pes na ljubljanskih ulicah. V sredo okrog poldneva je zavladalo po ljubljanskih ulicah, posebno v Poljanskem predmestju velikansko razburjenje. Vse je upilo in bežalo pred steklim psom, iz enega je ljudska fantazija napravila dva, tri . . . Prva sta policiji prijavila poštni nadoficijal Pevec in okrajni sodnik Jenčič, da ju je v veži Beličeve gostilne popadel za hlače srednjevelik rjav pes z belo liso na vratu. Pes je nato tekel proti pošti, kjer je popade! sina brivca Gjuda zadaj v levo stegno, mu raztrgal hlače ter zapustil odtiske zob v mesu, ne da bi rana krvavela. Nato je pes bežal mimo magistrata proti Prulam, kjer je stražnik Svab streljal za njim, ne da bi ga za- del. Na Karlovški cesti je popadel Valterja Holiega za suknjo brez vidnih posledic. Med tem so bile že vse stražnice telefonično avizirane, začel se je divji lov, pokale so puške in revolverji, toda pes je tekel dalje po Poljanski cesti ter zbežal končno na vrt »Alojzi-jevišča«, kjer ga je konjač vjel v zanj-ko ter izročil živinozJravniku Pestotni-ku na konstatiranje. Med tem je prišlo poročilo, da je podoben pes tudi v Stepanji vasi močno oklal neko žensko v roko, nekemu moškemu pa raztrgal hlače. Ljudje, ki so opazovali psa, preden je bil vjet, so splošno dvomili, da bi bil res stekel, ker se je živahno oziral ako ga je kdo poklical ter je tudi h konjaču prišel na klic. Pes je sicer kazal včeraj znake stekline, vendar pa se še ni ugotovilo, če je res stekel. iz stranke. Na rednem občnem zboru političnega in gospodarskega društva NSS za I. mestni (poljanski) okraj, ki se je vršil pri jako dobrem obisku dne 19. januarja v mali dvorani Mestnega doma je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Janko Babnik, podpreds. Ivo Verbič, tajnik Aleš Jakič, blagajnik Luddvik Pust; odborniki: Vinko Magister, Friderik Repovž, Ivan Ko-šiček, Hinko Valenčič, Drago Vojska; namestniki: .Stanko Tomc, Pavel Stele; pregledovalci računov: Vendelin Sadar, Franc Galic. Občni zbor podružnice Narodno socijalne Zveze v Litiji se je vršil 26. p. m. in se je na njem izvolil sledeči odbor: predsednik Ivan Prebil, tajnik Anton Adler, blagajnik Josip Kocjančič; odborniki: Ptičar Gregor, Strniša Matija, Janežič Ivan, Prebi' Marija, Zajc Marija, Mandel Jožefa; pregledovalci računov: Janežič Ivan in Anton Adler. . Ptuj. Občni zbor kraj. org'. Ptuj sc vrši v soboto dne 12. t./m. ob 20. uri v spodnji dvorani ..Narodnega do-ma“. — Dolžnost vsakega somišljenika je, da se točno udeleži zborovanja. Ustanovni občni zbor org. NSS. v Marbregu. V nedeljo 30. januarja t. 1. se je vršil ustanovni občni zbor Kraj. org. v Marbregu ob mnogoštevilni vdeležbi pristašev NSS. Navzoče je pozdravil v kratkem nagovoru v imenu pripravljalnega odbora tov. Jakob Matej in nato podal besedo navzočemu pol. tajniku NSS, tov. T. Vahtarju, iz Maribora, ki je obrazložil pomen nar. soc. stranke, njena načela in smernice, lov. nadučitelj ,Lešnik je očrtal sedanje stanje razmer v državi in predlagal, da se preide na glavno točko dnevnega reda, t. j. izvolitev odbora. Izvoljeni so bili za predsednika tov. Jakob Matej, za podpredsednika tov. Canjko Anton, za tajnika tov. Lešnik Mirko, za njegovega nam. tov. Pirc Maks, za blagajnika tov. Bratuša Vekoslav, za nam. tov. Ambrož Karl; za odbornike pa tovariši: Katračnik Anton, Grizolt Franjo, Lah Anton, 1’oznič Ivan, Jošt Matija; a za preglednika računov tov. Robič in Juvančič. Vsi navzoči so izvolitev z veseljem sprejeli na kar sc je prešlo na slučajnosti. K besedi sc je oglasil tov. Pratuša, ki je popisal bedno stanje delavcev tamkajšnje graščine, katerih stanje ne odgovarja v prav nobenem oziru sedanjim življenskim razmeram. Zadevo se je sprejelo na znanje in se bo v najkrajšem času vkrenilo potrebno, da bo tudi gospa Suppanta morala smatrati vse svoje delavce za ljudi in na za živino, ki živi v podzemeljskih bnogih. Po Končanih raznoterih vprašanjih in odgovorih je tov. predsednik zaključil zborovanje. Ustanovljena je zopet ena naših trdnjav, ki bo po svoji moči skrbela, da bo jugoslovanski delavec na lastni zemlji sam svoj gospod in ne več suženj tujca. Dopisi. Iz Kočevja. Kako so naši Kočevci človekoljubni, nam je nov dokaz smrt profesorja Obergfolla. Mož je bil duša nemškega življa v Kočevju, dober svetovalec županu, gozdarskemu uradu, raznim nemškutarsklm dru-štvoni itd., ter v vsakem oziru jako delaven. Resnica je, kakor piše ,,Ge-nossenschafter" v št. 4, da je bil njegov pogreb jako veličasten, pozabil pa je omeniti, da je Obergfoll kot najboljša moč vseh Kočevcev, umrl vsled nezadostne hrane. Ce bi njegovi ljubljenci storili svojo dolžnost vsaj nekaj mescev pred pogrebom, bi mož lahko najbrž še danes zanje delal. Nov dokaz nehvaležnosti sveta in opozarjamo marsikaterega Slovenca, naj se ne brati s Kočevci. Celje. Veselice tukajšnjega nem-kega „Atletik-Sportkluba“ se je poleg mnogih drugih Slovencev (po imenu) tudi udeležil ter v prav mili „Herreri-sprachi“ kramljal —• ,,narodno - zavedni", vrli somišljenik gospode v Strossmajerjevi ulici naš dični. ., policijski ravnatelj. ,,Novi Dobi“ privoščimo še poln koš sličnih ,,vrlih somišljenikov1'! Pa vendar ne bodo rekli gospod ravnatelj, da so bili v službi? Sramota! Na veselici celjskega nemškega „Športnega kluba" (zbirališče nemškutarskih in protinarodnih elementov) katero so posetili v večjem številu tudi celjski „zavedni“ Slovenci, se je slišala od strani gotovih „ tevtonskih" dam opazka: — „Schauts, wie die Windischen gut dcutsch konnen, wenn sie wollen“y Naši dični ..narodnjaki" pa so z njimi „briiderlich“ kramljali v blaženi — švabščini do ranega jutra. Ali vas ni sram? — Pravkar zopet slišimo, da se vrši v prihodnjih tednih v hotelu „Union" zloglasni ,,Jagdball" — gotovo zopet pod okriljem bajonetov. Merodajnim krogom priporočamo vzdržnost, ker naše potrpežljivosti je konec. Slovenski živelj na Koroškem se mori in trpinči, našo posest ugo-nablja in požiga — bratci teh roparjev pa se pri nas repenčijo in ,,heila-jo“, kakor se jim zljubi, poleg tega pa še ironično zbadajo. Čaša je polna! ..Ptujski list“ je začel zadnje dni pisati nekoliko bolj v narodnem duhu. Ni to morda povod graškega zborovanja za priklopitev Spodnje Štajerske Avstriji, temveč predvsem dejstvo, da so volitve končane in da JDS ne more sedaj računati pri nobenih volitvah več na ptujske nemškutar-ske glasove. No naj bo temu tako ali tako, preokret v pisarni ptujskega lista pozdravljamo, upamo pa seveda, da ne ostane samo pri frazah na papirju temveč, da bodo sledila tudi prej)otrebna dejanja. Opomnili bi ob tej priliki g. dr. Gosaka, da naj kot mestni svetovalec ne deli obrtnih koncesij večinoma le Nemcem in nemčur-jem, temveč naj sc pri tem ozira predvsem na Slovence, pa bo nemškutarjem hitro upadel greben. — O »fotografu" Schrotterju smo že parkrat pisali, da je zagrizen nemčur iz Celovca, da pa je kljub temu dobil koncesijo za fotografični zavod. /Kakšna so bila izpričevala nam ni znano, slišali j)a smo, da ga zasleduje mariborsko sodišče, ki je prepričalo ko-nečno tudi g. dr. Gosaka, da možakar ni nikak fotograf, ampak krojač. —• Upamo, da se v bodoče takih napak ne bo več delalo. Jano Prando”. Politična šola. Priredil tov. Fakin Zorko. Pod tem naslovom bomo prinašali osnovne politične nauke v poljudni razpravi za naše delavstvo. Za osnovo nam služi potitičili katekizem od t. P. Kaline, poslanca naše bralske stranke na Češkem. Upamo da bodo v času, ko je naše delavstvo po brezvestni demagogiji zbegano do skrajnosti, naši čitatelji radi vzeli v roke tudi poučno snov o politiki. Naše somišljenike opozarjamo, da naj služijo pod tem naslovom napisana razmotrivanja za osnovo političnih šol v naših krajevnih političnih in izobraževalnih organizacijah. Feudalizem. Predhodnik današnje politične ureditve je bil feudalizem, to je ureditev, CfRlE. SITAR LJUBLJANA A A podružnica Maribor ki je bila osnovana na hierarhiji, ali priznani vladi plemenitašev. Tlačanstvo in tlaka sta glavna njegova znaka. Vrhovni lastniki zemlje in posestev so bili plemenitaši, ki so od obdelovalca kmeta zahtevali razne službe, plačila in davke. Lastninsko pravo teh kmetov je bilo omejeno po vrhovnem lastninskem pravu plemenitašev, tako, da kmetje niso niti mogli svobodno razpolagati z zemljišči, niti jih zapustiti brez dovoljenja svojega plemiškega gospodarja. Bili so, kakor se pravi priklenjeni k svoji zemlji in proti volji svojih gospodarjev niso mogli storiti nobenega svobodnega koraka: nahajali so se v tlačanstvu. Gosposka je morala dati posebno dovoljenje, ako se je kdo hotel posvetiti obrti ali kakšnemu drugemu poklicu. Tako je bilo prošlo ljudstvo v popolni odvisnosti od volje gosposke. Ta vlada gosposke se imenuje posvetna hierarhija za razliko od cerkvene hierarhije, k kateri se v cerkvi šteje vsa višja duhovščina. Hierarhistična se imenuje vsaka ureditev, ali socijalna, politična, ali pa druga organizacija, v kateri je ljudstvo razdeljeno na višje in nižje razrede, in v katerih višji vladajo. Popolnoma tako je bilo v feudalizmu. Porod feudalizmn in hierarhije se nam razlaga jako različno; tudi vzrokov za ta nastanek se našteva več vrst. Zgodovina nas uči, da je prosto ljudstvo šlo deloma prostovoljno v tlačanstvo, deloma pa bilo vanj s silo pahnjeno. Moramo si predstavljati srednjeveško društvo, ki še ni imelo tako trdnih političnih organizacij, kakor jih ima naša družba, predstavljati si moramo prostrana seljišča celih plemen, roparsko delavnost nekaterih po poklicu bojnih plemen, šele potem lahko zapo- pademo nastanek feudalizma. Produktivnih stanov, ki so bili takrat v glavnem poljedelci, pastirji in obrtniki, so bili v stalni nevarnosti, da jim bo njihovo imetje oropano in njih dom oplenjen. Absolutni vladar s svojo vojsko ni mogel biti povsod in pri nezadostnih prometnih sredstvih, je bilo tudi težavno poročati vladarju o roparskih napadih. Bila je potrebna obramba proti zunanjim neprijateljem in to je bil vzrok za nastanek mejniških gradov in trdnjavic. Prosto ljudstvo pa se je sedaj moralo podvreči volji grajskega gospoda ali [dobrovoljno, ali pa se je podvrglo z nasilno močjo. Imelo je na izbero: ali pustiti se napasti pri svojem mirnem delu, oropati in potem vreči se v tlačanstvo, ali pa podati se v tlačanstvo gospode samo. Kralji, knezi in cesarji so sami pomagali pri občni upeljavi te ureditve. Pobirali so davke od gosposke in gosposka jih je pobirala od ljudstva. Vsak posamezen plemenitaš si je vzdrževal svojo vojsko, ki je služila ednako temu, da je odbijala napade na njegove podanike kot, da je z napadi množila njihovo število. Počenjanje mnogih ftudalnih gospodov ni zaostajalo v ničemur za počenjanjem roparjev, da včasih ga je še celo presegala. Roparji so svoje žrtve okradli, pa so jim vsaj pustili svobodo, med tem, koso feudalni gospodje prostemu ljudstvu odvzeli ravno vsako prostost. Kot torej vidimo, je bil feudali-zcm barbarska in nepravična ureditev in to tem bolj, ker se je vzdržal še dolga stoletja potem, ko je že zdavnaj zgubil svoj prvotni namen. Ko so se enkrat razmere ustavile in ko se je državna organizacija izpopolnila, ni bilo več potrebna obrana proti sovražnim vpadom, medtem, ko je bila podlož-nost v početku nekako upi jv.cena kot protivrednost za zaščito imetja in živ- Feudalni sistem je rodil in omogočil suženjstvu podobno izkoriščanje ljudstva od strani plemenitašev. Ta sistem je bil vzrok za vznik zajedalnih eksistenc, ki so iz človeštva izsesavale vse njegove sile in zmožnosti. Na hrbet podložnih se je naložil jarem dela: obdelavati so morali gosposka polja in spravljati sadove z njih, poleg tega pa so morali kot davek oddajati del žetve z lastne zemlje, ne da bi se na kak način mogli rešiti iz tlačanstva in podložništva ali sc iz njega odkupiti. Podložništvo in tlaka je. tlačila ljudstvo k tlom in nikakega izgle-da ni bilo na njihov konec. Fcudalna gosposka kot da bi imela na večne čase zagotovljeno, da se bo ljudstvo pustilo od nje odirati, ne da bi vedelo zakaj. Držeča jjodložno ljudstvo popolnoma v svoji moči, si je gosposka dovoljevala proti njemu grobo, brezvestno izkoriščanje in pregrehe, zasužnjevala in poniževala ga je čimdalje bolj in zagrenila mu v vsako uro življenja. Dogajalo se je vse, kar se nesvobodnim od strani neplemenitih gospodarjev dogoditi more. Jasno je, da ni bilo v takih razmerah možno, da bi se trgovina in obrt svobodno razvijali. Delavne sile so bile vsled podložništva in tlačanstva prikovane k poljedelstvu. Feudalni sistem je bil v neizo-gospodarskemu razvoju, preko dejstva, da je bil v svoji osnovi neopravičeno zasužnjevanja širokih plasti. — Šele v i8. stoletju se je pričel ta sistem bližati svojemu koncu, čeprav so že tudi prej porajali takozvdni kmečki ujrori (punti), t. j. upori proti gosposki, s katerimi so se hotela odstraniti feudalna ureditev. Pri nas je mi iu JJUU V V-/VJ O t. V U lil Kdor hoee imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo naj se obrne edino le na tvrdko TONE MALGAJ pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica 6 ripoTodajoft dobro postrežbo, vodno sveže pivo, domača pristna vina In dobro kuhinjo po zelo znižanih cenah, prosim za obilen obisk ===== FRANJO STIKLER Restavracija juž. kol. Maribor. Ivan! Pridi nazaj! Vse naj bo pozabljeno! Gospoda se ne jezi več na te Od kar rabim za čevlje pravo terpentino-;vo čistilo „ERDAL“. 1 Milka. franc Brumat ^ Ljubljana >£> / Mestni trg štev. 25, I. n «= o ______ —t n, po w. —» CD O* cn< eo O GO Gubca, ki so plemenitaši po svoji zmagi za kazen pustili v Zagrebu kronati z razbeljeno železno krono. Za časa cesarja Jožefa II. (naprednega sicer ali hudega germaniza-torja) je bila v bivši avstro-ogrski odstranjeno osebno podložništvo in omogočeno odkupiti se z tlake. Šele 1. 1848. se je jiodložništvo in tlaka v Avstriji popolnoma odpravila, dasi se je moralo kmečko ljudstvo tudi takrat odkupiti, zakar se je izpačalo preko 72 miljonov goldinarjev. Feudalni sistem je bil zato ovira gibnem spoju z državo z absolutnim vladanjem; v absolutizmu je imel svojo oporo, kot jo je absolutizem našel v njem. Z zmago konstitucijonali/ma (sovlada ljudstva) je moral nuino propasti in se gotovo ne bo vrnil nikdar več. Svoboda imetja, svoboda zemlje in posestev je vir tudi vseh ostalih državljanskih pravic. Feudalni sistem ni omejeval samo lastninskih pravic temveč, tudi osebne pravice, kar dokazuje s celo svojo eksistenco. Razumljivo je, da se je jdemstvo nerado ločilo od feudalizma, ker je bil zanj izčrpen vir bogastva 111 moči, medtem ko je pomenjal za ljudstvo bedo in izkoriščanje. Mogoče je med bivšimi ple-menitaši še danes mnogo takih, ki hrepene po bivšem feudalizmu, ali zmagoviti |)ohod svobodnih, demokratičnih ureditev izključuje njegovo obnovitev in je s tem zapečatena tudi usoda vsaki hierarhiji. (Dalje prih.) Izdaja konzorcij „Nove Pravde". Odgovorni urednik: H, Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani. t. naznanja, da ie začela uradovati na Aleksandrovi cesti št 46 (prejšnja kavarna Tegetthoff). Izvršuje vse bančne posle, borzna naročila, izplačuje in izdaja akredetive, ima dovoljenje izdajati uverenja, prodajati in nakupovali valut t1 vize in čeke, j