Natisov 15.000. "~^pi .Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-iJrijo: za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane ta celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštne. Naročnino je plačati naprej. Posamezne ftevse prodajajo po 8 v. Oredništvo in uprav-rittvo se nahajata v Plop, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo nI odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80"— za '/, strani K 40 — za V* strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vi« strani K za '/ti strani K za '/•» strani K Pri večkratnem oznanila se cena prisierno zniža. 5 — 250 1 — Štev. 13. V Ptuju y nedeljo dne 28. marca 1915. XTL letnik. Svetovna vojska Przemysl padel. — Ljuta bitka v Karpatih; vjetih 4000 Rusov. — Nemci si zopet osvojijo Memel. — Dardanele nepremagane, Angleži in Francozi izgubili mnogo vojnih ladij. Avstrijsko vojno poročilo. Odbit ruski ponočni napad. Izpad iz Przemysla. Dunaj, 20. marca. (Uradno). Na kar-pateki fronti se ni pripetilo posebno novega. Na nekaterih krajih bil je artiljerijeki boj. Severno'zapadno od Nadworne smo ponočni napad večih rnskih bataljonov krvavo odbili, ko so prišli že na sto korakov do naših vrst. Na drugih delih fronte v jažno-vzhodni Galiciji bil je primeroma mir. Na Poljskem in v zapadni Galiciji ničesar Hrabra posadka Przemysla je po daljšem presledku včeraj naredila izpad v vzhodni smeri. Zadela je ob veliko sovražno moč ter se je po večurnem boju vrnila v trdnjavsko okrožje. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Dunaj, 21. marca. (Uradno). V Karpatih je včeraj prišlo med prelazoma Uszok in Koniečna do ljutih bojev. Že v noči do 20. marca ao , poskušali sovražni oddelki nekatere naših opornih postojank nenadoma zavzeti, toda povsodi so bili z velikimi izgubami odbiti. V jutranjih urah ponovili so se ruski napadi v večjem obsegu. Pričeti boji ao na posameznih odsekih trajali celi dan naprej. Do večera bile so ruske čete, ki so prodrle v naše stališče ob S a n u že do Smol-nika in Alsovagony vržene nazaj in smo zajeli 1070 mož. Na ostali fronti se ni nič pomembnega pri-godilo. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Przemysl je padel. Dunaj, 22. marca. (Kor. urad.) Uradno razglašajo, dne 22. marca. Po štiriinpolmesečnem obkoljenju, ob koncu svojih moči, je trdnjava Przemysl v časti padla dne 22. marca. Ko so zaloge živil jele sredi tega meseca pohajati, se je general pehote pl. Kusmanek odločil k zadnjemu napadu. Izpadalne čete so dne 19. t. m. zgodaj zjutraj udarile preko trdnjavske črte in so se držale do skrajnosti v sedeinumem boju proti sil- nim ruskim četam. Končno je premoč števila prisilila naše čete, da so "je umaknile za utrd beno črto. V naslednji noči so Rusi udarili proti raznim frontam v Przemyslu. Ti napadi so se kakor vsi prejšnji razbili ob ognju hrabro hranjenih utrdb. Ker je po izpadu dne 19. t. m. najskrajnejša omejitev v živilnih racijah dovoljevala samo tridnevni odpor, je trdnjavski poveljnik med tem dobil ukaz, naj trdnjavo po poteku tega roka in čim prej uniči vojni materijal, izroči sovražniku. Kakor je poročal neki letalec iz Przemysla, se je dejansko posrečilo pravočasno razdejati utrdbe, vse topove, municijo in utrjene naprave. Požrtvovalna in junaška vztrajnost in zadnji boj posadke zaslužuje ne manjšo pohvalo kakor njena hrabrost v prejšnjih naskokih in bojih. Tega priznanja tndi sovražnik ne bo odrekal przemyslskim junakom. Padec trdnjave, s katerim je armadno vodstvo moralo računati že dalje časa, na položaj ne upljiva mnogo. Pri poljski armadi trajajo boji v karpat-skem odseku od prelaza Uszok do sedla Ko-nieczna. Namestnik generalštabnega šefa : pl. Hofer, fml. Dunaj, 22. marca. (Kor. urad.) Feldmar-šal nadvojvoda Friderik je izdal to-le armadno povelje: Po štiri iu polmesečnih bojih, v katerih je imel trdovratno in brezobzirno, toda vedno brezuspešno naskakujoči sovražnik silne izgube in po krvavi zavrnitvi njegovih, še v zadnjem času, zlasti dne 20. in 21. marca dan in noč izvršenih poskusov, vzeti trdnjavo Przemysl s silo, je junaška trdnjavska posadka, ki je še dne 19. marca s zadnjo močjo poskusila, razbiti premočni obroč obkoljenja, premagana od lakote, na povelje in ko je razdejala in razstrelila vse trdnjavske naprave, mostove, orožje municijo in vojni materijal vzela, nato prepustila razvaline Przemysla sovražniku. Nepremaganim junakom iz Przemysla naš tovariški pozdrav in našo zahvalo. Premagale so jih naravne sile, ni jih premagal sovražnik. Ostanejo nam svetel vzgled zvestega izpolnjevanja dolžnosti do skrajne meje človeške moči. Obramba Przemysla ostane za večne čase sijajen list slavne naše armade. Feldmaršal nadvojvoda Friderik. Ljuta bitka v Karpatih. 4.000 Rusov vjetih. Dunaj, 23. marca (Uradno). Boji v kar-patskem oddelku od prelaza Uszok do sedla Konieczna trajajo naprej. V zadnjih dveh dneh smo zopet odbili močne sovražnikove napade ter vjeli 3.300 Rusov. V boju za neko višino pri W y s k o w u posrečilo ae je nam vreči sovražnika iz njegovih postojank in vjeti 3 častnike ter 685 mož. Ma ostalih frontah se ni pripetilo kaj po- Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nova strašanska bitka v karpatih. Vojni poročevalec časnika „Morgeu'1 brzo-javi svojemu listu sledeče: Pri najlepšem spomladnem vremenu pričela se je v Karpatih sedaj najgrozovitejša bitka, kakoršne še v tej vojski ni bilo. Rusi so vse razpoložljive moči k fronti pritegnili ter napadajo neprenehoma. Pri Dukli, Uszoku in Lup-kowu dosegli so ti napadi svoj višek. Našim nedosegljivim krdelom ae je posrečilo, vse te brezmerne mase sovražnikove s strašanskimi krvnimi žrtvami odbiti. Torišča pred našimi prednjimi vrstami so z mrtveci pokrita. Kako dolgo bo to orjaško klanje, kateremu ni enakega, trpelo in kako da se bo končalo, se sedaj seveda ne more presoditi. Kvečjemu se zna vprašati, ali bode Rusom mogoče vse verzeli tudi v bodoče spopolniti, to se pravi: ali so zares njihove rezerve neizčrpljive. Naša domovina sme s ponosom in zaupanjem na svoje vojake zreti. Zmaga pri Črnovicah. „Az Est" poroča iz Crnovic, da so Rusi ondi od dveh strani naše prav ljuto napadli, toda naši bajonetni naskoki ao jih odbili ter pognali v beg. Nato so jih naši od več strani vnovič napadli, Rusi so bežali skozi ogenj naših stranskih vrst in bili strašno poraženi, kljub temu da je ruska artiljerija pehoto dobro branila. Naši so vjeli 200 Rusov, med temi tudi več oficirjev. _ 2 — Straachill'ova greniSio«, is ■•lenjava w#|l*SI Vllmill aAlAnlaV w na)bcli "peStaih korenin. Stra.ohiU'ov* n«n51a» is xvUnla« je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših «*•* 0)»M»MU AQiOUJAV „ied tega prisaano najbolj« šelodec okrepčnjooi prebavni liker. Iz nemškega vzhodnega bojišča. Zopetna osvojitev Memela. — Vsi ruski napadi na Poljskem odbiti. B e r o 1 i n, 22. marca. (Kor. ur.) Wolffov biro javlja: Veliki glavni stan, dne 22. marca. Vzhodno bojišče. Po kratkem boju jožno od mesta in po trdovratni poulični borbi smo včeraj zopet prepodili Rase iz Memela. Pod zaščito ruskih čet je ta ruska sodrga plenila imetje in premoženje prebivalstva, nalagala privatno imetje na vozove in je spravljala preko meje. Poročilo o tem postopanju še objavimo. Severno od Mariampola smo odbili ruske napade. Sovražnik je imel težke izgube. Zapadno od Orzyca pri Jednoroscu, severno-vzhodno od Przasznysza in severnozapadno od Ciechanowa so se ruski podnevni in nočni napadi razbili ob našem ognju; 420 vjetnikov je ostalo v teh bojih v naših rokah. Vrhovno arms dno vodstvo. Iz Petrograda se poroča, da se nemško obleganje ruske tcdnjave^Osovice nadaljuje. Nemcem se je poarečilo, da so v največji bližini mesta postavili nekaj baterij. Nemške granate so napravilo v mestu in v trdnjavi veliko škode. Tudi okrog Prasnysza se vršijo sedsj zopet živahni boji. Nemška artiljerija obstreljuje ruske postojanke s vso srditostjo. Nemci so močno ojačili tudi svoje postojanke ob Bzuri. j Podmorski boj Nemčije. Iz Londona se dne 23. marca brzojavno poroča:- Vsled tedenskega izkaza admiralitete torpediranih in potopljenih je bilo od 10. do 17. t. m. osmero angleških trgovskih ladij s 22 825 tonami. Tri droge ladje, ki so bile tor-pedirane, so priplule v pristanišča. Od početka vojske je izgubila Anglija 96 ladij. 54 od teh je bilo potopljenih od križark, 12 skoz mine, 80 pa od podmorskih čolnov. K temu število ribiške ladje in čolni še niso prišteti. Iz francoskega bojišča. Nemci na francoskih tleh povsodi trajno napredujejo. Kjerkoli se spuste zavezni Angleži in Francozi v boj, vsepovsodi so premagani in trpe velike izgube na moštvu in različnim vojnim materijalom, tako n. pr. pri C a r e n c y, t Champagni, Beausejour, Combres, Apremont, Flirey, Badonviller in še drugod. Pri C h a p e 11 e sta izgubila zaveznika več tisoč mrtvih in od Nemcev vjetih. Na Pariz mečejo nemški Zepelini bombe, vsled česar je prebivalstvo tega velikanskega mesta popolnoma zbegano. Tudi na O s t e n d e in Verdun so metali Zepelini bombe in povzročili mnogo škode. Pzremysl. Velika in znamenita trdnjava v srcu Galicije, Przemysl, je po štiri in pol meseca trajajočem obleganju vsled pomanjkanja živil, padla v roke ruske armade. Przemysl je padel, a padel je vsled tega, ker ga je premagala lakota, padel je po dolgi General in usmiljeni brat. Resnična dogodba. (Konec.) V. Nekega dne šel je brat Bertrand kakor navadno h knezu, da bi se prepričal, kako se kaj vrača zdravje prevzvišenega gospoda. Toda v predsobi se mu je naznanilo, da ima knez v svoji sprejemni dvorani imeniten obisk in dokler da ta ne odide nikdo ne sme vstopiti. Seveda je to povelje veljalo tudi za našega usmiljenega brata, ki je ravnodušno Bklenil čakati. Sedaj se odpro vrata čakalne dvorane še enkrat in skozi nje vstopi nek častnik od artilerijskega štaba. Tudi temu je dvornik povedal, da naj blagovoli malo počakati. Koj pri vstopu častnika se je bratu Ber-trandu zdel obraz nekako znan. Že v prvi minuti je dognal, da so poteze na obrazjj, tega in junaški obrambi, ne zavojevan, nego od lakote oslabljen. Posadka se je držala do zadnje skorje kruha in zato ji tudi zgodovina ne bo odrekla zsslnženih lavorik. Przemysl je staroslavno mesto. Že leta 981. je bilo prvič zavojevaao po Vladimirja Velikem; leta 1018. je to mesto zavojeval Boleslav Veliki; leta 1031. je prišlo pod gospodstvo južuo-ru8kih vladarjev in je končno za časa Kazimirja Velikega pripadlo kraljevini Poljski, pri kateri je ostalo, dokler ni Galicija prišla k Avstriji. V trdnjavo je bil Przemysl spremenjen leta 1874. Zgrajeni so bili okrog mesta veliki lorti, zgrajene so bile vojašnice in skladišča in splošno je veljala ta trdnjava za nezavzemljivo. Sedaj smo videli, da tudi res ni bila zavzeta, ampak je padla, ker je zmanjkalo živil. Przemysl leži na desnem bregu reke San, čez katero vodi 180 metrov dolg most. Me8to ima kakih 50.000 prebivalcev. Koliko je bilo sedaj vojaštva v trdnjavi, ni znano. V Przemyslu je sedež okrajnega glavarstva, okrožnega sodišča. in okrajnega finančnega ravnateljstva ter rimsko-katoliškega in grško katoliškega škofa, ter kornega zapovedništva. V mestu ste dve stolni cerkvi, poljska in rntenska gimnazija, učiteljišče in dve duhovski semenišči. Prebivalstvo v mestu je po večini poljsko, prebivalstvo okolice je rutensko. Mesto ima dva lepa spomenika : kralja Sobjeskega in pesnika Mickiewicza. Takrat, ko so prišla na dan izdajstva generalštabnega polkovnika Redla, se je vobče sodilo, da je izdal prav vse načrte in tajnosti trdnjave Przemysl. Če je to tudi res storil — brezuspešni naskoki ruske armade so pokazali, da je vojna uprava znala trdnjavo spraviti v tako stanje, da je rii bilo mogoče premagati. Ljuti boji za Darnele. vrše se sedaj zopet s vso srditostjo. Tarška poročila pravijo, da je izmed angleških in francoskih , bojnih ladij ndrla edina križarka »Amethyst" v Dardariele. Križarko je spremljal angleški zrakoplov, ki je bil svoj čas dodeljen angleškemu mornariškemu odposlanstvu v Carigradu, in so mu bile razmere v morski ožini dobro znane A tudi križarka »Ametyst* se je morala kmalu vrniti, ne da bi bila predrla notranjo dardanelsko črto, kije zavarovana z minami. Vsled turškega ognja je bila „ Amethyst" tako poškodovana, da se je morala umakniti iz ožine. Obstreljevanje dardanelskih utrdb po sovražnih ladjah se je vršilo dosedaj edino le z odprtega Egejskega morja v bližini S to za poznejše operacije precejšnje važnosti. Tudi v Bukovini niso dosegli Rusi nobenega uspeha. Nemške odredbe proti ruskemu požiganju vasi. Nemško najvišje armadno vodstvo izdalo in poslalo je roškemu nadpoveljništvu sledeče armadno povelje: „ Cenen uspeh so dosegle ruske državno-brambne tolpe pri vpadu v najsevernejši kot vzhodne Pruske v smeri proti Memelu. Plenile in požigale so vasi in graščine. Mestam na od nas zasedenem ruskem ozemlju je bilo za kazen naloženo plačilo večjih svot kot odškodnina. Za vsako od teh tolp požgaoo vas ali posestvo na nemških tleh bodemo požgali tri vasi ali posestva na od nas zasedenem ruskem ozemlju. Na vsako požiganje v Memelu bomo odgovorili s tem, da bomo zažgali ruska vladna poslopja v Sowalkiju in drugih glavnih mestih gubernij, ki so od nas zasedene. Najvišje armadno vodstvo. Kitajska in Japonska. Poroča se, da je odredil mikado mobilizacijo brodovja. Iz Pekinga javljajo : Predsednik Yuan-šikaj je preklical svojo prošnjo na angleško vlado, da naj posreduje med Kitajsko in Japonsko. Pričakuje se, da bo japonski ultimatum odklonil. niške obleke, hodil je bolj v ozadju dvorane gor io dol in se tudi za trenutek ni ozrl na brata Bertranda. Mogoče je tudi nosil v svoji glavi važne reči, načrte, ki jih namerava kneza predložiti! Konečno se Bertrand ni zamogel več premagovati, s ponižnim pogledom in b pohlevnim korakom stopi pred brhkega častnika in reče: „Ali mi je dovoljeno vprašati, gospod major, če niste v Berolinu rojeni? Major Schroder obstoji, pogleda vprašalca ter mu precej hladno odgovori: „To sem." „In se ne pišete za Schroderja?" Major je postal nekako nejevoljen ter odgovoril še hladneje: »Tako se pišem. Ali j morebiti Vam še nadalje izpraševati poljubi, go-' spod frater?" »Ali niste imeli nekdaj mlajšega brata z imenom Vilhelm?" Major se začudi temu vprašanju ter naglo * 3 — Amerika zahteva podaljšanje ultimata. t Stockholm, 22. marca. Petrogradska • „Rječ" poroča: Ameriški veleposlanik v Tokin je izročil japonski vladi noto ameriške vlade, j ki zahteva, da podaljša Japonska svoj 25. t. m. j potekajoči ultimatum. Iz Pekinga javljajo: V Šanghaj je prispelo 9 angleških vojnih ladij. Boji v Egiptu. V Egiptu se zbira nad Angleži huda nevihte. Domače prebivalstvo drži vsled skupne vere s Tnrki in mnogo egiptovskih vojakov je že pobegnilo iz angleških vrst. Chodepoln oblak za Angleže se približnje od jugozapada, od koder se bližajo divji Sennsi (arabski narod), ki štejejo v svoji armadi črez 70.000 mož, samih bralnih in jako bojevitih sinov puščave. Avstrijski Hindenburg v Karpatih. Mažarski list „Pesti Naplo" posvečuje cel članek junaku Svetozarja Boroevič-u, našemu najslavnejšemu generalu v karpatekih bojih ; piše med drugim n. pr. sledeče : Središče vseh dogodkov, kateri se tičejo karpatskih čet, je general Boroevič. On je najpopularnejši vodja naših čet. Iss svojega glavnega staDa razpošilja vsa povelja in >odi usodo tisočerih ljudi. Dan za dnevom pride v njegov glavni stan in zopet odide neizmerno število telegramov, ogromno vlakov, imptzantni automo-bili, aeroplani in vsa moderna občila, ki jih imamo zato, da čim hitreje nosijo poročila z bojišča v glavni stan in zopet nazaj. Ta vrli general izvršuje svojo nalogo na najpopolnejši način. Pod njem ima vsak prideljen oficir svoj natančno določen delokrog, kojega nn sme prestopiti ali celo se v druzega vtikati. Njegov glavni stan je podoben veliki tovarni, kjer so delavci vojaki in vojaški uradniki. Praga teh sob ne more prestopiti noben meščan in tujec še se približati ne more, ker je poslopje od vseh strani obdano z močnimi stražami. Mesto, v katerem ima svoj glavni stan, bilo je pred vojsko čisto neznatno in skoraj nepoznano, ajsedaj je vedno polno ljudstva, promet je zelo bučen, če pride v to mesto kak minister, kak odličen visok častnik ali kak diplomat, nihče se ne zmeni zanj, občinstvo ga niti ne opazi, toda če se prikaže Boroevič, pa se vse občinstvo nekako razburi; vse je zanj navdušeno in vsakdor obožnje tega odličnega generala, ki je nasproti vsakomur prijazen in uljuden. Vsi zaupajo in verujejo v njega in vselej. kadar se prikaže, nastane v prebivalstvu neko posebno napeto pričakovanje. Boroevič je silno delaven in toraj rad gre — kolikor mu je možno — na izprehod. Tudi na fronti hodi na izprehod po cele tri ure na dan. Zjutraj vstaja zarano, ter se po skromnem zajutrku takoj loti dela. V Karpatih mu je znana vsaka točka, vsak grič, vsak klanec, vsaka steza in nje ovinki, vsako brdo in visočine. Z gotovostjo preračuni, kje da bojo Rusi tepeni. In zato mu vsakdo zaupa in če se pokaže, je vse pomirjeno. Ta slovit general ni enostranski, vse ga zanima in o vsem je najboljše po-dučen. On je mož hitrih činov ter ne odlaga izvršitve, h kateri se je bil odločil. Na izprehod ne gre nikdar sam, ampak vedno v spremstvu enega ali dveh častnikov svojega štaba. Njegovo obnašanje je vedno vojaško, obraz pa mu je jasen in poln veselja. Nikdo ga še Di videl čmernih lic in nagrbanČe-nega čela. Oči so mu svitle in žive ter odsevajo njegovo dobrodušnost. Njegova hoja in vsaka kretnja je živahna in prijetna. V službi je izredno strog in neizprosen mož jeklen. o8 pred vojsko se je nekoč izrazil v prijateljski družbi o neobhodnosti vojne med nami in Rosi baje tako le : „Rnski moloh neprestano narašča in ta velikan nam grozi, da nas bo tudi požrl. Ako z vojsko odlagamo, dali mu bodemo s tem samo časa, da se ukrepi v gospodarskem in kul: urnem oziru; to pa moramo na vsak način preprečiti." Vedel je že takrat, kaj da ima priti. Že v vojaški šoli kazal je posebno spretnost in talent za taktiko. Pri vsaki vojni igri je bil vselej zmagovalec in je svoje tovariše vedno prekašal, ki so večkrat prosili, da bi jim pomagal rešiti kako bolj komplicirano bojno igro. Večkrat se je baje celo pripetilo, da je ob taki priliki premagal svojega lastnega profesorja. Bolni, napljnčih Sanaforij iJkŽleraat j HofjKkgff30.jS^erato. Prosptitf^ J C. k. krajni komisar za agrarne operacije. Št. 36/3—15. Jako nujno. Maribor, dne 16 marca 1915. Uporaba vojnih vjetnikov. Tsem občinskim predstoj-ništvom, okrajnim odborom, alpskim odborom, kmetijskim podružnicam. A) Oddaja vojnih vjetnikov. C. kr. ministerstva so ukrenila, da se naj vojni vjetniki kolikor mogoče uporabijo za poljedelska obdelovalna ali melijoracijska dela kakor tudi za zgradbo cest. Vojaška uprava je skrajno ugodljivo privolila v oddajo vojnih vjetnikov za poljedelska in druga manjša dela — celo i delovnih skupinah po 30 možev. B) Pogoji. 1. Glede del, ki se naj bi izvršila, se za posebno važne smatrajo zgradbe alpskih cest in večje melijoracije. Pa tudi za manjša dela se, kakor omenjeno, morejo zahtevati vojni vjetniki. Načrti, kojih finančno pokritje je zasigurano po budgetu (proračun), se pred vsem zamorejo začeti. Slučaji, posebno pripravni za uporabo vojnih vjetnikov, se naj, ako finačno vprašanje še ni rešeno, takoj s primernim vtemeljevanjem predložijo pristojnim oblastvom; tozadevno se naj obvesti c. kr. krajni komisar v Mariboru. 2. Predpogoji za uporabo vojnih vjetnikov bo nesumna pitna voda, primerna odstranitev odpadkov (stranišča), perijodična zdravstvena nadzoritev ter zdravitev po občinskem, okrajnem ali distriktnem zdravniku — o čem se je pri ministerstvu za notranje zadeve izdelalo vodilo odgovori: „Seveda! Seveda! Odkod veste to? Ali ste ga mogoče poznali? — Oh če veste česar o njem poročati?" Z naglico je govoril te besede. „ Seveda zamorem to in sicer samo jaz in nobeden drugi človek!" Major Schroder še bolj ostrmi: „Vi in nobeden drug človek?" — Kako? Ali bi bilo mogoče —?" „Fricl! Frlcl! Ali sem samemu sebi postal tako nepodoben, da me nikakor ne zamoreš spoznati? —" „Bog v nebesih! In te si Ti? Vilhelm! Ti v tej obleki? 0 moj brat! Moj brat!" — Skočila ste eden k drugemu in se srčno objela, pozabivša na kraj, na katerem se to godi! Pozabila ste, da sta v predsobi prevzvišenega kneza, pozabila sta v tem trenutku na vse kneze po vesoljnem svetu, objemala se z glasnimi vsklici veselja tako glasno, da ju niso samo vsi nav- zoči začudeno gledali, temveč da je stopil tudi knez iz svoje sprejemne dvorane pogledat kaj se tukaj godi. Njegovo začudenje je presegalo vse meje, ko je zagledal svojega ljubljenca, majorja Schroderja v tesnem objemu usmiljenega brata, s katerem sta se neprenehoma srčno kuševala. Pristopil je trdno pred nju ter že v drugič vprašal, kaj da zamore biti vzrok njuni črezmerni veselosti; bila sta slepa in gluha za vso okolico. Nato pa njuno pripovedovanje in kneževo presenetenje, to se da lažje misliti kakor popisati! Romantika te dolge ločitve, srečna prememba v njuni osodi, posebno pa čudežno svidenje — to je bila za več dni vsebina občne govorice v velikem cesarskem mestu, v katerem se je prebivalstvo k večjemu kakih štiriindvajset ur o kakem imenitnem dogodku razgovarjalo. Zvedela je o tej zadevi celo dobrosrčna in ljudo-mila vladarica Marija Terezija, ki je dala oba — ter pri večjem številu delavcev naprava ma-rodne hiše z osamljivimi prostori (glej točko d). Oddaja vojnih vjetnikov iz okuženih taborišč je izključena. Sploh se bodo vojni vjetniki pred njih oddajo podvrgli daljši zdravstveni nadzoritvi. C) Nadzoritev. Nadzoritev manjših delovnih skupin (30 možev) pripustila se bode političnim oblastvom, oziroma komisijam za žetev in občinam. Pri večjih delovnih skupinah (200 mož) prevzame vojaška uprava tudi nadzoritev. D) Stroški. Od strani delodajalcev ne dobijo vojni vjetniki nobenega plačila. Vojaška uprava da vojne vjetnike brezplačno na razpolago ter nosi tudi v vseh slučajih stroške za hrano. Delodajalci prevzamejo v vseh slučajih lo stroške za nastanitev, kuhinjsko posodo, priskr-bovanje orodja, zdravstveno nadzorovanje ter prevozne stroške železnice po vojaškem t a r i f u. Pri večjih delih v skupinah po 200 mož ter pri daljši uporabi prevzame vojaška uprava tudi postavljanje potrebnih barak (kolib) na svojo stroške in priskrbi tudi kuhinjsko posodo. Označeni pogoji morajo se proglašati kot jako ugodni. Vsled tega je želeti, da se obsežno in izdatno uporabijo delovne sile, ki se s stem dajo na razpolago. Ako se v ondotnem področju rabijo vojni vjetniki, naj se to naznani c. kr. krajnemu komisarju v Mariboru, in sicer kakor hitro mogoče, ker se bo v najbližjih dnevih v Gradcu vršila ustmena razprava o tem predmetu. C. kr. komisar a agrarne operacije: Sima Gall m. p. * * *. Razumni rojaki, pobrigajte se! Zgorajni oklic ces. kr. komisarijata za agrarne operacije v Mariboru naj vsakdo natančno in vestno prečita, ki potrebuje delavnih moči za svoja kmečka dela bodisi na polju, na travniku ali v vinogradu; dobe se — kakor je z oklica razvidno — tudi za druga opravila, toda iste pridejo pri Vas kmetovalcih, ki tvo-tvorite večino naših čiteteljev, le malo ali celo nič v poštev. Ne odlagajte čisto nič, temuč požurite se nemudoma, da dobite pomoč pri svojem delu, ki vas ne stane skoraj čisto nič. Posebno vam rojakom Slovencem polagam na srce, ne zamudite prilike, ki se Vam nudi sedaj, ponudi B zastonj in franko"! Naj nikdo izmed Vas potem ne godrnja: Ja, mi ubogi Slovenci smo pač vedno zadnji pri skledi! Ce je kdo poklican k obedu, naj pride hitro, brez obotavljenja, drugače bo zamudil in našel — prazno skledo. Ali mislite, da so pregovore kakor n.. p.: „Kcmur ni svetovati, temu se tudi ne more pomagati", — „kdor mašo zamudi, še žegna ne dobi" — in enake norci skovali ? Kdor bi to trdil, zaslužil bi sam to ime. Glejte, dragi moji, kako je to zadevo n. pr. gospod načelnik okrajnega odbora ptujskega urno spoznal za dobrodošlo izvrstno pomoč v eili, v sedanji sili splošnega pomanjkanja delavskih moči. Koj hitro, nemudoma po prejemu brate Schroder k sebi povabit, ker je želela njima ustmeno čestitat ter še tudi drugače svojo naklonjenost izkazat. Brat Bertrand se je sicer vrnil v Feldsberg, a tudi za njega je knez Liechtenstein prav po očetovski skrbel ter ga na dvojni način odlikoval. Brata ste se od sedaj naprej pogostoma videla in vezala je nju neizpremenljiva bratovska ljubezen. Vsak je bil srečen — po svoje. Starejši brat Friderik je pozneje bil povišan v baronski sten, bil imetnik polka in je umrl kot podmaršal (ieldmaršallajtnant) v Olomucu na Moravskem, kakor smo že začetkoma povedali. Bertrand prejel je na Dunaju naslov doktorja zdravilstva. Ko si je pridobil s svojo spretnostjo, s svojimi zdravniškimi uspehi in s svojo osebno ljubeznivostjo splošno spoštovanje, umrl je v visoki starosti v Eisenstadt-u na Ogrskem. Kratko pred svojo smrtjo razdelil je vso svoje imetje med svoje redovne sobrate. — t — _ 4 — oklica ces. kr. lokalnega komisarijata za agrarne operacije v Mariboru sporočil je temu uradu nazaj, da zahteva za nižje navedena dela toliko in toliko mož, vrhutega je pa še svetoval drugim, da se naj nemudoma poslužijo te nepričakovane a dobrodošle ponudbe; in med temi drugimi sta tudi dva slovenska gospoda poslanca. Do nadalje se bode v porabo vzelo vojnih vjetnikov in sicer :j 60 mož za kmetovalška dela na posestvo Štajerske hranilnicev Podlehniku; 60 mož v vzornem vinogradu g. F. Osterberger-ja; 30 mož pri upravi domen g. grofa Herber- s t e i n - a v Ptuju; 30 mož na graščini Dornava; 60 mož za dela na mestnih marofih; za popravila starih in gradenje novih cest je g. okrajni načelnik zahteval za preložitev gorske ceste na Ptujski goriv potezi okrajne ceste Ptuj Stoperce-Rogatec 100 mož, kojo zahtevo je priporočal tudi g. poslancu Ozmec-u ter občinskima zastopništvoma na Ptujski gori in v Majšpergu. Za preložitev gorske ceste v Hlaponcih v potezi okrajne ceste Ptuj-Juršinci-Gornja Radgona zahteva se 100 mož in občine Hlapovce, Polenšak in Jur-šinci so dobile naročilo, da naj prošnjo podpirajo; 500—1000 mož seje zahtevalo za regulacijo Pesnice v sodn. okrajih Ptuj, št Lenart in Maribor. Prosilo se je g. poslanca Brenčiča in g. grajščaka Quido pl. Pongratz, da vpljivata na to, da bi se ta nujna dela s pomočjo vjetnikov pospešila. Tudi občine Formin, Sv. Marjeta, Mož ganci, Mezgovci, Pacinje, Velovlek, Ivauci, Destinci, Ločice-Ternovec, Mostje in Slome so povabljene da vložijo tozadevne prošnje. Za regulacijo Drave so prošene, da bi prošnjo podpirale, občine Cvetkovci, Pobrežje, Lendova, Duplek, Sv. Nikolaj, Loka, Rašje, Št. Janž, Slovenska ves, Ho-doše, Breg, Pobrež, Dravci, Dolena, Gorenjski vrh, Zavrč, Formin, Gajovci, Mala ves, Meretinci, Stonjce, Bukovci, Sv. Marko, Zabovci, Puhla, Brstje, Karčovina. Vurberg in Sv. Martin, ter se je zahtevalo 500—1000 mož. Za zgradbo strategično neizmerno važne železnice Dunaj-S p a 1 a t o zahtevalo se je za delno progo Ptuj-Rogatec Brežce 5—10.000 vjetnikov ter se je predložila prošnja ces. kr. ministerstvu za železnice kakor tudi g. senatnemu prezidentu dr. Mirosl. Ploj-u, da blagovolita tozadevno prošnjo podpirati. Enaki pismi pcslal je g. okrajni načelnik tudi okrajnima odboroma v Rogatcu in Brežcah. Za regulacijo Dravinje se je 500 mož zahtevalo in se je zaprosilo g. poslanca 0zmec-a kakor tudi občine Vareja, Pristova, Jurovec, Lancja ves, Ptujska gora, Majšperg, St. Bolfank in Pobrež, da bi naj prošnjo podpirale. V svrho regulacije Polj-skavskega potoka zahtevalo se je 300 mož in se je spet prosil g. poslanec Ozmec ter občine Majšperg, Ptujska gora, Pristova, Vorovec, Lancja ves, Sela, št Lovrenc, Oir-kovce in Šikola, da se naj udeleže Za osnšenje močvirij od Slov. Bistrice naprej proti Jablauom, Cir-kovcam, bt. Lovrenc, Podlož, Medvedcam in Sesteržam se je zahtevalo 1000 mož ter se imenovane občine kakor tudi okrajni odbor v Slov. Bistrici naprosilo, da naj prošnjo podpirajo. Za gradnjo ceste Ptuj-S v. Martin tikoma Drave zahtevalo se je 500 mož. Za preložitev gorske ceste v Grabšincih v potezi gornjeradgonske okrajne ceste zahtevalo se je 200 mož in se okrajni odbor Gornja Radgona naprosil, da prošnjo podpira. Za gradnjo ceste Podvinci- Zgornji Velovlek se je zahtevalo 200 mož ter sta občini Ivanjci in Destinci povabljeni, da prošnjo podpirate. Za gradnjo ceste Ptuj-Sela zahtevalo se je 200 mož in povabile občine Breg, Jurovec in Ternovec-Sela, da prošnjo podpirajo. Za zgradbo ceste Jurovec- Pristova-Štogarce se je zahtevalo isto tako 200 mož ter občinam Jurovec, Majšperg, Gornja Pristova in Ptujska gora naročilo prošnjo podpirati. 2a gradnjo ceste Gorenjski vrh-Turški vrh zahtevalo se je 200 mož ter se povabile občine Gorenjski vrh, Turški vrh in Zavrč, da prošnjo podpirajo. Obenem se je poslalo enako pismo gosp. grajščaku in okrajnemu odborniku baronu Maks Kiibeck. Konečno se je še za regulacijo potočnih strug in popravo cest v Haložkih goricah zaprosilo 500 mož ter se naročilo občinam Leskovec, Vareja, Sedlašek, Podlehnik, Grušovec in Pobrež, da naj prošojo podpirajo. Skupno število zahtevanih vjetnikov znaša toraj okoli 25 000 moč Glejte, dragi čitatelji, za toliko delavnih moči se je potegnil — deloma na to vpljival — eden sam edini mož, g. okr. načelnik ptujski. Seveda ni „pri moj duši," da bo vso zaprošeno število tudi dobil, toda prošniku se navadno ne odkloni popolnič, da se mu saj toliko, kolikor je lahko mogoče. Kdor pa ne prosi, gleda potem skoz prste, godrnja in si ne ve drugače mržojo olajšati, kakor da zavida tistega, ki je prosil in — dobil. Vsak denar ima obojestranski kov (bei-derseitige Piagung) in enako ima tudi ta priteg vjetnikov dve svitli strani. Država, v kateri so doma, sedaj ne more za-nje skrbeti. Vzdrževati jih mora naša država, jim dajati stanovanje obleko in hrano. Pri tolikih tisočih pa to lepega denarja stane; od kogar da država ta denar vzeme, ker ga imeti mora, mislim, da je vsakemu davkoplačilcu znano. Ako si toraj izprosite te vjetnike za delo na Vaših posestvih, si bodete olajšali težo davčnih bremen, ker državi ne bo treba graditi velikanskih vjetniskih barak, vdrugič pa Vam bojo zastonj opravili delo, katerega bi sami ali z nedostatnimi pomožnimi delavci nikakor ne zmogli. Priporočal je tudi g. načelnik okr. zastopa, da se naj barake v manjših obsegih in posamezno v tistih okolicah stavijo, kjer se potrebuje razmeroma več vjetnikov. da bi ti-le imeli potemtakem bližje na delo. Postaviti se bi jih n. pr. zamoglo nekaj ob delih ueregulirane Pesnice, da bi imeli vjetniki tamkaj delo naprej, ako bi se za kmečka dela začasno ali trajno več ne potrebovali. Velika skupina barak— kakor je to nameravano v Šterntalu — je nepraktičen načrt za državo kakor za kmetovalce. Da se teh ponudenih delavcev v nobenem oziru ni treba bati, to Vam pojasnjuje in zagotavlja dovolj dotični uradni oklic. Bedasto bi toraj bilo, te tnje ljudi tako brez vsega dela vzdržavati, jih rediti, tem ko nam samim itak živeža že na pičlo hod Toda bog varuj, da bi me napačno razumeli in si mislili, da imate kak vzrok te ljudi sovražiti] in žnjimi surovo postopati! Reveži so kakor sol reveži naši ljudje, ki so sedaj vjetniki daleč J tam v tuji deželi med tujimi ljudmi. Tudi ti f romaki, ki imajo sedaj priti na delo v kraje imajo v svoji domovini drage svojce, riše, brate, sestre, prijatelje, neveste, ki so v skrbeh za njimi in točijo v svoji negotovo bridke solze črez vse to gorjti. — Upam, da sti me razumeli. Z Bogom! — t — Postna pridiga „Štajerčeva". (4. stran 77 vrst.) Bilo je v tistem času hudo pomanjkanje in stiska, ko se je pisalo: dne 23. marca 1915.1 In tisti čas stojim v nekem lokala pred V« špricarja pri mizi, na kateri je ležal nek nemšk časopis, ko pride od druge mize mož v delav-niški obleki, pogleda list — „že dva dni star" — ter reče: „Ah, zdaj ko smo izgubili Przemysl, zdaj pa ne čitam nobenega časopisa več ne nemškega in tudi ne slovenskega". Morebiti me je j poznal kot časnikarja ali morebiti tudi ne —] vse eno —, izrek postaranega moža me je zanimal. Kot človek, ki postim vsakomur svoje veljati, ako isto ne zadeva moje malenkosti, sem mu v mislih dal prav, nstmeno pa itak nisva besedice menjala. Ko pozneje besede tega moža nekoliko premislim, storil sem „t r d e n s k 1 e p", da čita-teljem „Štajerca" napravim nekako pridigo ali vsaj „nauk", kojemu želim, da bi našel pot v Čitateljeve možgane, ker si ne upam reči „k srcu", h kojemu itak marsikdo govori, — včasih morebiti zelo preveč, ker pogostoma razun srca tudi pamet znori. Reč je ta — po mojem mnenju. Kdor dandanes časnik piše v državi, ki je v vojsko zapletena, ima velike in mnogotere sitnobe. Ne mislim tukaj na g. državnega pravdnika, temuč samo na ljudstvo, ki časnike čita. Poročila o vojnih dogodkih bralcem skoraj nikdar ne ugajajo, kajti besedo „ngajati" si tolmačim tako, da se še tudi po daljšem Času — in tudi po desetletjih — z veseljem spominjam prijetnega dogodka, katerega sem doživel sam ali pa prejel o njem obvestilo, koje mi je „ugaja!o". Poslušajte me toraj! Če Vam časnik vsled zanesljivih uradnih poročil danes pove o kakem izvanrednem uspehu naših vrlih krdel, ste večinoma res razveseljeni ali mogoče celo navdušeni, drugi, tretji in morebiti kak deseti dan ravno tako; a sedaj pride „na enkrat" v časniku poročilo, da je sovražnik tu ali tam imel kak pomembnejši uspeh, — „na enkrat" ste tudi Vi na tleh kakor da bi Vam osebno že bil Rus stopil na tilnik ali pa — Vam urednik vlil v grlo celi liter cijankalija. Imel sem nekdaj med svojimi soobčani ljubega prijatelja, premožnega posestnika, ki je kaj rad rekel: „Ce hudič mlade ima, tedaj ima vsakokrat riajmanje dva", ali po »krščanski" rečeno: Nesreča pride redko sama! Tako se godi skoraj vedno tndi naši ljubi Avstriji. Kolikokrat smo bili v zadnjem polstoletju napadeni, toli-krat smo se morali bojevatinaj-manje na dve strani. V tej vojski je že četrtokrat. In Vi mislite, da je to lahka reč? Ne gre pa ne gre brez neizogibnih nezgod. Še romar, ko gre na božjo pot, se včasih iz-potakne in morebiti malenkostno poškoduje, Goltavost. Jako razširjena napaka je navada nekaterih ljudi, da premnogo jejo in s tem preobložijo želodec in čreva. Goltavost ima svoj vzrok v različnih okolščinah in se ne da zlahka odpraviti, ker dotičnik takoj začuti glad, ako ne je venomer. Sčasoma pa povzroči goltavost vsled preob-ložitve želodca pokvarjenje prebavil in samo-goltnež je primoran trpeti bolečine v želodca, krče, grenčico in zagatitev v prebavilih ali pa Vsem, ki trpe na zagačenju, se priporočajo Feller-jeve čistilne in prebavljanje pospešujoče rabarbarjeve krogljiče s znamko „Elsa-Pillen", in bi naj bile v vsaki hiši, da se za-morejo pri boleznih v žflodcu, črevah, sploh v prebavilih takoj rabiti. One uredijo stol, pomirijo krč, zboljšajo kri in zaprečijo tudi preveliko dobelost (nakopičenje preobilne maščobe). Te preizkušene, lahko in zanesljivo čistilne krogljiče priporočajo mnogi zdravniki, ker njih uporaba nima nikakoršnih škodljivih postranskih posledic. Zaradi njihovega zmernega učinkovanja jih tudi žensko in otroci radi jemljejo. 6 škat-ljic za samo 4 krone in 40 vin. pošlje poštnine prosto lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa trg št. 241 (Hrvatsko) in se labko obenem tudi naroči Feller-jev bolečine odstranjajoči fluid iz rastlinskih izvlečkov s znamko »Elsa-fluid", ki se od mnogih zdravnikov rabi in priporoča proti skrnini, prQtinu in drugim boleznim; 12 steklenic za G kron se lahko obenem naroči poštnine prosto, in bi moralo biti to domače zdravilo vedno pri roki, ker je preizkušeno v mnogoterih boleznih. -------------hajir. Bdaf* s ledn j i č vendar pride do i e/l j e n e g a cilja, na kojem ves trud in m' medpotno neprijetnost pozabi ter se Vse- bogočnemu zahvali za milost, da mu je dal rti tje, kamur je želel. Ljubi Bog bode tudi iTstti;i dal priti — četudi po trnjevi poti — D cilja, kojemu se pravi: ljubi in trajni .&ko Vam toraj, dragi čitatelji, »Štajerc" more vedno postreči z razveseljivimi novicami ojiSča, ne bodite nevoljni nanj, saj on pove a odkrito resnico, ki je vsikdar boljša zakrita laž Sploh pa Vam bode poda- raje več druzega podučljivega in zanimivega rila kakor samo le poročila o vojski, vojski n zopet vojski, katero naj vzame vrag na vse e. Amen. Tojaške zadeve. Vpoklic superarbitriranih. Vojno ministerstvo odredilo, da se mora pod orožje za dne 1. rila 1915 vpoklicati vso ono moštvo, ki je o ob času mobilizacije 1914 superarbitrirano ki je dobilo daljši dopnst kakor do 1. aprila 915. 0 ces. kr. ptujskih prostovoljnih mlado-.elcih. V nedeljo dne 21. marca odmarširali naši vrli mladi vojaki pod vodstvom svojega oveljnika gosp. rezervnega poročnika A. Wanek-a 1. uri popoldne k sv. Marjeti niže Ptuja, se jim je pridružil tamošnji novoustanov-ni vod mladostrelcev pod poveljstvom g. nad-Sitelja J. Junkoviča, ki šteje že 75 udov. Ude-žili so se vaj v bližini sv. Marjete še mlado-elci od sv. Barbare v Halozah pod vodstvom nadučitelja Ogorelca. Ljudstvo, ki je prišlo edat, kako se ti brhki mladeniči že kaj znajo iti, je bilo kar začudeno, da se je zarcogla im kratkem času svojega obstanka ta mlada tolikanj izuriti. Izkazana disciplina je na-..a v obče na vse gledalce, bodisi gospodo ... priproste kmečke ljudi najboljši vtis. Nagovor oladostrelcem je imel njih učitelj in organizator L. Girtler, predstojnik mestnega urada ptnj ;ega in ces. kr. poročnik v rezervi. Nato je ..branih 126 strelcev pred nj ekscelenco, g generalom Chavanne (izr. Savan) deloma streljalo, "eloma ekserciralo, in oboje je šlo tako gladko i sigurno, da se je eksc. gospod general po Jepu prav pohvalno izrazil o njihovem napre-ovanju, kar bode gotovo vsem drugim mlajšim ovarišem služilo v posnemo in vspodbudo. Go-pod general stavil je mladostrelcem tudi eč različnih za vojaško službo zadevajočih .r.8Šanj in je bil z odločnimi odgovori popolnoma zadovoljen. Vso priznanje mora vsakdo pa 'idi pokloniti g. Girtler ju glede njegovega uda in potrpežljivosti, kajti tukaj se ne gre amo za vojaško izobrazbo ali „Drill", poveljnik učitelj mladostrelcev mora imeti tudi temeljito pedagogično zDanost, če hoče pri Bvojih novincih ali rekrutih potrebno disciplino, izobrazbo in izurjenost doseči. Da so naši strelci r tem oziru v pravih rokah, to jasno dopričuje apredek v njihovi prostovoljni — a ne prisi-jeni službi. Na potu tje in nazaj je spremljala nlade vojake mestna deška godba, ki je vrlo 'virala koračnice, po kojih taktu so stopali mladi korenjaki kakor so nekdaj njihovi pradedje kot jrenadirji defilirali pred očetom Radeckijem, v rcu udanost do pres.vitlega cesarja, ljubezen do nile očetnjave- in pogum za brezpogojno izvr-':'ev povelj svojih komandantov, v žilah in kitah . moč, streti in uničiti sovražnika kjer in kedaj _oli namerava kršiti naše pravice. In da se pretaka po žilah teh mladeniče v istinito prava avstrijska kri, priča dejstvo, da šteje danes ptujska kompanija ces. kr. prostovoljnih strelcev „že 220 mladeničev", ki so pripravljeni — ako bi se jim zaukazalo — tvegati za cesarja in domovino svojo še-le pričeto — mlado življenje. Hurah! Dopisi. Gospodarske stvari. Ukaz poljedelskega ministra glede obdelovanja neobdelanih zemljišč. Na podlagi cesarskega ukaza z dne 10 oktobra 1914, drž. zak. št. 274, se ukaže sledeča: § 1. Neobdelana zemljišča, na katerih za to upravičeni do 15 aprila 1915 ne storijo nobenega pripravljalnega dela, daairavno vlažnost tal to dopušča, lahko občina, v katere osemlju ista ležijo, v letu 1915 obdela s sadovi, ki služijo v hrano ljudem in živalim. Ako se občina do 23. aprila 1915 te pravice ne posluži, more politična okrajna oblaat dovoliti sosednim občinam ali tretjim osebam, da obdelajo taka zemljišča. Občina mora do oajdalje 25. aprila 1915 predložiti politični okrajni oblasti seznamek vseh zemljišč v njenem oz-unija, ki so ostala neobdelana. § 2. Določbe § 1 ne veljajo ali veljajo le s časovno omejeno pravico obdelovanja, ako naznani ali dokaže lastnik do 31, marca 1915 politični oblasti, da sa bode zemljišče v letu 1915 obdelalo ali vporabilo v namene, ki izključujejo nasade poljskih pridelkov sploh ali do gotovega časa. Politična okrajna oblast mora v treh dneh po naznanitvi obvestiti občino in prosilca, ali je obdelovanje zemljišča dopustno in v koliko se mora omejiti. § 3. Ako je neobdelano zemljišče prepuščeno občini ali tretji osebi za obdelovanje in nasajenje izvršiti takoj in sicer tako, kakor to ukazuje žetvena komisija. Gojitev nasadov in spravljanje poljskih pridelkov je pod nadzorstvom žetvene komisije. § 4. Obdelovatelj lahko ukrene vse nared-be, ki so potrebne za redno obdelovanje zemljišča. Njemu pristoja pravica prihajati in do-važati na svoje zemljišče.črez tuje zasebne poti. Prihod in dovoz Črez tuja zemljišča za namene obdelovanja je obdelovalcu dovoljen v toliko, v kolikor je to mogoče brez znatne škode za tuje posestvo. Temu nasproti pa se ne smejo z obdelovanjem zemljišča kršiti obstoječe potne pravice. Politična okrajna oblaat lahko da ukaze, ki so primerni, da odvračajo motenje prometa in gospodarskega obrata. § 5. Donesek zemljišča, ki se doseže z obdelovanjem (§ 1), pripada obdelovalcu. Lastnik nima nikake pravice do doneska. Pravica do odškodnine mu pristoja proti obdelovalcu samo v toliko, kolikor je oni pri izvrševanju pravice obdelovanja kaj zakrivil. Ako je treba, mora ukreniti žetvena komisija določbe glede časa žetve (§ 3). § 6. Z obdelovanjem se ne dotaknejo obveznosti lastnika do plačila bremen, ki so na zemljišča. § 7. Prodaja zemljišča ali oddaja v zakup nima nikakega vpliva do pravic obdelovalca. § 8. Predpisi, ki veljajo na podlagi tega ukaza za lastnika, veljajo smislu primerno tudi za zakupnika, uživatelja ali za druge stvarno upravičene. § 9. Proti odredbam, ki jih ukrenejo okrajne oblasti v izvrševanju tega ukaza, je vsaka nadaljna pravna pot nedopustua. § 10. 1. Kdor navaja neresnične podatke, da bi dosegel, naj bi oblast izrekla nedopust-nost obdelovanja in obsajenja kakega zemljišča po drugi osebi ali časovno omejitev kakega obdelovanja, se kaznuje z denarno globo do 5000 kron ah s zaporom šestih mescev, 2 Posestnik, ki izvrši samo pripravljalna dela, nadaljno obdelovanje pa iz lastne krivde opusti kakor tudi tretja oseba, ki je prevzela po § 2 obdelovanje zemljišča in istega iz lastne krivde opusti, se kaznuje v denarja do 1000 kron ali s zaporom do enega mesca. 3. Kdor ravna zoper odredbe politične oblasti ali žetvene komisije ki so izdane rja podlagi tega ukaza, se kaznuje v denarju do 500 kron ali s zaporom do 14 dnij. Kazensko postopanje pristoja političnim ob-lastvom. § 11 Ta ukaz stopi v veljavo z dnem razglasitve. Siljenje krompirja h kaljenju. Gomolji zgodnjega, za sajenje namenjenega krompirja, ae de-nejo tri do štiri tedne pred običajnim sajenjem v kakem svetlem prostora na lese ali deske. Lesa ali lesen pod ne sme ležati .na tleh, marveč mora stati nekoliko od tal. Če se hoče zložiti več les ali lesenih podov drugega nad dragim, paziti se mora da je drug na drugim najmanj v razdalji 30 cm. Na lese ali lesene pode naj ae zložijo gomolji drng poleg drugega in sicer, če je le mogoče, tako, da bodo njihova očesa obrnjena navzgor. Prostor za prisilno kaljenje mora biti svetel in primerno topel (7—12 stopinj c) Takšno toplino imajo v mesecu februarju navadno nezakurjene sobe, ležeče na južni strani poslopij. V teh prostorih kali krompir počasi in ker je p« štor svetel, se kali ne preteg-nejo, marveč poženejo samo 5 do 10 cm dolge cime istočasno pa se razvijejo kvečjem 2 mm dolge koreninice. Zelo važno je, da ostanejo kali kratke in da so naravno zelene ali pa višnjelkaste barve. To se pa prav gotovo doseže, če je prostor za prisilno kaljenie zadostno svetel, tako da dobiva vso dnevno svetlobo. Paziti pa je treba, da ne bo sijalo solnce naravnost na gomolje. Tak, prisilno kaljen krompir napravi v malo dueh po sajenju čvrste korenine in po 14 dneh začoe že riti iz tal. Ako bi toplina v prostoru za prisilno kaljenje slučajno preveč narasla, potem naj se gomolje od časa do časa narahlem poškropi z vodo. Dobro je, če se krompir med prisilnim ka-Ijenjem parkrat previdno obrne, če se toplina prisilnice zniža pod 7 stopinj, naj se jo na primeren način segreje. Ako krompir med siljenjem uvene, mu to nič ne škoduje. Tak prisiljeno izkaljen krompir se mora pazljivo saditi, da se mu kali ne odlomijo. Gomolje, ki ima nad 2 dobro razviti očesi, se pred prisilnim kaljenjem lahko rasreže na kosce, kakor se običajno dela. 0 ureditvi prodaje otrobov. Od ces kr. na-mestništva prejeli smo celo obširen ukaz skup nega mir.isterstva z dne 8. marca 1915, drž. zak. št. 58, glede ureditvijo prodaje otrobov. Ker v našem listu ni prostora za objavo dobesedne odredbe, podamo jo tukaj v kratkem izvlečku : Ta naredba ima namen, da bi si zamoglo dobivati kmetovalstvo vsakovrstne otrobe po taki ceni, ki blaga resnično tudi odgovarja. Mli- - 6 - narska podjetja, zadrege itd., motajo svoje zaloge — ako tiste sto meterskih stotov dosežeio ali presežejo — naznaniti pri : AUgem. osterr. Viehveiweiinngs Gfsellscbafr, in Wien, St. Marx. Domači (kmečki) mlini ia oni, ki meljejo proti gotovi plači za kmetovalce — so izvzeti. Otrobi svoji živini pckrmiti ali je v krmila predelati, nikoninr ni prepovedano, jih prodati brez dovoljenja omenjenega društva dražji kot met. stot po 17 K 35 v je strogo prepovedano; to drnštvo tndi izvršuje naročila, ki se glase na najmanje 1 vsgon. Izpolnjevanje te odredbe nadzorujejo državne oblasti oziroma njih pooblaščenci, kojim se pregled tozadevnih skladišč, delavnic, pisarn in obrtnih knjig pod kazti'jo ne sme zabraniti. Vojaške zaloge ta odredba ne zadevlje. Po železnici in parnikih se smejo poailjatve otrobov le tedaj prevažati, ako si je pošiljatelj priskrbel poprej pismeno dovoljenje cd zgoraj navedenega drnštva : Allgem. ostf rr. Viehverwertnngs-Gesell-schaft in Wien, St. Marx. Bazne reči. Našim naročnikom. Upravništvo kakor tndi uredništvo „Štajerca" vse svoje cenjene naročnike nljndno prosi, da blagovolijo svojo naročnino, katero pošiljsjo po pešti, vedno le vposlati „upravništvu ,.Štajerca" in ne na kak drog naslov, ker bi upravništvo v takem slučaju ne bilo odgovorno za ničesar. Umrl je Johan Piskernik dne 11. marca v Solčavi v starosti 76 let. Ranjki je bil zanesljiv in priljubljen vodnik v Solčavskih planinah ter vedno mož naprednega mišljenja. Ko mu v zad njih letih vsled onemoglosti ni bilo več mogočo svojo složbo kot planinski vodnik opravljati, prevzel je oskrbo planinske koče nemško avstrijskega društva v Logarjevi dolini. Blag mn ostans spemin pri vseh, ki so ga poznali. NaSi vrli saperji zajeli so pri Kolotae-j i v Galiciji cel roški vlak. Zakopali so se v bližini železniškega nasipa ter pustili, da je ruski vojaški vlak mimo njih oddrdral, pritem pa so progo v dolžini kakih 40 korakov razstrelili. Ko je oklopni vlak (Panzerzng) privozil nazaj, sprejeli so ga s silovitim ognjem, da je vozil nato ,8 polnim parom" in zavozil v razdejano progo, kjer je obtičal. Strojevodja in kurjač sta bila usmrČena, padlo je mnogo Rnsov, ostale pa so naši vrli saperji vjeli. Slava jim! Odkritosrčno SOŽalje sporoča „Štajerc" spoštovani rodbini Hauke v Šoštanju o priliki izgube sina in brata Viktorja, ki je umrl junaške smrti za cesarja in domovino. Ranjen vojak usmrtil svojo ženo. Prevoznik električne železnice v Novemsadu, Johan M a-r i a s c y se je več mescev hrabro boril na fronti. NedavLO je piištl isnjeu domu ter bil po nekolikem okrevanju prideljen v službo ondotni vojaški bolnišnici. Neko noč se tiho ukrade is bolnišnice ter se poda v svoje stanovanje. Tam pa najde pri ženi korporala Mihaela Brehtiča, ki je takoj zbežal, nezvesto ženo pa je mož s svojim bajonetom prebodel. Nato so ga zaprli. Samoumor kraljeve žene. Dne 16. marca t. 1. si je pognala h revolverja krogljo v glavo baronica Karolina Vaugban bivša žena 1. 1909 umrlega Leopolda II., kralja belgijskega. Baronica Vau^nri svojemu možu ni bila ednakorodna in ji toriij ni pristojni naslov „kraljice". šs baronica ni bila po rojstvu temuč hči vratarja francoskega poslanika v Bakarešti. Karolina Vaoghan je bila kot dekle na glasu izvauredue telesne lepote, ki ji je bila v korist, da je postala „na tihem" žena kralja Leopolda II., po katerem je podedovala 30 miljouov frankov, povrhu pa še prekrasen grad Villancourt. Ko je kralj dne 17. decembra 1909 po noči zatisnil oči za vedno, je morala baronica na povelje belgijske vlade še tisto jutro zapustiti belgijsko deželo in je pozneje živela večidelj v Parizu sknpno z nekim bivšim francoskim podčastnikom z imenom Dutrieux, ki je mnogo njenega denarja lahkomiselno zapravil. Eden sin baronice je že zdavnej umrl, drugi tudi ne bode več dolgo trave tlačil, ker je vedno bolehen. Kardinal Agliardi umrl je dne 19. marca v Rimu, v 83. letu svoje starosti. Porodil se je v Cologno al Serio pri Bergamo na gornjem Laškem. Agliardi je bil eden najuglednejših udov »svetega kolegija". Svoje dni je bil služil tudi na diplomatskih mestih, tako n. pr. kot papežev nuncij v Mouakovem in pozneje na Dunaju, kjer so mu izkazovali v višjih krogih veliko spoštovanje. . Ptujsko mestno kopališče je zopet otvorje-no in se zamore vsakdo poslužiti kopelj na banje (nečke) in tudi parnih kopelj. Oprava je lična in snažna v vsakem ozira, cene pa nizke. Strašni konec treh ruskih stotnij. Tri ruske infanterijeke stotnije so se priplazile preko zamrznjenega jezera, da bi napadle nenadoma Pruse. Ali Prnsi so čuvali." Njih ogenj je podil Rase, da so bežali kar se da proti svojim postojankam, a pribežali so komaj do sredine jezera, ko so začeli prueki topovi bruhati kroglje, ki so razbile led na drobne kope*. Teh koscev so se oprijemali bežeči — ali par hipov in jezero je zagrnilo vse, led se je strnil — in mnogo stotin krepkih mož počiva sedaj v hladnem vodenem grobu. Legar V Srbiji. Poročila iz Srbije pravijo, da ni mogoče opisati vse grozote položaja. Zdravnik ameriške zdravstvene komisije, dr. Ryan je rekel, da bo izgubila Srbija več kakor polovico svojega prebivalstva, če se ne bo posrečilo v najkrajšem času zabraniti razširjenje legarja. Zgodovinska sodba o Angležih. Ko je v vojski med Turčijo in Rusijo leta 1791. v evrho dosege miru hotela Anglija posredovati, pisal je tedanji turški Veliki vezir angleškemu poslaniku v Carigradu pismo sledeče vsebine: „Padišah (sultan) vojskuje se zase in sam sklepa mir. On zamore sužnjem, svojim služabnikom in podaui- 15 cm havbi- (^ ca v ognju. Ta podoba kaže avstrijsko 15 cm havbico neposredno pred oddajo strela. Na levi strani podobe se vidi zavetišče za rnošt\ o, ki pri havbici streže, ker je pri streljanju pritisk zraka tako močan, da vojake polneče. Naše kakor tudi nemške artiljerije se sovražniki zelo bojijo. kom zanpati, on pozna njih mišljenje, pre je njih čednosti in se ame na njih zvesto nesti, vrline, ki so iz evropskega kota že z izginile. Ce govore resnico vsi kristjani, Angležem ni zaupati; oni prodajo vso člo Kako vendar pridete k ponudbi, da ho nas pri Rusiji posredovati ? Mi ne potre Vašega prijateljstva, ne Vaše pomoči in t Vašega posredovanja. Bog je pri Vas denar, je Vašim ministrom in Vašemu narodu bananiijj črez vse na sveta. Ali pridete, da bi nas Rasoq prodali? Ne, pustite nas toraj, da bodemoj Rusi sami gotovi! Proč z Vašim posredovanji med Rasijo in Tarčijo! Zmiraj je bilo Vaše večje prizadevanje vso človeštvo v razdvoj prepir spraviti in potem potom Vaše hinav dobiček iz tega potegniti. Mi nočemo od ničesar več dišati in toraj Vam zapovemo nam na tO pismo ni treba odgovarjati." Ta] je zarobil pred 124 leti Turek Angležu, a da se pozneje ni držal vestno tega načela tudi ne drugi narodi, ki še le danes svojo z 8previdevajo. • Grozna železniška nesreča v Bolgariji. zu bolgarske železniške postaje S o m o v i t je zgodila velika železniška nesreča. Trčila skupaj dva osebna vlaka. Mrtvih je 20 osi težko ranjenih pa 128. Vzrok te velikanske sreče je premala paznost železniškega osobja. Listnica uredništva. 8. P. M- v Ribnici: Kaj pa vendar mislile ? Sedaj to i hočejo Rusi počrez požreti, bi naj on njihove spise priobčeval Na, kaj tacega I l>u|iisninom : Vsak dopis bres podpisa gre v Zvez* Imciovalskih zadrig na Štajerskem r. z. z o. j preselila je dne 21. marca t. 1. svoje pisarnice na svoje lasti, posestvo v Ksgenbergti pri Gradcu, Alie Postslrasse 162. Štev] ka telefona (tudi za deželno vzorno klet) je.Nr. 2164. Sočutje ne napravi človeka zdravega, ki trpi na glavob zobobolu ali na revmatičnih in neuralgičiuh boleznih. Ako se h odpomoči, naj se da dotičniku Feller-jevega „Elsa fluida", ki I maga tudi prikašlju, hripavosti in boleznih v grlu. 12 steklenici 6 kron pošilja poštnine prosto lekarnar E. V. Ftllar v Slu' Elsa-trg Štev. 241 (Hrvatsko), kjer se tudi lahko naročijo Ia čistilne „Elsa-krogljice'' (Elsa-Pillen), 6 škatlj>c za 4 krone in ] vin. poštnine prosto. Rae*kuževanjc vojaškega perila. Mnogo naSih vojakov šilja sedaj svojo perilo domu, da se ondi spere. Mogoče je, da i v takih slučajih prenese mrčes ali pa kaka nalezljiva bolezen.1 nevarnosti so v tem oziru posebno perilc. T. mu se lahko opomof ako se perilo razokuži. Najhitreje in najgotovejše učinkuje v t> oziru, ako se perilo 24 ur pred pranjem namoči v vodo, ki vseh 8°/j raztopljenega suroTega 1 vso form a. Perilo vsi tega revnanja ničesar ne trpi. Zagotovilo da bo bil lastnik okul nega perila nekedaj bolan ali tudi Se sedaj bolan, ne vsebuje i kake obrambe, knkor to nas uči vsakdanja izkušnja. Loterijske številke. Gradec, dne 17 marca: 45 41. 72, 53, Trst, dne 24. marca: 19, 48, 69 29, Vojna ura 1914. &s/erre/c/?/$c/re 4rf///er/e fmfeuer. Z dvojnim reliefom: Njeg. Vel. cesar Franc Jožef I. in Viljem 1 Z združenimi močmi ali pa Viribus unitis 1&14 z novim reliefa treh cesarjev. Viribus unit's ali pa sjetovna vojska 1914—loj pa z ofuijelnira črno.rumenim ali pa z železnim križcem; jefc ali nikel 6 K, z usnjatim napestnikom K 6—, posebno plošnil K 8-—, z radium številiSčem K 10-—, s žepno budilnico K 151--cena niklasta ura K 3-—. Vojna verižica K 1-—, vojna budilni „topa („Kaoonea K 6 —. Vojna budiloica „bobnara, ki bobna | neralmarS K 6—. 3 leta garancije. — Pošlje po povzetju tvrdka vojnih ui Max Bohnel. Dunaj IV., Margaretenstrasse 27 51 Originalni fabrični cenik zastonj. Novost! Srebrna zapestna ura z dvojnatim krovom K SO'- 1 komi) in dva trgovska učene; sprejme takoj tvrdka: LiSZt & Brodnjak, les Stridovarar, Zala. M-Ogrsko. fH j 1 /W * "1X P° 3"—, 5"—, 6"— kron se dobijo v zalogi Stole (Zimmersessel) slawitsch & HELLEr V / trgovina v Ptuju. « _ 7 — učenec škega in sloven-jezika zmožen, 'en in pošten, sprej-e se v trgovini: \. Preaz, v Rogatcu, (Rdbitach). 158 Učenec 89 pod ogodnimi pogoji takoj sprejme v tovarni za usnje fLederfabiik) Paul Pirich v Ptojn. 159 Gospodinja pridna, skrbna in poštena, od 25 do 35 let stara, vdota ali samska, brez otrok, se takoj sprejme. — Plača po dogovoru. — Naslov pove upravništvo »Štajerca.. ieo Dve njivi 86 daste v najem. Vpraša se naj pri gosp. JOŽ. Goriupp U, usnarja v Ptuju. i6a 5.000 komadov 3 kostanjevih vinograd-Bkih (trsnib) kolo*, 2 mptra dolge proda Fanni Georg v Makol-jah pri Pdjčanah (M xan b Polfschacb). Komij in trgovs. učenec . (Komia n. Handlungs- j lehrling) slovenščine in j nemščine zmožna se sprejmeta takoj pri firm i Alois Kometter, trgovina z mešanim in manufakt. blagom v Borovljah (Ferlach) na Koroškem. 1« Delavci, stari od šestnajst let naprej, dobijo trajno | slnžbo v tovarni za niigalice v Rušah. (Zundwarenfnbrik in Maria Rast ia9 b Marburg a/Draa. Parna žaga (Dampf-sage) Adalbert Ružička v Ragoznici pri Ptnju kupi okrogla smrekova in jelova debla (plohe) v vsaki debelosti. 10 Naznanilo. m 10.000 komadov šmar- ; ničnega trsja I. sorte je na prodaj — ko-, j mad po 4 vinarje — j pri Anton in Marija Bec v Zagorcih (fara , sv.Lovrencv Slov gor.), j p. Jnršince pri Ptuju. | Razredne srečke. Veliko poslednjo šrečkanje od 6. aprila do 3. maja 1915. V 22 dneh se bode izžrebalo okoli 18 in pol miljona kron. Med temi je lpremijavzneskuKfOO.OOO OOBITKI kron : 300 000, 200 000, 100 000. 90 000, 80 000, 70.000, 60.000. 50 000, 40.000, 30.000, 25 000. 20.000, 10.000 itd. itd. V celem se bode izžrebalo 64 000 srečk in vsaka druga srečka mora dobiti. Srečke za ta razred se še dobe pri: Gesel aftsBtelle der k. k. Klaasenlotterie LEOPOLD STRAUSS. Wlen I.. HeifentorferstrassB 7 Ona p;i«nrnpzni srečki znaša : ■ M i'fe ŠK25—IK50—IK1D0—I I........I.......A.......I........I proti vjjo»lauea)u znesku in 30 vinarjev za poštnino in izžrebni izkaz (Ziehungsliste). Dopošiljatev srečk vrši se takoj. 18* V službo se vzame •samski konjar, mesečoa plača 30 K in hrana ; samski volar, mesečna plača 24 K in hrana in oženJ8n švajcer, ako mogoče briz otrok, kojega žena je spretna v svinje-reji, mesečna plača 70 K in popolna prebranitev. V ofertih ali ponudbah se naj naznani starost ter priložijo prepisi soričeval. Našlo«: Baron Vogelsang, Seibersdorf bel Spielfeld 165 Štajersko deteljno seme od rdeče detelje, debeloztnato, zajamčeno grinte-prosto, se pošilja v vsaki množini, od 5 kilogramov naprej poštnine prosto na vsako pošto proti povzetju kg za K 2 20 od tvrdke brata Reitcr v Slovenjemgradcu. i6-, r. z. X O. 25. preselila je svoje pisarnice dne 21. na svoje lastno posestvo v t. 1. Kratek naslov za pisma: Landwirtverband, Eggenberg bei Graz. — Naslov za telegrame: Landwirtverband, Eggenberg bei Graz. — Telefon (tudi za deželno vzorno klet): št 2164. 156 Zagotovljen uspeli, drogače Zdiavnilko spritevalo Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3'—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8"—. POlllcl Krasita Pr$a KosmetiscliExCr.A.R1xLaHoratonumBuna]IX.,Bsrooasse 17.R. dobite pri rabi 127 Razpošiljatev strogo diskretna , , - _ , , Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna mafl AV U K'Y KrPTRfi 7fi RFSH pomagaj' in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lokama pri iliUU. Ui « /V. i\iA IVI tlilV &U J/t l/Si. * "» jrfenu", y drozeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie." lekarna „Marij5 ztuten Piiakrbite si pravočasno vspeSuo sn-Jatvo zoper Peronosperol Bakrena galica (KupfVm- triol) se vsled vojske tudi za visoko plačilo skoraj ne more dobiti. Kot popolno in najboljše preizkušeno nadomestilo priporočati se zaniore le 155 Zidano štikana bluza samo K 1*95. Čudež industrije za štikanje. Pcrocid pošilja po najnižji coni tvrdka: D. Rakusch v Celju. fini i M. Priporočljiva domača sredstva. | gj gj g] gj gj jg jg m i Kompletno za eno bluzo samo K 1*95. s Krasno lepo! Zadnja novosti Par sto tucatov teh krasno lepih, bogato z žido Slikanih štofastib blus ¥ nežnih lepih barvah, kakor belo, creiae, rosa, svitlo-plavo, srednje-plavo, modoolila, rdeCe, zeleno, drap, temno-plavo. fraise, rujavo, eno, sploh v vsaki cksislujuci barvi, prevzeli smo ed neke razpuščene švicarske štikarijske tvornice in zamoremo te krasne bluze po en gros-prodaji velikih množin za to smešno ceno razprodati. — Te bluze so trikratno svuto vredne. — Pri najmanjšem nakupu 8 kosov tudi v različnih barvah po Želji per kds K 1*95. Pri nakupu 6 kosov stanejo vsi skupsj le K 11 •— in se poleg tega lini jabot iz čipk ali pa „Spitzcnkragen« zastonj priloži. Edina razprodaja po povzetja. Swoboda, Dunaj, lil j 2, Hiefigasse 13—114. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K, — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1 20 K proti kašlju. težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu i 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — BleiburŠki živinski prašek a 1*20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi k K 1 60 — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1-—. Razpošiljatev L. Herbst, apottka Bleiburg na Koroškem. 49 H mmirnra a svoi naslov, ■ m m m m (3 (lohnang- Ed Dienstyermittlang) službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju iivrSnjo rte vrste posredovanja najhitreje. "VB Tpraiwya is pojasnila v mestni stražnici (rotorž) da Vam pošljemo navodilo, kako se Vam pri pametnem varčevanju zamore nakloniti 133 j Bt „Glueksbote" Ljubljana 101. S g] gj mm m m h Ha Humusu h g g Konjski mesar Josef Heller v Ptuju knpnje koDJe za klanje po najboljših cenah. iei 1177 9 517 8411907� 13 Proti okuženjit ■e moramo tembolj varovati, ker nastopajo zdaj nalezljive bolezni kakor: šarlah, koze, kolera, tifus z večjo močjo. Zato naj se rabi povsod, kjer nastopajo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, ki mora biti v vsaki hiši na razpolago. Najpriljubnejše desinfekcijsko sredstvo sedanjosti je brezdvomno ki je brez duha, ni strupeno in je po coni ter se dobi v vsaki lekarni ali drožeriji a bi) vinarjev. Vpliv Lysoforma je zanesljiv in hiter; zato ga priporočajo zdravniki za desinfekcijo na bolniški postelji, za umivanje ran, zulov, za antiseptične obveze in irrigacijo. Lysoform-milo je prijetno toaletno milo, ki vsebuje l°/o Lysoforma in vpliva antiseptično; zamore se vporabiti na najobčutnejSi koti. Napravi kožo mehko in gibčno. Vi bodete v bodoče vedno to izborno railo rabili, ki je le navidezno drago, v rabi pa jako ekonomično, ker je izdatno. En kes stane eno krono 20 vin. Pžefferminz=Lysofbrm je močno antiseptična ustna voda, hi odpravi takoj in sigurno ustni duh, bledi zobe in jih konzervira. Zamore se rabiti tudi pri vratnem katar u, kašlju in nahodu za grgljanje po zdravniškem predpisu. Par kapljic zadostuje za čaSo vode. Originalna steklenica stane I krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desinfekcijau daje na zahtevo zastonj in franko kemik HUBMANN, Dunaj XX., Pe-tratschgasse 4. 40 5 vinarjev •tane dopisnica, s katero zamorete zahtevati moj glavni cenik z 4000 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih ra bnih in darilnih predmetov ter se pošilja vsakomur zastonj in franko. 39 c. in kr. dvorni liferent, BRUX it. 730 (Češko). PV» Prave nikel-zepne-ure K 4£0, 5-—. V srebru K 840, 960, niklasta budilnica K 280, ura-kuka vica K 7*85, ura na pendelj K 9 —. Razpošiljatev po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Zlata verižica na obroke! 60 gramov težka K 140— na mes-e K 4—. Prvorazredna srebrna nra, 3 srebrni pokrovi K 14-—. Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, naj piše takoj 24 1.1 3Cava 50% cenejša 1 Amerikanska sledilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10'— franko po povzetju. V« klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2 — oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta. ;b6 Ni zamenjati s podobnimi ponudbami! Namesto K 12-— samo K 6*- 15.000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, žeblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsled tega par pod proizvajalno ceno za samo K 6'—. — Se dobijo za gospode in dame ter v vsaki velikosti. Posije po povzetja Ekspertna ia ..Periekt". Dunaj, VIL, lieustifti l Zahtevajte i v vseh trg-ovinah in trafikah. („Štajerc"-Schweden.) Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. -44 -44 -44 -44 ~$e^ Hranilnica mestne Občine Celje naznanja, da se pri njej kakor doslej tudi *44 zanaprej obrestujejo hranilne vloge s 41 01 2 !0 •44 Z novimi kakor tndi s dostavnimi vlogami zamore lastnik vložne knjižice |T vselej in v vsaki višini vloge prostovoljno razpolagati. ,;-;, Knjižice lastnih hranilnih vlog kakor tndi vojnega posojila se sprejemajo ^L v brezlačno shranitev. fe|» Zunanjim vložiteljem nudijo se brezplačno na razpolago poštni-položni listi. fe$* 4J V spomin 50-letnega obstanka te hranilnice |f; . Xl izdajale se bodo v tekočem letu posebno lepo opremljene vložne knjižice, ki imajo [Q] -