Poštarina plamena a gotovom Uredništvo 1 uprava ZAGREB, MASARVKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA. Erjavčeva 4a God. XI. Broj 10. G Zagreb«, 10. marta 1939. Pojedini broj Din f.— Dielatnost naše emigrantske zajed- nice postaje iz dana u dan sve in- tenzivnija i efikasnija, anajznačajniji čimbenik u našoj narodnoj zajed- nici je danas naša emigrantska omladina. GLASILO SAVEZA JUGOSLOVENSKIH EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE NAŠ ŽIVOTNI PUT Veliki načrti s Primorske S u š a k, marta 1939. — Več i sam geo- politički položaj naše uže domovine jasno definira njenu životnu funkciju. I ako za- virimo u povijest, vidjet čemo da to nije bilo uvijek samo poprište oslobodilačkih borbi našeg seljačkog elementa, nego da je ova naša najzapadnija pokrajina bila ce¬ sto puta pretvorena u otvorenu frontu koja je branila čitav naš narod od invazije jed¬ ne kulture koja pretstavlja največeg ne- prijateija naše narodne misli. U svrhu da se očuva Hrvatstvo, trebalo je najspremni- je i najenergičnije odbijati neprijateljske nasrtaje trebalo je podnositj največe žr¬ tve, trebalc je trpjeti. A onaj naš divni istarski seljak je u svakom slučaju poka- zao da umije braniti to Hrvatstvo i da je — radi toj»a — u stanju da do kraja i s uspjehom vrši svoj veliki nacionalni poziv; jer je mentalitet našeg istarskog seljaka, ribara i radmka, inkarnacija naše narodne osebujnosti, u njegovom je shvačanju usre- dotočeno sve ono što je specifično naše, ono po čemu se razlikujemo od ostalih i što nas karakteriše u nacionalnom, socijalnom i kulturnom pogledu. U istarskoj narodnoj zajednici žive svj elementi naše autohtone hrvatske seljačke kulture u svojoj najori- ginalnijoj formi. I ti elementi naše hiljadu- godišnje kulturne djelatnosti u stanju su da odbiju opetovane nasrtaje jedne tudje kulture i civilizacije. Golgota našeg seljačkog naroda ie muč¬ na i traži se jedan modus, kako da se tu užu našu narodnu zajednicu izvede na je¬ dan sigurniji, Ijepšj j lagodniji put i kako da se tom našem napačenom seljačkom elementu pruže najšire mogučnosti za ne- smetan nacionalni, socijalno-politički j eko¬ nomski razvitak. I to je, ovom času zapra- vo srž istarske narodne politike. Inicijati- vu te politike ima u rukama seljak, pa je to, onda, seljačka politika. Onim momentom, kad smo postali emi¬ granti primili smo na sebe jednu veliku dužnost, koja je uslovljena prilikama u ko- jima se — u ovom momentu — nalazi naš narodni elemenat, i iz koje proizlazi odgo¬ vornost koju snosimo ne samo pred svojim seljačkim narodom, nego i pred licem ci- jelog kulturnog svijeta. Jer naša narodna stvar nije samo naša, tu se — u skrajnjoj liniji — radi o principima čovječnosti, o spašavaniu naidracjeniiih kulturnih tekovi- na jedne narodne zajednce, koja je zaslu¬ žila da ima svoje mjesto pod suncem. Mi smo ovdie zato da pred svijetom zastupa- ino interese, da tumačimo težnje, nastoja- nja ; voliu svih onih naših seljaka, ribara i radnika koii su ostali kod kuče, da na jedan najneposrednijj . junački način brane svoje staro ngniište ; da se i dalje hvataju u ko- štac s morem i s onom svojom mršavotn ervenom zemljom. koja im — u svim pri¬ likama ne može uvijek pružiti ono naj- manie što im je potrebno da održe svoj goli život. 1 ako mi tu svoju narodnu duž¬ nost vršimo ispravno. onda je naša emi- !■ grantska djelatnost ne samo opravdana, nego 1 časna. Ali ako stvari stoje obratno, ako bi mi ovdje svoje lične emigrantske in¬ terese stavljali iznad interesa naših ne- emigrantskih seljačko-radničkih masa, on¬ da bi naša djelatnost bila pogubna, i mi ne bi imali pravo da se nazivljemo emigrant¬ skim radnicima. Štaviše, ako bi mi iskriv- ( vali misli i shvačanja tih naših narodnih masa, onda bi činih’ još veči i teži grijeh, jer bismo time povrijedili čast našeg narod- nog elementa. Radi toga moramo biti vie- čito trijezni, svijesni svoje odgovornosti i veličine svog životnog puta. Naša emigrantska politika mora se uvi¬ jek podudarati sa težnjama istarske narod¬ ne politike, a istarska narodna politika mo¬ ra biti uvijek u službi čitave naše nacije. Jer ako se naša politika ne podudara sa težnjama istarske narodne politike, onda smo mi, emigranti, u zabludi, a ako se pak istarska narodna politika nadje odvojena Gospodarski pomen Julijske Krajine za Italijo — Trst kot izhodna tožka avto¬ ceste čez Jugoslavijo do Črnega morja Ljubljana, marca 1939 (Agis). Staro in še danes prevladujoče je prepričanje, da naše ozemlje, tako v celoti, kakor tudi ono, ki je po svetovni vojni pripadlo Ita¬ liji, nima nikakega pravega pomena v go¬ spodarskem in le nekoliko v političnem oziru. Saj je bilo to ozemlje za Avstrijo pasivno in ji ni prinašalo nikakih koristi v gospodarskem smislu, zlasti se ni moglo samo sebe preživljati in slični argumenti so in še krožijo po možganih naših ljudi. Nam se vse to še danes zdi verjetno in celo resnično. Naš narod poseljuje zelo majhen del evropske površine, lahko re¬ čemo najmanjšega. Svoje moči in možno¬ sti, ki nam jih nudi ta košček zemlje lahko hitro precenimo. Te so res zelo majhne. Če jih še primerjamo z drugimi, zginejo shoro v nič. Res je, imamo vsa¬ kega malo in brez dvoma je, da bi nam to malo zadostovalo, če bi sami gospoda¬ rili z njim. A danes je svet tako povezan med sabo, da je nemogoče izrezati iz njega majhen košček in mu pustiti, da živi po svoje. Najbolj nemogoče pa je to na ta¬ kem koščku Evrope, kot ga poseljujemo mi. In tu je morda jedro vprašanja, ki ga hočemo na kratko razmotrivati in, ki naj bi pokazalo da v nobenem oziru nismo tako brezpomembni in tako maloupoštevni, kot so nam vcepljali drugi, ki so in še preko nas grade svoje načrte, svojo moč in bogastvo. Da je prišlo do pravega povdarka po¬ mena našega ozemlja, ki ga pa brez dvoma še mnogi ne morejo razumeti ni pomagala avstrijska imperijalistič- na politika in politika velegermanstva, ki je gradila preko nas svoje imperi- jallstične poti do morja in je v tem imela velikanske uspehe s tem, da je ustvarila na našem ozemlju eno naj- večjih pristanišč na svetu — Trst. Naša vodilna politika si do konca sve¬ tovne vojne ni mogla predstavljati za Slo¬ vence drugačnega okvira, kot habsburške¬ ga. Dogodki sami so ji naprtili drugo gle¬ danje. Ta smer imperijalističnega izkoriš- čavanja našega ozemlja do svetovne voj¬ ne, ni imela protivnika v pravem pomenu besede ! n ie bila njena pot gladka. Radi tega je bil seveda tudi razvoj skoro ra- piden, zlasti če gledamo na razvoj Trsta, ki je rastel in se dvigal kot malo katero mesto. Naše ozemlje je dobilo že s tem svoj pomen, še bolj pa po vojni, ki ga tudi mi ne bomo mogli prezreti. Italija je zasedla del našega ozemlja in ta zasedba je bila tudi potrjena po med¬ narodni pogodbi. Vendar je dolgo časa prevladovalo mnenje, da tudi zanjo ta košček zemlje nima pomena, da ji prinaša le žrtve, da Trst ne more v njenem okviru uspevati in se razvijati, kar so tudi do¬ kazovale številke, itd. Morda je bil eden najmočnejših razlogov, kolikor nacijonalni niso bili upoštevani, gospodarski razlog, češ, da je to ozemlje gospodarsko pasivno in, da potrebuje velikih podpor. V tem naivnem gledanju je šlo celo tako daleč da je prišlo do prepričanja da bo nova gospodarica, vsled vseh teh slabih strani, ki jih ima ta zemlja zanjo, sama jo vrnila v njen naravni okvir. Razvoj pa je pola¬ goma vse te dokaze razbil, zlasti še, ko je pričela Italija z vso silo pripravljati vse potrebno za morebitno zaščito teh nje¬ nih novih meia. od naše opčenarodne politike, onda bi kata¬ strofa istarske politike bila neminovna. Ali istarska narodna politika nalazit če se uvi¬ jek na onoj liniji na kojoj se bude nalazila i politika naše nacije, jer je i jedna i druga politika hrvatska i seljačka. Djelatnost naše emigrantske zajednice postaje iz dana u dan sve intenzivnija i efi¬ kasnija. Danas svi naši emigrantski radni- ci mnogo trijeznije rasudjuju prilie, i našu emigrantsku misao postavljaju na onu lini- ju, koja doista odgovara karakteru jednog pokreta kao što je naš, i koja se podudara sa težnjama istarske narodne politike. Najznačajniji čimbenik u našoj narodno' zajednici je — u ovom momentu — r.aša emigrantska omladina. Naš emigrantski mladi naraštaj je duša našeg pokreta, i na¬ ša emigrantska zajednica kao ejelina, ma¬ nifestirat če uvijek onu misao, onu ideju, onu političku filozofiju, koju bude ispovi- jedala naša omladina — i emigrantska i S temi napori je dokončno potrdila, ne samo to, da misli tu ostati in da sma¬ tra novo ozemlje, kot trden del svoje¬ ga, ampak tudi, da ima ta košček za¬ njo poseben in velik pomen. Razvoj je tudi to dokazal, deloma, so ti dokazi prišli na dan radi »slučajnega razvoja« dogodkov, če se more sploh razvoj smatrati kot slučajen, deloma pa so tičali dokazi v razvoju go¬ spodarske in politične ekspanzije mlade države same Teh slednjih ne bi mogel in smel noben politik nikoli prezreti. Gospodarski pomen, ki smo ga vsi sma¬ trali kot najbolj nevažnega. je eden izmed onih, ki jih je pokazal slučajni razvoj, kot smo to zgoraj imenovali. Še tako veliki preroki in gospodarski politiki, si niso mogli niti pred par leti še predstavljati, da bo morala Italija začeti takozvano av¬ tarkično politiko, ki ima zlasti svoj pomen na gospodarskem polju. V eni izmed zad¬ njih številk našega lista smo ugotovili, kako velik pomen je dobilo naše ozemlje v okviru te politike za Italijo. Tako velik gospodarski pomen za državo, oziroma velesilo pa ima naše ozemlje samo v tem okviru, dočim bi bilo za vsako drugo ve¬ lesilo ie drugotnega pomena. Važnejši razlogi, ki dajejo prvenstven in odločilen pomen lege našega ozemlja Italiji in bi ga dajali vsaki gospodarici tega koščka zemlje, pa so politični. Za Italijo tiče v nienenf razvoju in politični ekspan¬ ziji. Lega Italije, ki z enim delom sili glo¬ boko v Sredozemsko morje, z drugim pa precej globoko v trup Evrope, ji daje velik pomen kot pomorski, pa tudi celinski sili. V svoji politiki ne sme zanemarjati ne enega, ne drugega. Kot zadnja izmed velesil ki ji je notra¬ nji razvoj gospodarstva, zlasti industrije utrl pot k notranji enotnosti, pa je svoje zunanje politične sile razvila lahko šele po svetovni vojni, lahko rečemo, šele v zadnjih letih. Njena kolonijalna ekspanzija je pokazala jasno smeri in deloma tudi moč, izkoriščujoč seveda trenuten položaj in slabost nasprotnikov. Kolonijalna politika naj bi ji poleg oblasti nad tujimi ozemlji, ki se smatra kot važen atribut vseh velikih držav, prinesla predvsem velika ležišča potrebnih surovin za razvoj industrije, ne toliko tudi trg za prodajo industrijskih predmetov. Tega in pa važno vlogo med evropskimi državami naj bi ji dala šele druga stran v katero je usmerjena njena politika, to je njena orijentacija proti Ev¬ ropi in izkoriščanje gornje lege svojega ozemlja. Balkan in vse, kar je z njim v najtes¬ nejši zvezi se smatra kot del Evrope, ki je goden za plasiranje tujih industrijskih predmetov ker še ni dosegel razvoja, da bi sam oskrboval te svoje potrebe. Na drugi strani pa nudi dovolj in preveč na¬ ravnih proizvodov in surovin, ki so indu¬ strijskim državam, zlasti poljedelsko tako pasivnim, kot je Italija, potrebni v obilni meri. Nič čudnega ni, da se za Balkan in njegovo tržišče že stoletje vršijo borbe v vseh mogočih oblikah, od okupacij, pa do borbe za čim večji prestiž. V to borbo je v zadnjem času stopila tudi Italija, kateri so že njeni prvi in najboljši politiki dolgo pred svetovno vojno svetovali, da je naj¬ boljše, da se sporazumi z balkanskimi in neemigrantska. Inicijativa za nacionalnu, političku i opčekuiturnu djelatnost naše emigrantske zajednice pripada — u prvom redu — omladini, jer su — u današnjim neizvjesnim i neuredjenim prilikama -- je- dino omladinske snage u stanju da rukovo- de svim akcijama i da daju jedan zdrav pravac našoj emigrantskoj politici. Omladi¬ na se nikad ne udaljuje od težnji širokih narodnih slojeva, pa to nije slučaj ni sa našom omladinom. To ne znači da su dru¬ gi faktori u našem emigrantskom pokretu suvišni. Gornjim konstatacijama mi smo samo htjeli podvuči važnost funkcije koju su prilike dodijelile našem mladom narašta- ju. I stari i mladi treba da nastupaju za- jednički, ali taj nastup mora da bude uslov- Ijen onim elanom, onom dinamikom koja je specifično omladinska. To imperativno nalažu životni interesi našeg pokreta, ko- jeg ne smije iznenaditi nova situacija. L C. srednjeevropskimi narodi, ker le tako lah¬ ko doseže gospodarsko in politično spopol- nilo svojega položaja in potreb. Brez dvo¬ ma je jasno, da bi v današnjem času vsako nasilno utiranje poti na Balkan in zavoje- vanje istega, imelo za posledico velike ev¬ ropske mednarodne konflikte, čeprav tega sicer še ni moči izključevati. Na Balkanu se namreč križa toliko interesov, da bi bilo nemogoče brez sporazuma in mirnim potom, doseči kakršenkoli uspeh. Tega položaja, se jasno zaveda tudi Italija. Balkanski narodi, ki jih smatrajo sicer za primitivne, poleg vsega tudi ne bi mogli brez upora prenesti kakršne kob tuje oblasti. Zato je bilo nujno. da ie Italija, ki ie spoznala svoj pomen in to da so njeni predvojni politiki go¬ vorili pravilno, ko so predlagali miren in prijateljski sporazum z vsemi bal¬ kanskimi narodi, če je hotela igrati res Važno in pomembno vlogo v krogu ev¬ ropskih velesil, obrnila svojo politiko proti Balkanu, kot edinemu delu Evro¬ pe, ki ie, kakor smo ugotovili, še go¬ den za gospodarsko sodelovanje z in¬ dustrijskimi velesilami. Za to pot in pa v njeno močno podporo, pa ji je bilo edino in samo naše ozemlje. Italija brez Trsta, in njegovega najbližjega zaledja, ne bi v Evropi mogla igrati nikake odločilne vloge. Zanjo Trst ni važen kot kako veliko pristanišče, ker ima dovolj drugih, tudi ji ni važen morda kot indu¬ strijsko središče, ker se industrija razvije lahko tudi drugod. Važen ji je kot izho¬ dišče, kot prvi in najtrdnejši korak na poti proti Balkanu in srednji Evropi. Zaledje Trsta in pa meja po bližnjih gorskih gre¬ benih, naj bi ji nudila ie močno obrambo, v zaščiti tega tako važnega ozemlja. Pomen in važnost, pa je zadobilo to vprašanje, lahko rečemo, šele v zad¬ njem času. Političen položaj Evrope v zadnjih časih, je nudil Italiji dovolj priložnosti, da je razvila v vseh smereh svojo aktivnost. V tej aktivnosti se je tudi pokazala v smeri proti Balkanu in je odkrila načrte, ki jih ima v tem pravcu. Eden največjih načrtov, ki jih ima. moramo smatrati brez dvoma gradnjo velike avtomobilske ceste od Tr¬ sta preko Ljubljane, Zagreba, Beograda, Bukarešte do Kostance, važnega pristaniš¬ ča ob Črnem morju. Načrt te ceste je bil objavljen pred kratkim časom in je vzbu¬ dil po vsej Evropi razumljivo zanimanje. Delo je predvideno tako, da bi države dale na razpolago sredstva za to cesto, kolikor gre preko njihovega ozemlja, dočim bi vsa tehnična dela prevzela Italija in njena po¬ djetja, ki da imajo v tem oziru že veliko skušenj. Cesta bi služila potemtakem le velikemu avtomobilskemu prometu, ki ne bi dovoljeval morebitnega lokalnega pre¬ vozništva z raznimi drugimi vozili, zlasti z vozili z vprego. Vsled tega se je seveda porodilo precej ugovorov, zlasti med pri¬ zadetimi, češ da naše dežele, še niso do¬ segle tako visokega razvoja, zlasti go¬ spodarskega,^ da bi potrebovale take ce¬ ste, zlasti še, ker bi gradnja zahtevala ogromnih denarnih žrtev. Tako na primer trde nekateri, da bi bile Sloveniji potrebne manjše in lepo urejene lokalne ceste, ki naj bi pritegnile tujce, da bi po njih zašli v lepe letoviške kraje Slovenije in tu ostali. Velika prehodnica bi namreč slu¬ žila le malo domačemu gospodarstvu, ker bi zlasti tuji letoviščarji po njej zdrdral’ mimo in skozi Slovenijo drugam. S tem načrtom, ki je sicer šele v os¬ nutku, se nam je odprla druga stran italijanske politike v smeri proti Bal¬ kanu in Evropi, ki je poleg vsega po¬ udarila pomen našega ozemlja- katerega politični in gospodarski pomen, pa danes ne moremo v podrobnostih raz¬ motrivati. S tem se je poleg močnega ger¬ manskega pritiska proti Jadranu, pričel križati preko nas drugi, na Balkan. Mi igramo v vsem tem podrejeno vlogo in podcenjujemo, oziroma zanemarjamo vse probleme, ki se nam s tem odpirajo. Ita¬ lijanski časopisi, tako na primjer »II Pic- colo di Trieste« od 4. februarja t. 1. nam¬ reč jasno ugotavljajo velik pomen te ce¬ ste. ki naj bi se zgradila tudi preko na¬ šega ozemlja in pravijo, da naj bi to »grandiozno delo. ki je namenjeno zvezati z okoli 1500 km dolgim asfaltiranim tra¬ kom Jadransko morje s Črnim morjem in ki naj bi imelo izhodišče s Trsta služilo italijanski ekspanziji proti dunavsko-ba'- kanskemu bazenu« * j. STRANA 2. »ISTRA BROJ 10. PREDAVANJE 0 ITALIJANSKI RASI Z uvedbo protižidovskih zakonov je na¬ stopilo v Italiji novo gledanje na rasistične probleme in posebno še iskanje veličin in vrednot italijanske rase , ter veličanje Faši¬ stične organizacije stalno prirejajo številna predavanja in tako predavanje je bilo tudi nedavno v Trstu, o katerem hočemo na krat¬ ko poročati. — Nobena rasa — je rekel (po »Picco- lovem« poročanju) predavatelj — na svetu ni dala v dveh tisočletjih tako velikega in po¬ membnega deleča vseh dobrin človeštvu, ka¬ kor italijanska s rimskim cesarstvom, s eerkviib z rinascimentom in fašizmom. Ita¬ lijanska raso ie miroljubna in bojevita obe¬ nem ter ie dosegla nedosegljive vrhove člo¬ veškega razuma in realizacije, ne samo v po¬ sameznikih. temveč tudi kot Vudstvo samo. Nobena druga rasa ni dosegla takih uspe¬ hov. ne. na duševnem področju in ne v real¬ nem pogledu človeškega dela 2ig italijanske rase ie na vseh kontinentih, v kolonizaciji, v napredovanju civilizacije, v vsem stvar ja- niti in pa vos-bno v ozki zvezi med znano¬ stjo in delom Zaradi tega se ital. rasa na haia v posebnem položaju, ki izhaja iz vpi jočih gospodarskih, teritorialnih in politič¬ nih krivic Tradicionalizem teritorialnega in financiiskega nadvladania se je pokazal po grešen. Predavatelj ie podčrtal, da niso do volj samo ožemita pri ustvaritvi imperijev, temveč ie treba imeti tudi ljudstva, ki Uh znaio braniti in ti narodi, ki imajo cesar siva. niso v nikakem pogledu z ozirom na moralna in telesna svojstva holiši od Italija nov. Moč ital rase se ie pokazala v svetov ni vomi. v Libiii. v zavzetju imperija in v španski vomi Nobena druga rasa ne bi mogla toliko doprinesti k razvoju Južne Amerike in obnoviti velika dela Rima ter na praviti svojevoljne kolonizacije v Tunisu Italijanska rasa je ekspanzivna. ki ne more poznati mej. kakor ne pozna razum mej v ustvarjanju človeške misli. Ona postaia ved no močnejša po kakovosti in številu na Sre¬ dozemskem morju in Oceanu Predavatelj ie zaključil, da bo italijanska rasa. ob seda¬ njem vidnem propadanju drugih narodov, steber evropske in afriške obnovitve in da bo povsod razširjeno italijanstvo napisalo še sifajnejše strani zgodovine kakor v prejš¬ njih vekih. Italijanska ekspanzija v svetu miru in pravice bo zagotovila blaaostanje in moč imperialni in Mussolinijevi Italiji. „Jutarnji List” 0 HRVATSKiM KNJIGAMA U ISTRI U nedjeljnom »Jutarnjem listu« prika zuje opširno Ante Rojnie četiri ovogodišnje knjige »Društva sv. Mohora za Istru«, pa o tim knjigama veli izmedju ostaloga: »U Trstu su pred kratko vrijeme izašle četiri hrvatske knjige, vanjštinom svojom prilično siromašne, a i sadržajem dosta skromne Tko bi na te četiri male knjige gledao običnim površnim okom, kakvim promatra ostale knjige, što ih danomice ili gleda u knjižarskim izlozima ili uzima u ruku. ne bi u njima ništa našao, što bi ga moglo zadovoljiti. Onome pak, koji znade stvarima zagledati malko dublje, torne bi one moglo ipak mnogo toga reči. . Treba ponajprije imati na umu okolnost, da su te knjige izašle u Trstu. U tora veli kom talijansko-siovenskom gradu (talijan sbi je bio veči dio gradjanstva. ali je trščan sko predgradje bilo slovensko, a da se i ne govori o bližoj i daljnjoj okolici grada! štampale su se poslije rata i hrvatske knji ge, a izlazile su — kako je poznato — i hrvatske novine. No tada su nastupile druk čije prilike, koje ovdje ne čemo iznositi. pa su prestale izlaziti novine. a i hrvatske knjige 6U bile sve rjedje. Godinu — dvije, čini nam se nisu se pojavljivale. dok opet nisu izašle lanjske i sada ove godine. Več po torne se vidi da je njihova po java n neku ruku barometar opčega stanja, pa se sada svakako može govoriti o nešto povoljnijim prilikama nego onda kad pred nekoliko godina nije bilo nikakve hrvatske tiskane riječi u Tstri. Prema torne i okol nost, što su te knjige onako čedne, kako jesti, treba pripisati upravo tim prilikama jer nema sumnje da bi u povoljnijim prili kama bile i mogučnosti rada veče. a to bi se opet osjefilo u kulturno-prosvjetnom ra du. kao što je ovo izdavanje knjiga. Drugo što treba imati na umu jest či njenica, da su te knjige izdane za hrvatski gotovo n sto procenata seljački svijot kome je hrvatska knjiga, u koliko se ne radi o starim davno zaprašenim izdanjima. može se reči apsohitno nedostupna. Osi in toga valja znati da, su oni kome je ta knjiga na- mijenjena bez svojih škola, da se radi dakle o najširim slojevima čitatelja. koji nemaju nekih naročitih pretenzija u pogledu kvali tete i vrste djela. te da ova hrvatska knjiga mora medju njima izvršiti onu primarnu prosvjetnu i narodnu zadaeu « Tza toga prikazuje svaku kD.jigu poseb no. a naročito se bavi »Zabavnikom« o ko jem veli da je najinteresantnija knjiga u toj zbirei. JOŠ O RAZBOJSTVU HA CRESU Smrt Ivana Deželica, povjerenika Družbe sv. Mohora za Istru Orlec na Cresu, marta 1939. — Seljak Antun Kosič (sada prekršten u Cossi), koji se pomalo bavi i trgovinom, išao je dne 26 prosinca prošle godine kupovati kože te je tako došao u Orlec. Kad se je sa svojim sinom vračao kuči u selo Krčine (u župi Orlec), napao ga je blizu kuče Bataja netko iznenada, namlatio ga i oteo mu 2000.—- lira. Ta- kvo što se nije od pamtivijeka dogodilo na otoku Cresu. . Zbog tog zločina je bilo zatvoreno 19 j osoba iz Orleca dne 27. prosinca. Tri dana kasnije su bili svi lspušteni iz za- tvora. Nu dne 2 siječnja t. g. je došao tamo komesar iz Labina, te je dao za- tvoriti 110 (sto i deset) osoba: sve mu- ške odraslije iz sela Orleca. Držali su ih stlačene u 4 malene sobice u Cresu 12 dana. Spavali su jedan preko drugoga na golom cementu. Oboljeli su malne svi, a jedan ((Ivan Deželič) iz Orleca je umro. Nekog Fabiča iz Orleca su mu¬ čili i strašili, da če biti obješen. Krivae nije pronadjen. ? O IM SE URANU ITAL. POLJEDELEC I Kraljevska akademija Italije je pravkar ždala statistiko ki jo ie sestavil Gnido Ga čof H, in ki prinaša zanimive podatke o pre irani italijanskega kmetskega prebivalstva Taleotti. je podrobno proučil razmere itali- 'anskih kmetov ter dognal, da se 6.9 teh j ireživlja s mesom zajcev, ježev, žab, mačk f n polžev. UBIL BRATA V NAPADU 1 BESNOSTI Grgar, marca 1939 — Dne 5. marca ponoči se je zgodil v Grgarju težek zlo¬ čin. 45-letnemu Viktorju Boltarju se je nenadoma pomračil um in je v napadu besnosti pograbil sekiro ter se zagnal proti bratu Josipu, staremu 51 let, ki je pod udarci po glavi in hrbtu padel mr¬ tev na tla. Sorodniki, ki so bili priče strašnega dejanja, so kar obstali in za¬ strmeli, kajti vse to se je zgodilo v tre¬ nutku in nihče ni mogel priteči na po¬ moč. Viktor Boltar ko je izvršil uboj je takoj pobegnil, toda karabinerji in prisotni so mu bili takoj za petami in ga kmalu ujeli Pri preiskavi so ugoto¬ vili, da je Viktor že prej bolehal zaradi duševne neravnouvešenosti, ki pa se mu je sedaj nenadoma povečala in stopnje¬ vala do besnosti. Bil je dolgo časa v de¬ želni bolnici za duševne bolezni in je bil marca lanskega leta odpuščen, ker se mu je takrat stanje že toliko popravilo, da ni kazalo nevarnosti. Sedaj so ga po¬ novno poslali v umobolnico. SJECAVEPRSNAČKE ŠUME Opatija marta 1939. —- U posljedn.ie vrijeme ie Oiatija krcata drva. Talijani. naime sijektt Veprir.ačku šumu i drvo vo- re autokarima u Opatiji! srd je ga krcaju ua i-abakule Prevoz autokarima vrši špedi¬ ter Bruckuer svakodnevno tako da je »Zrt« eat u Opatiji) prenatrpan drvom. UBDJSTVO DJEČAKA Opatija, marta 1939. — Za pust je u Poljanama održan tradicionalni pusni ples. Na tom plesu e nesretnim slučajem smrt¬ no nastradao jedan sedamgodišnji dječak. Tragičan sltičpl ■se desio krivnjom iednog invalida i nepažnjom službujučeg karabi- niera. Službujoči karabimer ie naime, htio plesati, pa ie odložio pušku i povjerio jed- nom invalidu ua mu ie čuva. Invalid je po- čeo baratat, oko puške pokazujučj kako je on ratovao al ! puška *e bila puna i odjed- nom ie opalila i smrtno pogodila jednog dječaka. Narod se tako uzbudio da ie htio lin- čovati invalida i karabinjera. NAGRAJENE ŠTEVILNE DRUŽINE Trst, marta 1939. — Ob priliki ob¬ letnice ustanovitve fašističnega združe¬ nja številnih družin so bile v vseh glavnih provincijskih mestih proslave, katerih so se udeležile najvišje strankine vojaške in politične oblasti in katerim so posvetili največ pažnje. Na teh pro¬ slavah so z veliko svečanostjo podelili trem najštevilnejšim družinam v vsaki deželi denarne nagrade. V Gorici se je slovesnot vršila na gradu ob prisotnosti prefekta Orazija, generalov goriške divizije in ostalih od¬ ličnikov fašistične stranke. Nagrajene so bile te tri družine: Ivan Rupnik in Fran¬ čiška Bolčina iz črnega vrha pri Idriji z osmimi sinovi, 2000 lir; Franc Grusovin in Irena Stacul iz Gorice s 7 sinovi, 1000 lir; Ivan Čibej in Marija Poljanec iz Idrije s sedmimi sinovi, 500 lir. V Vidmu je prejela drugo nagrado družina Ivan Juretič in Amalija Kuko¬ vec z osmimi sinovi. Za puljsko pokrajino se je vršila slo- vestnost in podelitev nagrad na prefek¬ turi v Puli. Prvo nagrado je dobila dru¬ žina Alojz in Atilija Jurišič iz Umaga 1500 lir; drugo pa Josip in Ana Skoko iz Banjol. V reški provinci ji sta dobila prvo in drugo nagrado družini priseljencev iz Severne Italije, tretjo nagrado pa je od¬ nesla družina Sušanj Franc in Rubeša Timoteja iz Reke. DOBRA LETINA SE OBETA V BISTRENICI Iz Bistrenice pišejo, da je setev že pred tedni končana in da je že vse ze¬ leno. Večinoma so polja posejali z ži¬ tom. ki zaenkrat prav dobro kaže in se nekateri obetajo velikega pridelka. Vas so nekoliko modernizirali. Popravili so ceste, da ne bo toliko blata in prahu. Sedaj imajo v Bistrenici že tretjo cer¬ kev: poleg pravoslavne in katoliške so sedaj sezidali še džamijo. Z domačini se naši ljudje prav dobro razumejo in v te¬ žkem vsakdanjem delu ter boju za ob¬ stanek so si postali dobri prijatelji. j Pustna prireditev Dne 21. februarja na pustni torek so naši rojaki v Bistrenici ob Vardarju pri¬ redili uspelo pustno veselico. Prireditev je uspela iznad pričakovanja, saj so se je udeležili skoro vsi naši rojaki, da se po dolgem času vsaj enkrat malo pove¬ selijo in da se spomnijo kako je bilo nekoč tam na Goriškem ... Prireditev , ie organizirala naša mladina. Razen ve¬ čine naših emigrantov so se udeležili veselice tudi mnogi domačini, na prire¬ ditev je prišla tudi ga. Vida Baltičeva. Godbo so poklicali iz Negotina. Prijava stranaea u selu Račja Vas, marta 1939. Ove dane razaslala je naša opčina svirn opčinskim i odbornicima neke cirkulare u kojitna stoj; vrlo stroga naredba da se ima strogo nad- ] zirat; svakog Stranca' koji dolazi u selo, pa bio on i iz snsjednog sela. Svaki stranac ima se javiti kod opčinskog odbornika : izjaviti što traži u selu. a za one koji su iz daljine i koji su nepoznati, mora ih se odmali predvesti karabinjerima. Kako saznajemo. ove stroge mjere po duzete su zato, jer da se time hoče riješlt onih ljudi, koji u zadnje vrijeme iz svih di ielova države dolaze u naše krajeve tra žiti rada. kojeg za sada u našim kraje v : ma nema. Kradja konja Veliki Zemun, marta 1939. Samsa Ivanu, su nepoznati kradljivci tikrali iz sta¬ le u noči izmedju 13 i 14 orošloe miesec? iednog konia sa cijelom opremom. Konj ie bio procijenien na tri faiJjade lira bez opre¬ me, Sva potraga vlasti je bila uzaludna. KRADJA U VO JNIM MAGAZIN1MA Hrušica, marta. 1939. Kao što je več poznato. ispod našeg sela napravlje¬ ni su veliki municijski magazini, a i nekoliko kuča i stala za vojnike i konje. Komandant svega toga bio je jedan po- ručnik 10 topničkog puka iz Trsta, a kao zamjenik dodijeljen mu je bio je¬ dan marešijalo istoga puta. Koliko smo doznali od vojnika, ova dvojica uhapše- ni su i odvedeni u Trst zbog toga što su obojiea predavali zob jednom trgovcu iz Trsta. Ne zna se točno koliko su toga prodali, jer se o torne vodi još istraga, ali se prepričava da če biti ukradjene zobi oko stotinu kvintala a moguče i više, jer da se več duže vre¬ mena u magazinu os ječa velika manj- kavost. Kradje na dnevnom redu Sabanje, tuarta 1939 U noči izmedju 14 i 15 proslog mjeseca. pokrali su neki doseljcnici sedmoriei naših seljaka kokoši, a našem najimučnijero seljaka Mežnaru par konja iz Stale. Srečorn su konjo drugog dana našli u šumi. Javni organi su zbog ovih kradja poveli istragu i uhapšeno je oko pedeset ljudi u našoj okolici, ali do pra vog rezultata se nije još došlo. Kako čuje mo, zbog ovih dogadjaja vlasti če u našim krajevima bapsiti svu ovu doseljenu čeljad. te če ih poslati na prisilni rad u Abesiniju Bivši avstrijski častnik Scarpa obsojen na smrt Trst, marca 1939. — Posebno so¬ dišče za zaščito države je obsodilo na smrt bivšega avstro-ogrskega častnika in italjanskega rezervnega kapitana voj¬ ne mornarice Scarpo Antona, sina An¬ tona in Maksimiljane Vulišič. rojenega v Trstu, zaradi vojaške šoijonaže. Sodba je bila takoj izvršena. Bil je ustreljen dne 6. t. m. zjutraj v trdnjavi Bravetta. Pred ustrelitvijo v hrbet so ga degradi¬ rali. štirje njegovi sokrivci (o katerih listi ne poročaja imen) so bili kazno¬ vani dva na dosmrtno ječo in dva na 30 let zapora. Scarpa je bil star 54 let in je stanoval v Trstu v ul. Giulia. Pred d verni leti je bil vpoklican in je služil Dri vojni mornarici v Speziji in na Si¬ ciliji. Aretirali so ga preteklo poletje. Bil je vdovec in zapušča pastorko, ki je poročena v Ameriki in brata v Turčiji. DROBIŽ I — Ajdovščina. — Lesni industrijalec A ' Rizzatto ki m svoii žagi zaposluje največ delavstva, je ustavil obrat in odpustil vse delavce. Umljivo, da so nastale med ljud¬ stvom razne govorice in da so mnogi vzne¬ mirjeni zarad' grozeče brezposelnosti L,j u . die upajo da je ukinitev dela le zača¬ sna in da bodo delavci kmalu zopet pokli¬ cani. * — Bazovica. — Požar je precej poško. doval gozo na Mah Uročanci Poleg bazo¬ viških gasilcev so prišli gasit tudi poklica¬ ni gasilci iz Trsta. * — Benetke. — Po 45 dneh so našli truplo Mateja Klariča iz Sušaka, čast¬ nika peruanske trgovske mornarice me jugosl trg. mornarice kakor je bilo po¬ motoma javljeno v našem listu), ki j e služboval na ameriškem parniku »Ere- gli«. Končno je dognano, da je padel v vodo, ko se je pozno ponoči vračal na parnik in da ni nikak zločin po sredi. * — Bučim*- Aire*- (Argent.) — Dne 4 f e . bruarja, sta se poročila Anton Ušaj, doma iz Št, Peria erj C r a m Rozina Lasič, doma iz Vrtoibe pri (iorici. * — Buenos Aire« (Argent.) — Dne 5. ia. nuarja ie na postan Hurl turatn našla poli- cija mrtvega našega rojaka Alojzija .Wača. Pri sebi je hnel samokres a ni znano če se je sam usmrtil al ga je kdo zahrbtno napade) Mlač se te imel *• kratkem poro¬ čiti ter je ravno prihajal od svoie ljube, za katere naklonienost oa se ie menda tu- d ; še nekdo drugi poganjal. Pokorni Alojz je bil star 35 let in doma iz Pfelož pri Lo¬ kvi št. 19 V Argentini se *e nahaiat deset let- ter zapušča sestro in svaka, v domo¬ vini Pa dve sesiri ;n starše Pokopali so ga na pokopabšču v Moron * — Cordoba tA'ge”t.l — Umrla je Ma¬ rija Franceti? hčerk? rojaka Josipa F>an- cetiča iz Prvačme k sp ie šele pred emm letom poročila Pokojna ie zapustila 3 ted¬ ne starega otroka stat še sestro n brata ter več sorodnikov » Argentini in v do¬ movini. * — Gorica. — Fašistovske organiza¬ cije bodo izdale luksuzen album v spo¬ min na Mussolinijev obisk dne 20. sep¬ tembra pret. leta. Album bo obsegal vse fotografije, ki so jih ob tej priliki na¬ pravili ter mnogo priložnostnih pesmi. -— Idrija _ Utonil je 42-letni rudar Franc Pavlovčič. Njegovo truplo so našli čez 2 dni. Za vzrok nesreče še ničesar točnega ne vedo. * — Kanal. — z visokega ogrodja pr! novi elektrarni je padel delavec Ivan Cervo iz Bozna (Južni Tirol) in se na mestu ubil. * . 7 M*U e » — Preteklo nedeljo je tr¬ žaški škof mgsr. Santin posvetil stolno cerkev v Miljah. * — Sežana. — Za novega župana (po¬ desta) je bil imenovan Antonio Gerbelli (Gerbelj), ki je že prej začasno vodil občinske posle kot občinski komisar. ❖ — Trst. — V tržaško luko so pripe¬ ljali dve stari avstrijski torpedovki iz Gradeža »Liko« in »Uskoka«, da ju bodo razdrli in uporabili za staro železo. Po končani svetovni vojni ju je prevzela Italija in ju uporabila za šolske ladji za ladijske mehaničarje vojne mornarice. ,— Trst. — z vsakim letom Tržačani pokadijo več tobaka. Tako so 1. 1935 po¬ kadili za 49 miljonov lir. 1936. 51 milj., 1937. 53 milj., a 1938. že kar za 58 miljo¬ nov hr tobaka. * — Trst, — v mestu je nekaj družin s priimkom Negrin (Negrln je min. predsednik španske republike). Sedaj so v listih te družine izjavile, da niso v nikaki sorodni ški vezi s španskim Ne- grinom. Isto se je zgodilo z nekaterimi družinami iz Sev. Italije. * . —..Trst. z nemško ladjo »Oceana« je prišlo v Trst 700 nemških delavcev, ki se bodo po končanem izletu vrnili iz Tr¬ sta po železnici v Nemčijo. ~ Vitovlje. — Po stopnicah je padel 34-letni Anton živec in pri tem zadel z glavo ob železno ograjo, tako nesreč¬ no, da je kmalu potem umrl. * — Zavije. — v čistilnici nafte je na¬ stal majhen požar, pri katerem je dobil težje opekline uradnik Lee Godina, star 24 let. Zdraviti se bo moral 3 tedne. Cesta Rifeka-Opatija unlštena R i j e k a. marta 1939. — Da tauia o odličnim cestama kod nas nije nvijek tae- na dosta ie pogledati ce«tu Ri.ieka—Opa¬ tija Nekada je ta cesta bila ravna kao gradska ulica, ima bitumensku podlogu i čuvana ie i nopraviiana. ali sada ie od ve " iikog prometa i zapuštenosti tako razrova- na i upropaštena da naliči na kakav slab «eo«ki put. -i ne na cestu koia uz to irn a i tako veliku važnost, radi prometa stra- naca. BROJ 10. ISTRA STRANA 3. SLOVENSKI IN HRVATSKI DELAVCI V ABESINIJI NOVI PAPA PIO XII Dosadašnji državni tajnik kardinal Pacelli izabran je novim Papom. Novi Papa je uzeo ime Pio XII. Nadarno se da če pod pontifikatom Nj. Sv. Pija XII krenuti na bolje cr- kvene prilike u Julijsko j Krajini. KRATAK ODGOVOR „HRVATSKOJ STRAŽI” »Hrvatska Straža« od 2 o. mj. osvr- nula se na naše pisanje povodom smrti Pija XI kada smo bili prenijeli članak iz »Slovenca«. Ne želimo polemizirati s »Hrvatskom Stražom« o crkvenim prilikama u Istri, Trstu i Goričko j, niti o vjerskom životu Hrvata i Slovenaca u tim pokrajinama za vrijeme pontifikata Pija XI. Hočemo da utvrdimo samo ovo: Deplasirano je miješati »Istra* s »Vi- dicima« uz aluzije o masonstvu. Tendenciozno je pitanje »Hrvatske Straže« o kojem narodu pišemo. Ako ni- je »Hrvatska Straža« zlonamjema, mo¬ že Iz našega pisanja vidjeti da mi pi¬ šemo o hrvatskom narodu u Istri, odno¬ sno slovenskom narodu u ostalo j Julij- Skoj Krajini. Mjesečnik »Svetogorska Kraljica« ne smatraju pozitivnim ni hrvatski sveče¬ nici u Istri, a tek par slovenskih sveče¬ nika u TrščanskoJ i Goričko j biskupiji pristalo je da podupre taj list. Osim to¬ ga nema niti jednog katoličkog javnog radnika laika iz tih krajeva koje se sla- že sa tendencijama toga lista, jer ga smatraju negativnim u narodnom po¬ gledu. »Hrvatska Straža«, kao katolički dnevnik, može vrlo lako da se o torne obavijesti kod onih krugova kojima če moči potpuno da vjeruje i koji su naj- mjerodavniji da se o torne izjašnjavaju. Spomenuti članak u »Slovencu« od 14 pr. mj. (»Slovenska manjšina v Ita¬ liji ob krsti Pija XI«) bili smo prenijeli jedino kao mišljenje »Slovenca«, ali smo kasnije obaviješteni da je članak došao iz redova jedne male frakcije, dok ga ogromna večina hrvatskih i slovenskih svečenika u Italiji, kao i svi katolički javni radnici laici iz onih krajeva, sma¬ traju nepotpunim, u nekim tvrdnjama netočnim i tendencioznim. Mišljenje je tih ljudi, a to je i naše mišljenje da Papa Pio XI nije bio po- duzeo sve što je bilo u njegovoj moči da zaštiti naravna i božanska prava hrvat¬ skih i slovenskih katolika u Italiji. O torne če povijest dati svoj sud, a mi danas možemo samo to, da sprema- mo gradju za povijest vjerskog života Hrvata i Slovenaca u Italiji. V naši »Istri« od 10. septembra lan¬ skega leta smo že podali pregled celot- j nega števila delavcev, ki so se preselili iz Julijske Krajine in Zadra v Abesini- 1 jo, in cenili, koliko je med temi Slo¬ vencev in Hrvatov. Tako smo prišli do zaključka, da se je po uradni statistiki od začetka voj¬ nih operacij do konca junija 1938 iz Julijske Krajine in Zadra celotno pri¬ selilo v Abesinijo 4305 delavcev, vrnilo se jih je v tem času 3389 in umrlo 44, tako da bi bila tedaj še prisotna samo 872. od teh so po naši cenitvi 523 Slovenci in Hrvati. Število prisotnih je vsekakor bilo večje, kajti med delavce, ki so umr¬ li ali ki so se vrnili v domovino, so všteti tudi oni, ki so prišli v Abesinijo kot vojaki in so se po končani vojaški službi naselili kot delavci. Zato smo te¬ daj trdili, da je bilo število slovenskih in hrvatskih delavcev ob višku okoli 2000, in da se je ob koncu junija 1938 vrtelo okoli 600. V drugi polovici 1938 se je število le neznatno izpremenilo. Po uradni stati¬ stiki sta se preselila iz Julij. Krajine in Zadra julija meseca 2 delavca, avgusta 1, septembra 3, oktobra 13. novembra 2 in decembra 2, celotno tedaj 23 delav¬ ci, od teh po našem ključu verjetno 14 Slovencev in Hrvatov. KOMEMORACIJA POK. DRA ŽIVKA PETRIČIČA ženska sekcija Jugoslavenske Matice u Zagrebu priredila je u srijedu kome¬ moracij.! društvenon' pretsjedn.ku dru Živku Petričiču u dvorani Jadranske Straže. Dvorana je u tu svrhu bila na- ročito udešena. U pozadini velika slika pokojnog dra Petričiča uvijena cmim florom, a za stolom prazna pretsjedni- čka stolica. Na komemoraciju došlo je mnogo gospodja članica Jugoslavenske Matice, n jezdni članovi, članovi društva »Istra«, pretstavnici drugih udraženja te štovatelji pokojnikovi. Pretsječtnika ženske sekcije gospodja Anka pl. Gvozdanovič toplim se je ri- ječima sjetila umrlog pretsjednika, koji je bio medju osnivačima Jugoslavenske Matice i njezinim pretsjednikom do svoje smrti kroz punih 18 godina. Zbi- jenim riječima očrtala je njegov živo- topis i njegovo djelovanje kao nacio- nalnog, političkog i socijalnog radnika. Podala je pokojnikovu karakteristiku rodoljublja, plemenitosti i čestitosii. Naročito je naglasila njegovo djelova¬ nje i skrb za one, koji su ostali izvan granica domovine, koji su iz Istre došli u ove krajeve, da sačuvaju svoja ne- okaljana nacionalna čuvstva. Ovom se je radu on podavao predano, naročito n skrbi za nevoljnlke i djecu. Takovu je ljuba v gojio i za sve pripadnike sla- venskog juga. članstvo Jugoslavenske Matice ostat če mu vječno harno za njegovo djelovanje u društvu i javnom životu. Slava mu! Xza govora pretsjednice gospodja AnJdea Mavrovič pročitala je prigodnu pjesmu od Rikarda Katalinič Jeretova: Nad grobom dra Živka Petričiča. Ko- načno je gospodja Kundič Draga otpje- vala čuvstvenu žalobnu čakavsku pje- smn od Berse. Na glasoviru ju je pra¬ ho g. Vinkovič Robert. Pretsjednica ženske sekcije gospodja prisutne da kliknu: Slava dru Petričiču. Time se je ženska sekcija Jugoslaven¬ ske Matice dostojno odužila uspomeni svog plemenitog pretsjednika. Za i »tarski dom u Zagrebu Gg. Lacko i Slavko Križ daruju za »Istarski dom bana dr. Laginje« svaki po 100 Din na uspomenu pok. dr. Dinka Tri- najstiča. Darovateljima najljepša hvala! Glede vrnitve v domači kraj in smrt¬ nih slučajev so na razipolago podatki samo do konca oktobra 1938. Tako iz¬ vemo. da se jih je vrnilo v juliju 11, v avgustu 57. v septembru 54 in v okto¬ bru pa 63, celotno tedaj 285, umrli pa so do konca oktobra 4, tako da bi po teh statističnih podatkih bilo ob koncu oktobra v Abesiniji celotno iz Julijske Krajine in Zadra 606 delavcev, število pa je iz gori omenjenega razloga pre¬ nizko cenjeno, kajti med vrnivšimi se in umrlimi delavci so tudi nekateri bivši vojaki. Prav iz tega razloga, da taka stati¬ stika ne podaja prave slike, so tudi uradni viri za zadnja meseca 1938 opu¬ stili podatke o reinpatriiranih, umrlih in prisotnih delavcih ter navajajo od¬ slej samo še število priseljenih delav¬ cev. Na novo se je priselilo v novembru in decembru 1938 razmeroma zelo malo delavcev, iz vse Italije komaj 704, iz Ju¬ lijske Krajine pa 4. Verjetno je, da so pridržali tudi v tem času več vojakov kot delavce, toda o tem ni nobenih po¬ datkov. Očitno jih smatrajo kot vojake na dopustu, ako ne morda za vojake, ki začasno opravljajo civilne posle. Po na¬ vedenem moremo vsekakor sklepati, da je bilo ob začetku 1939 vsaj 500 sloven¬ skih in hrvatskih delavcev v Abesiniji. Nkm italijanski civilni zakonik in vzgoja otrok S kraljevim ukazom od 12. decembra 1938 je bil odobren novi italijanski zakon, ki bo stopil s 1. julijem 1939 v veljavo. Za našo manjšino utegne postati posebno va¬ žen člen 145, ki pravi: »Zakon (brak) nalaga obema zakonce¬ ma obveznost, da vzdržujeta, vzgajata in poučujeta naraščaj. Vzgoj in pouk morata biti v skladu s principi morale in z nacionalnim fašističnim mišljenjem*. Na to stališče se je postavila parlamen¬ tarna komisija kj je zakon predlagala, in načelnik vlade Mussolini je hotel to še po¬ sebej poudariti že na zunaj s tem. da je tej odredbi določil poseben člen. Odredba ie tem važnejša, ker daje za¬ kon oblasti pravico, odtegniti staršem, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, očetovske pravice in predvideva tudi kazenski zakon ostrejše ukrepe v tem pogledu. MSGR. JANKO BARLE 70 godišnjak Zagrebačkj kanonik msgr. Janko Barle navršava 12 o. mj. 70 godina života. Rodio se 1869. Budanjama kod Vipave. Poznat ie historičar, a istakao se i kao beletrista. Počeo ie pisati još kao djak u slovenske i hrvatske časopise. U >Danici» prije rata je pisao i o doseljenju Hrvata u južnu Istru i tvrdio, izmedju ostaloga. da su jedan dio Premanture bili naselili pravoslavni Črno¬ gorci koji da su kasnije prešli na katoličku vjeru. Našem užem zemljaku, prečasnom Jan¬ ku Bariču želimo i mi svako dobro prigo- dom njegove sedamdesetgodišnjice. Novo italijansko notranje posojilo Govori se, da bo Italija razpisala novo notranje posojilo, ki bo predvsem name¬ njeno vojaškim svrham. Nove potrebe in akcije zahtevajo novega denarja. Po poro¬ čilih so nekateri že prejeli poziv k plačilu tega posojila, ki se določa nekako tako, kot se je določalo prejšnje, to je po vred¬ nosti nepremičnin. Agis. OMLADINSKA RU BRIKA ZA ČIM TEŽIMO? Svako tko pozna emigrantski, rad, pri- mječuje, kako je taj rad u rukoma nekoli- cine njih, hoji ga drže u svojim rukoma kao neki monopol tli ne št o sličnoga. Ti isti ljudi odredjuju i pravne našem pokretu! Ti isti ljudi ne daju , da se naš emigrant¬ ski rad, skrene na naš isti.nski put, k oje g smo si mi odabrali onim momentom kad smo bili prisiljeni da ostav>mo svoja bratu i roditelje i svoj dom. A svako tko bjeii. taj sigurno snade zašlo bjeil? Ali neke ljuie je na njlhovom bljegu savladao strah i trepet, pa su več v poletku sustali vičuči raširenih. ruku: Ne. ne dalje! A svi on> koji su iza njih. ako hoče da idu svojim putem, morat, ie svoje stare, umome vodiče da uklone s puto. Tek tada. če moči iii naprijed i vidjeti pred. s ob oh . pravi put bojim idu sva. ljudska srca, ošini onih, koja sustanu u znoju od straha. Lijepo je kad čovjek vjeruje u svoju snagu. Tada uvijek ostane mlad i svjei. A onaj koji ne vjeruje ni u svoju ni fu- dju. snagu neka ima na umu. onv, poslovim/ koja. kaže: >za jedno veslo brod nete stat te Danas naša omladina zna, da ako je ras- parčana. i nepovezana, ne može imatl uspje- ha u svojoj borbi za bolje dane svoga na¬ roda. Tko prati naš rad, mole da primjeti kako omladina upravo vezne za. suradnjom cijelokupnc emigrantske omladine. U tora. praven su več uiinjcnl prvi korači: slvoren je >Radni odbor omladinskih organizacija (odnosno sekcija) emigrantskih društava iz Julijske Krajine«, koji je osnovan prije go- dinu dana us sudjelovanje omladinskih sek¬ cija iz Beograda, Sl Broda, Sušaka, Za¬ greba i. nekih drugih pretstavnika naših društava, sa svrhom, da osniva omladinske sekcije v onim drušlvima u kojim ih još nema i da stvori pravila budučem medju- sekcijskom odboru, a konačno, da pripremi teren za odrianje buduče omladinske kon- ferencije. Taj »Radni odbor* je svoje uči- nio. Poznalo nam je, da se 26 o. mj. odr- iaje zapravo prva omladinska konfereneija u Zagrebu (u prostorijama »Društvo Istra« u 9 sati prije podne). To se vidi i iz okrni- nice koju je svima poslao Radni odbor. Taj dan če biti od večeg značaja sa našu omladinu, jer se time ispunjuju njene želje, da se usprkos svim teškočama uspostavlja jedinstvo mladih snaga, time če se u naš pokret unijeti borbenost i svjeiina, i da tako kažem, probudit ie se emigracija. kada omladina organizovano počne djelovati. Možda če neko kazati: Ovoj govori, ko da nije do sada. nišla učinjeno. A ja ču od¬ moli na to odgovoriti: Učinjeno je, ali sve što je učinjeno, učinili su pojedinci, a or¬ ganizovano se još nije radilo u našem po¬ kretu. To če tek, ja se na,dam, uspjeti mla¬ do] generaciji. Par riječi našim starim i umomim tako svanim. borcima: Nemojte biti tako savidni mladim sna- gama, samo zato što samjenjuju staro sa novo! Kako som prije kazao, vjerujte u svoju snagu, pa nočete nikad biti stari ni umoml. o, bogami niti samijenjeni. A u pro- tivnom slučaju morate biti bez dolnjega gur- nuti u stranu, jer mlada snaga nastupa. Omladino, nemoj čelcati ni slušati. one koji su na svom putu sustali viluii: >Ne, i. ne dalje!« — jer takovi su nesvijesni toga što isgovaraju. Nego čuj glas koji je pum života i mladenačke snage i koji te sove na rad, u borbi — uvijek samo naprijedl MLADI RADNIK. DAKTILOGRAFKINJA sa znanjem hrvatskog i slovensko?: jezika, traži se za odmah. Infor¬ macije daje uprava »Istre«, Masa- rykova 28 a, II, Zagreb. POSLJEDNJA ŠKOL. GODINA PAZINSKE GIMNAZIJE To je bila školska godina 1918—19. Ona 3 započela redovno, u koliko je redovna buka uopče moguča za vrijeme svjetskoga ata, u polovini mjeseca rujna 1918. Uče- ika. je bilo malo, osobito n višini razredi- ia, jer su mnogi bili u vojsci, a s istoga je azloga bilo takodjer malo profesora za ve predmete i razrede. Ono so jeseni pojavila bolest, koja 3 e do ida bila slabo poznata, a širila se tako a gl o i žestoko. da je naskoro postala (rasna izazivljuči mnoge žrtve Dali su joj ne špaujolska groznica. Ona je bila kriva, a se gimnazija morala zatvoriti n mjesecu istopadu, ali se ona ne smije okriviti, što se i hrvatska gimnazija nije otvorila nibada iš-e. Diaci su se razišli svojim kučama ni e misleči, da se više ne če vratiti u svoje tare školske klupe. . Koncem istoga mjeseca doslo je naime o sloma austro-ugarske monarhije i do ao- iska, talijanske vojske u ove krajeve, pa je imnazija ostala zatvorena i onda, kad je ripa popustila i prestala. Gimnazijska j grada naskoro poslužila za stanovanje I nda za bolnieu vojniciroa. Mislilo se. aa je fkovo stanje privremeno, i živjelo se adl, da če doči preokret na bolje. J er J® at prestao, a vojska je imala biti demomn- irana i poslana kuči. . .. TJčeniei gimnazije iz Pazina i okoli e u Cesto salijelali svoga ravnatelja Ivana losa s pitanjem, kada če ib pozvati, da na- | stave obuku. On im je uvijek odgovarao. neka marljivo uče, jer je uvjeren, da če se gimnazija naskoro otvorjti, kako mu je to obečao civilni leomesar (il commissario ci- vile, kotarski predstojnik) u Pazinu, koga je u tom poslu posječivao svakih desetak dana. Komesar je nekoliko puta »obečavao« otvorenje, no obečanje se nije ispunilo. I tako je redovan rad hrvatske gimna¬ zije u Pazinu prestao u jeseni godine 1918 več prije talijanske okupacije pokrajine.. Od obečanja su imali koristi samo neki djaci, koji su ii godini 1919 dobili dopuštenje, da smiju kao ratom ometeni završifi svojo ško- lovanje polaganjem razrednih ispita. Buduči da su tim ispitima rukovodili nastavnicl br- vatske gimnazije, može se taj ograničeni školski rad još smatrati organskim nastav¬ kom u životu ove gimnazije prije njezine potpune smrti. TJ aprilu 1919 objavio je naime ravna¬ telj Kos. da je od generalooga civiinoga ko- mesara iz Trsta stiglo dopuštenje. da. svi oni bivši ueenioi njegove gimnazije, koji su se iz vojne ratne službe vrat.ili kuči, raogu polagati razredne godišnje ispite dne 13 svibnja. Prilike su bile tako nepovoljne, da je ta odredba došla do znanja samo nekim interesentima. Prijavilo ih se ib na ispit tako malo. da je ispit održan — čini se ¬ samo za sedmi razred i to s nekolike uče¬ nika. Medju Djima je bio Ivan Bertoša iz Pazi n a, sada inžinjer agronomije i viši poljoprivredni pristav banovinskoga do¬ bra »Kosančič« u Torži (Bačka). Razredni ispiti za te djake, koji su došli iz rata. održan je u zgradi talijanske gim¬ nazije (sada več pokojni profesor Josip Roža i profesor Rudolf Pregelj, koji se na- lazi u Ljubljani) te neki profesor talijanske gimnazije, koji je ispitivao talijanski jezik. Predsjednikom ispitne komisije bijaše dr. Edoardo Ciubellich, dalmatinski talijanaš, koji je dobro poznavao hrvatski jezik i književnost. Teško je reči, koliko je učenika polagalo ispit Svakako više od pet, valjda desetak. Dne 14 svibnja 1919 su svima izdane svje- dodžbe, koje su bile ovakova sadržaja (ta¬ lijanski i hrvatski tekst jedau do drugoga) • REGIO ESENC IT O IT ALI ANO KRALJEVSKA VOJSKA TALIJANSKA Atte stalo Visla la Circolare del Oomando Supremo — Segrctariato Generale per gli affari ci- vili — del 3 febbraio 1919 No 7923; Visle le disposizioni del R. Governato- raio della Venezia Giulla, sesione VIJ B, del J aprile 1919 Nro 72.893; Vislo il processo verbale della commissi- one esaminatri.ee del 13 maggio 1919; Si dichiara che lo scolaro . .. ........ di .. nato il . . . a . in . , ha superalo tulte le prove deli' esame di promosione, meritando i se- guentt punti: Lingua latina: Lingua greca: . J Lingua croata (d’ insegnamento): . Tšngua italiana: . Storia: . Matematica: .. Storia naturah: . Fisica: . Propendeutica filosofica: . In base a guesi’ esame lo scolaro . . • • • viene ammesso alta classe . d’ un ginnasio con lingua d’ inse- gnamento croata. Il preside della commissione esaminatrice: Svjedodžba promahnuča Vidjevši zapisnik ispitnoga povjereustva nišlva — Glavnoga Tajništva za gradjanslce poslove — od 3. veljate 1919 br. 7923: Vidjevši naredbe Kr. Govcmatorata Ve~ necije Julije, odio VII B, od 1. travnia 1919. br. 72.893; Vidjevši zapisnik ispitanoga povjerenstvn od 13. svibnja 1919.; Posvjedočuje se, da je učenik . . sin ., rodjen dne . ,. '•••••» * • • * j zadovoljio svim zahtjevima na ispitu pro¬ ma knuča i zaslužio ove točke: Latinski jezile: . Gr (ki jezik: . . Hrvatski. jesik (nastavni): . Talijanslei jezile: ...... Povijest: ...... Matematika: ...... Prirodopis: ...... Fizika: .. STRANA 4. •ISTRA« 8R0J io. VIJESTI IZ ORGANIZACIJA GLAVNA SKUPŠTfNA DRUŠTVA „i$TRA“ U ZAGREBU Dr. MOHOROVICIČ O' ČERME- LJEVIM UDŽBEMCIMA. U ianuarskorr broju Glasnika jugosl- profesorskog društva objavio je dr. Štje- pan Mohorovičič prikaz Čermelj-Lapajno- vih udžbenika iz geometrije za III i IV razred gradianskih škola. .Pisac se vrlo pohvalno izražava o tim knjigama, pa za¬ ključuje: »U obini ovdje navedenim udžbenici- ina jesu metode razlaganja naučnoga gra¬ diva uzorne i nadasve jasne, crteži lijepi i uvijek posve korektni, a reprodukcije fotografskih snimaka čiste i jasne. Ove nam fotografije pokazuju zorno primienu teorije u praktičnome životu, te je tako piseima uspjelo da ožive nastavu, da pre- brode teškoču gradiva i suhoparnost gole teorije. Primjeri su svuda u velikome obi¬ lju dodani i brižljivo odabrani, gotovo uvi¬ jek iz praktičnoga života, te možemo doi- sta sa pohvalam konstatovati, da su pisci i istini držali se stare poslovice: non scolae, sed vitae discimus. Oprema knjiga je odlična, papir tako dobar, kako ga ri- jctko nalazimo u našim školskim udžbe- nicirna, a uza sve to cijena knjige vrlo umjerena pa tako id e i svaka pohvala Ju- goslavensku knjtgarnu u Ljubljani. Uz Čer- raeljevu »Kosrr.ografiju za Vi. razred« do¬ bila je naša nauka još dvije isto tako uzorne knjige, te bi bilo poželjno. da se i ostali pisci naših školskih udžbenika iz matematike, geometrije i fizike povedu za metodama ovih dviju doista modernih udžbenika.« ODMEVI RAZSTAVE ITALIJANSKE KNJIGE V LJUBLJANI »Slovenec« piše: Slovenska otvoritev te razstave je vzbudila v političnih krogih Julijske Krajine veliko pozornost. Vemo pa, da so tud' vodilni krogi v Rimu bili od otvoritve prijetno presenečeni. Posebno se j podčrtuje dejstvo, da se je otvoritve te; italijanske razstave udeležil voditelj slo¬ venskega senata dr. Korošec, kar je dvig¬ nilo važnost prireditve iz pokrajinskega v državni okvir. Primorski Slovenci so z ve¬ seljem ugotovili, da je predstavnik Italije otvorii razstavo v slovenščini. Posebno ve¬ seli vse ugotovitev g. generalnega konzu¬ la, da noben sporazum med narodi ne mo¬ re biti uspešen in trajen, če mimo diplo¬ matskih protokolov ne najde odmeva v na¬ rodni zavesti. Upati je, da bo ta rimska modrost široko razgledanih diplomatov proniknila tudi v ozko obzorje nekaterih pokrajinskih faktorjev. Odkritosrčne in moške besede slovenskega bana dr. Natla¬ čena so dale vsej slavnosti značaj poštene iskrenosti. Slovenci v Jul. Krajini se te razstave veselimo še posebno radi tega, ker upamo, da bomo dosegli na ta način tudi naši slovenski knjigi pri italijanskem narodu ugled in spoštovanje, kakor ga iz¬ kazujejo italijanski kniigi v Jugoslaviji. Mi¬ sel o razstavi jugoslovanskih knjig v Ita¬ liji. ki je bila že zapisana bo morda plodna. »MISEL IN DELO« ŠT. 2 Prejeli smo 2. št. revije »Misel in de¬ lo«, ki ima sledečo vsebino: Slovenicus: Slovaška avtonomija v teoriji in praksi; dr. St. Bajič: O načrtu nemškega zako¬ na o službenem razmerju. — Med novim in starim ravnotežjem sil (dr. B. Ver- čon), Notranjepolitični pregled (Verko), Ob dvajsetletnici naše drame (tr.), Kul¬ turna gibanja v Beogradu (S. B.), Pol stoletja pravnika (S. B.). Bilanca po¬ kojninskega zavarovanja (dr. L. L.) — Silvio Crespi: »Alla difesa dTtalia in guerra e a Versailles« (L. Č.). ISTARSKI DUETI NA ZAGREBACKOJ RADIO STANIČI U zagrebačkoj radiostanici pjevaju dvo¬ glasno istarske pjesme u petak 10 o. mj. od 2145 do 22 sata Jelka Brajša i Draga Kundič. Na programu su kompozicije Braj- še, Zlatica i Matetiča-Ronjgovega. Zaključkom sjednice upravnog odbora od 2 ožujka 1939 prema § 22 društvenih pravila sazivlje se u nedjelju 19 ožujka 1939 u 9 i pol sati prije podne XVII Gla¬ vna godišnja skupština sa slijedečim dne¬ vnim redom: 1 Pozdrav pretsjednika 2 Izvještaj tajnika 3 Izvještaj blagajnika 4 Izvještaj pročelnika sekcije za gra- dnju doma 5 Izvještaj pročelnika socijalnog ot- sjeka 6 Izvještaj Omladinske sekcije 7 Izvještaj nadzornog odbora 8 Razrješnica odboru 9 Biranje novog upravnog i nadzornog odbora 10 Prijedlozi 11 Molbe i žalbe 12 Slučajnosti. Skupština može donositi zaključke ako je prisutna jedna trečina redovitih člano¬ va. Ne sakupj li se u odredjeni sat propi- san broj članova, održat če se skupština pola sata kasni.ie i donašati če pravovalja- ne zakliučke bez obzira na broj prisutnih (§ 24) OBČNI ZBOR »NANOSA« V MARIBORU Prosvetno in podporno društvo »Na¬ nos« v Mariboru vabi na redni letni občni zbor društva, ki se bo vršil v ne¬ deljo 12. marca 1939 ob 9. uri v mali dvorani Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občne¬ ga zbora. 3. Poročila ostalih odbornikov. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora. 6. Sprememba pravil. 7. Združitev z bratskim društvom Jadran. 8. Slučajnosti. Ker je občni zbor zelo važen, vabimo vse članstvo, da se občnega zbora polno¬ številno udeleži. Prijatelji društva in zastopniki drugih organizacij dobrodošli! Odbor ORIGINALNI ISTARSKI BALUN u narodnim nošnjama uz istarske in¬ strumente. vidjet čete 11 ožujka u pro- storijama Hrvatskog sokola, gdje pri- redjuje društvo »Istra« svoju tradicio- nalnu zabavu. Na programu bit če i drugih inteiesantnih točaka. Buffet u vlastitoj režiji. Točit če se prvorazred¬ na dalmatinska vina, razni istarski spe- ciialiteti. bogata luka sreče, šaljiva po¬ šta kao i razne druge zabavne atrakcije. Nabavite ulaznice j rezervirajte sto- Iove u prostorijama društva »Istra«, Žerjaviče a 7, teleion 84-66. Čisti prihod ove zabave ide u korist dovršenia Istarskog doma bana dra Matka Laginie. Lične vi jesti Dr. Ante Frlič, referent za saobračaj Trgovinske komore u Zagrebu postavljen je odlukom ministra saobračaja za člana Tarifskog Ovlbora pri Ministarstvu saobra¬ čaja. U fond »Istre« brej 10. Marušič Valburga, učiteljica — Sv. Florijan šajina Ivo, pošt. urad. — Ma¬ ribor Pravo glasa imaju samo članovi koii su navršili osamnaest (18) godina, a nije- su u zaostatku sa uplatom članarine više od tri mjeseca (§ 25). Iza roka odredjenog za predaju kandi- dacionih lista uplačena članarina nema efekta na pravo glasa na glavnoj skup- štini (§ 26). Glavnoj skupštinj mogu se predložiti na izbore samo one liste koje su predane upravnom odboru društva najkasnije tri dana pred skupštinu. Predlagači liste mo- raju dokazati da su kandidati vlastoručno potpisali pristanak da budu birani (§ 26). Glavna skupština može raspravljati o svakom podnesenom prijedlogu. Prijedlog mora biti barem tri dana prije glavne skupštine prijavljen upravnom odboru dru¬ štva (§ 23). Kandidacione liste i eventualni prijed¬ lozi članova primat če se u tajništvu dru¬ štva do četvrtka dne 16 ožujka 1939 do 8 sati naveče. Prostorije u koiima če se skupština održati objavit čemo naknadno. U Zagrebu, 4 tnarta 1939. Pretsjednik: Dinko Brumnič s. r. Tajnik: Slavko Božič, s. r. IZ ISTARSKOG AKADEMSKOG KLUBA U subotu 4 o. mj. održao je »Istarski akademski klub« u prostorijama društva »Istra« članski sastanak sa predavanjem. Uz članove kluba sastanku je prisustvovao veliki broj naših omladinaca. Pri otvore- nju sastanka pretsjednik kluba potsječa prisutne sa nekoliko toplih riječi na svi- jetlu uspornenu našeg velikog narodnog borca i prvog rodoljuba dr. Dinka Trinaj- stiča, koji je čitavim svojim životnim dje- lovanjem dao sve svoje sile za naše na¬ rodne ideale u Istri. Istakao je kako je tom prilikom nemoguče sa par riječi iznijeti i prikazati sve njegove zasluge za naš na¬ rod, nego pozivlje prisutne da se naskoro odazovu sastanku, gdje če moči čuti mno¬ go više o njemu. Predavanje »O odnosu seljaka. radnika i intelektualca« održao je kol. Stanislav Dodič i uspješno je ovom temom zaintere- sirao slušače. Iza predavanja razvila se opširna diskusija, kojom se je ujedno sa¬ stanak zaključio. * Akciji za pripomoč članova našega klu¬ ba na njihovim študijama odazvala su se slijedeča gg.: Dr. Mogorovič Ivo, Beograd, pri¬ log za mart 50 Din. Josip Krmpotič, Beograd 300 Din. Josip M i h e 1 j, Beograd 50 Din. Ante Vatavuk, Zagreb, 100 Din. Uprava kluba cijenjenim darovateljitna najtoplije zahvaljuje. — Odbor. Iz ounladiniske sekcije »Istre« u Zagrebu Naše redovite usmene novine neče se održati ove subote, jer ima naše društvo zabavu. Iste če se nastaviti u subotu 18 ožujka o. g. u 8 sati naveče. O njima čemo dnevni red javiti naknadno. — Odbor. ČLANSKI SASTANAK »ISTRE« U ZAGREBU Sazivlje se članski sastanak u utorak 14 o. mj. u 8 sati na večer u društvenim prostoriiama (Žerjavičeva 7) radi dogovora za glavnu skupštinu. ODBOR. U FOND DOMA BANA MATKA LAGINJE darovao je gosp. Dr. Dragutin Senečič, advokat i javni bilježnik u Donjoj Stubici iznos od 100 Din (sto dinara) na čemu uprava društva »Istra« najljepše zahva¬ ljuje. VODITELJ KOROŠKIH SLOVENCEV ODPUŠČEN IZ DRŽAVNE SLUŽBE Ljubljana, marca 1939. — p reci nekaj dnevi je dobil dr. Tischler, vodi¬ telj slovenskih kulturnih organizacij na Koroškem, dekret, s katerim je bil od¬ puščen iz države službe. Služboval je kot redni profesor na gimnaziji v Beljaku in je bil odpuščen brez navedbe vzroka. Vsi naši listi podčrtavajo, da je bil d r ’ Tischler odpuščen samo zaradi tega, ker se je pridno udejstvoval v društvih koro¬ ških Slovencev, kar seveda ni bilo po volji nemški vladi. Ta vest je naravno zelo razburila koroške Slovence in pa po¬ sebno vse Slovence v Jugoslaviji o tem so pisali skoro vsi naši listi. »Dan«, v Novem Sadu piše o tem dogodku: »Dolž¬ nost nemškega tiska pn nas je. da brez drugega zabeleži to krivico in da jo regi¬ strira ter da tudi podčrta dejstvo, ki ga mora objektivno priznati - da so take ge¬ ste pripravne, da ne služijo dobrim in srčnim, prijateljskim in sosedskim od¬ nosom temveč da jih poslabšajo in da jih pomotijo, kar iskreno priznamo, da nihče pri nas ne želi. Nemški tisk je po¬ zvan, da objasni in raztolmači, kako je škodljiva ta gesta Pokrajinskega šolskega sveta v Celovcu napram voditelju koro¬ ških Slovencev, ker so naši Nemci zelo občutljivi za vsako gesto, ki bi se mo¬ gla smatrati kot neenako tretiranje, ne¬ pravičnost in krivica ... Danes smo do¬ živeli tudi to da je glavnemu organiza¬ torju »Kulturbunda« dr. Graslu pode¬ ljena tudi čast, da je imenovan za kra¬ ljevskega senatorja, kar mu prinaša na mesec okoli 9000 Din dnevnic. Medtem ko mi na daljnem vzhodu tako tretiramo s kulturnim voditeljem naših Nemcev in mu dajemo takšne sinekure, je veliki in močni severozapadni sosed odpustil iz državne službe kulturnega voditelja na¬ še manjšine ter ga s tem vrgel v bedo in stiske skupno z rodbino in narodu, ki ga je on vodil častno, pošteno in lo¬ jalno brez vsakega razloga odvzel njego¬ vega voditelja, katerega osnovni princip je bil, da moraju biti koroški Slovenci verni državi v kateri živijo, kjer so jim družine, v kateri so se rodili in kjer ho¬ čejo umreti«. U FOND JUGOSLOVENSKE MATICE U ZAGREBU umjesto vijenca j cviječa na odar blagopo- kojnoga dra Živka Petričfča darovali su Zenska sekcija Jugoslovenske Matice 500 din., obitelj g. dra Frana Brnčiča 300 din., gosp. gener direktor Makso Antič 200 din. g. dr. Ivo Ražem 100 din., gdia Marija Magdič 50 din., a u istu svrhu sakupili sn na komemorativnoj sjednici odbornici iz- medju sebe 690 din. Umjesto vijenca na odar blagopokojno- ga dra Dinka Trinaističa darovali su obi¬ telj gosp. dra Frana Brnčiča 300 din., gosp. direktor Niko Milačič 150 din. Plemenitim darovateljima zahvaljuje se Odbor. ČETIRI SMO SEDELI... četirj smo sedeli va škure oštarije i zamakjeno gledali va sive dajine preko ravneh poji široke Slavonije, četiri smo sedeli va daleke tujine. I sakemu su prihajali tepli spomini, na mater, na kuču. na jubav i malu i saki je brez jene besedi gledal tu daleku sreču i mladost pasalu. Ki zna ko če ki od nas tornat i se bridkosti ove daleke tujine ki zna, ki zna ko če i onput pasat, kada zagledamo drage kraje domovine- Četiri smo sedeli va škure oštarije i zamakjeno gledali va sive dajine preko ravneh poji široke Slavonije, četiri smo sedeli va daleke tujine. Bastiančič Ivan Din 10,— » 54,— Filozofijska propedeutika: . Na temelju ovoga ispita učenik . . unapredjuje se u . razred gimnazije s hrvatskim nastavnim jezikom. Predsjednik ispitnoga povjerenstva: Dott. Edoardo Ciubellich m. p. Pissino. 14 maggio 1919. II commissario civile: M. P. (polpis nečitljiv.) Sve je podatke u ovoj dvojezičnoj svje- dodžbi ispunio svojom rukom ravnatelj Kos, a svjedodžbu je potpisao pretsjednik komi¬ sije dr. Ciubellich i ovjerovio civilni kome sar u Pazinu. Neki učenici su poslije toga ispita otišli iz Istre u Hrvatsku i upisali se na jesen u različitim gimnazijama, u Zagrebu j Viro- vitici a najviše u Karlovcu. Tek je 5 6 njih astalo i dalje kod kuče čekajuči sreču u ne- izvjesnosti. . , ... Ravnatelj Kos je i nadalje trazio otvo- ■enje gimnazija S preostalim dacima se vi- levao često, gotovo svake nedjelje.. Uvijek h je opominjao neka marljivo uče, jer ima- le nade, da če se održati još koji lspit Jed loga dana. bilo je to dne 14 listopada 1.19, aopčio je Kos svojim učenicima veselu vi- est, da če se dne 28 listopada 1919 (baš na !an 28 listopada!) održati ispit zrelosti sa vim onim bivšim dacima hrvatske gimna- ije koji imaju pravo na polaganje mature, ez obzira na to. da li su bili vojnici ih ne Tn je posljednju maturu polagalo pet andidata i to spomenuti Ivan Beroša iz Pazina, Pucič Anastazije iz Lin- dara, Vončina Dragutin iz Pule i još dvojica, po svoj prilici dva Lindarca koji nisu poznati po imenu, a trebalo bi ih nači. Ispitno su povjerenstvo sačinjavali ravna¬ telj Kos, profesori Roža, Stjepan Figurič i Pregelj, zatim jedan profesor talijanske gim¬ nazije, koji je ispitivao talijanski jezik, a pretsjedao je ponovno dr. Ciubellich. I ovaj je ispit održan u zgradi talijanske gimna¬ zije, jer je zgrada hrvatske gimnazije bila trajno zaposjednuta u vojne svrhe. Evo formular svjedodžbe o Ispitu zrelo¬ sti. Taj je formular bio štampan u Trstu. Nro. Br. COMMISSARIATO GENERALE Cl VILE PER LA VENEZIA G1UL1A GLAVNI CIVILNI KO MESARI JAT ZA JULIJSKU VENECIJU ATTESTATO Dl MATURITA (licema liceale) V ista la Circolare del Comando Supre- mo — Segretariato Generale per gli affari civili — del 3 febbraio 1919 Nro 7923. Viste le disposizioni del R. Governato- rato della Venezia Giulia, sesione 7 B, del 1 aprile 1919 Nro 72 893. Viste le disposizioni del Commissariato Generale Civile per la Venezia Giulia, Di- visione 3, del 11 ottobre 1919 Nro 72 983 B, Vista Vordinanza del cessato ministero austriaco del culto e del Vistruzione del 29 febbraio 1908 Nro 10051. Visto il processo verbale della commis- sione esaminatrice del 28 ottobre 1919, Si attesta che lo scolaro . nato . a ... . in su- pero tulte le prove deli’ esame di licema e venne dichiaralo maturo a . Pisino, li 28 ottobre 1919. II presidente della commissione esaminatrice: dot. Edoardo Ciubellich m. p. Per il Commissario Generale Civile: D. Barone m. p. SVJEDOČBA ISPITA ZRELOSTI Vidjevši Olcružnicu Vrliovnoga Zapovjed- nišlva — Glavnog Tajništva sa civilne po- slove — od 3. veljače 1919. Ir. 7923, 1 Vidjevši naredbu Kr. Guvematorata Ju¬ lijske Venecije, odio 7 B, od 1. travnia 1919. br. 72.893, Vidjevši naredbu Glavnoga Civilnog Ko- mesarijata za Julijsku Veneciju, odio 3 od 11 listopada 1919 br. 72.983 B, Vidjevši naredbu bivšega auslrijskog mi- nistarstva za bogoštovlje i nastavu od 29 veljače 1908. br. 10.051, Vidjevši zapisnik ispitnoga povjerenstva od 28. listopada 1919. Posvjedočava se, da je učenik . . sin . roden ., od . . ... . zadovo- Ijio svim zahtjevima na ispitu zrelosti i bio proglašen zrelim . Pretsjednik ispitnog povjerenstva: dot. Edoardo Ciubellich m. p. Individualne podatke i ocjene u pojedi- noj svjedodžbi je svojom rukom ispunio rav¬ natelj Kos, a svjedodžbu je potpisao samo dr. Cubelič i ovjerio glavni civilni komesar u Trstu. Vijest o toj maturi donio je i ta- dašnji hrvatski tjednik u Pazinu »Pučki prijatelj«. Prema torne su od svih onih redovnih učenika koji bi u normalnim prilikama bili na redu. da na kraju školske godine 1918-19 polažu ispit zrelosti, polagali ga tek u listo- padu 1919, uistinu samo Anastazij Pucič iz Lindara i još druga dvojica koji nisu za sada po imenu poznati, te napokon Dra¬ gutin Vončina, koj ; je svršio prva če¬ tiri razreda u Puli i viša četiri razreda n Pazinu sa starijim razredom, i Ivan Berto- ša iz Pazina, koji je školovanje i maturu zaključio s redovnom grupom, jer je radi vojne službe prije vremena svršio VI razred i stanujuči u Pazinu sretno položio VII raz¬ red u svibnju 1919, a VIII razred i maturu u listopadu 1919. Svi ostali učenici, premda su VII razred svršili redovno u Pazinu školske godine 1917-18, bili su prisiljeni (videči da VIII razred neče moči polaziti u Pazinu, jer se gimnazija poslije gripe nije otvarala niti otvorila) otiči u Jugoslaviju. pa su maturi rali po drugim gimnazijama Poslije ove mature, koja znači posljed- nji čin hrvatske gimnazije u Pazinu, izja- vio je ravnatelj Kos, da je prvoga daka ispi' tivao na gimnaziji u Beču na početku svoga službovanja, a posljednjega je ispitivao ovom prilikom u Pazinu i to baš Anastazija Pu- ciča iz grčkoga jezika. Ove podatke šalje »Istri« jedan te posljednje skupine abiiurijenata od 28 listopada 1919. Čredni* TONU PEKCSKO. - Od|OVoro, orednlft IVAN STARI Zvonlmlrova ni 48. £11 Kat - VlasnlB tzdarac: Ronzoirti »Istra« Masarvkova en ot i8a, a 3ro. ceietona 67-80 br. Za tiskarn od^ovara: Radon Polanovič Zazre fltea or. 131. »Istra« tzia z svakos tjedna c petak. — Bro; "* ’ ^ . lozemstvo dvostruko. za Ameriko Z dolara na codinu. — Osrlaši se računalu do clenlkn« Rokopisi se ne vracaju. ?iSTOor^uM- aS ^789^^mtni 3 'W Z %Tcljel“g7m°n^ 4? i n pola godine 24 ^^ ;.ozemstvo dvostniUo. za Amerifcn