Podnčno berilo za mladost. XIV. 4. Gorkota. Vse reči so ali merzle, gorke, ali vroče. Vse to se pri rečeh zaznamnja z besedo gorkota. Gorkota se zbuja ali izvira po mnogih virih. Ce se dve reči eno z drugo dergnete ali tolčete, se sogrejete. Nekdaj so Ijudje netili ogenj Ie s tem, da so suh les ob drugega dergnili, ter v lesu spijočo gorkoto budili. Pri mnogih prikazkih, posebno pri gorenji, se zbuja gorkota in vročina. Zetnlja ima že sama v sebi gorkoto, ktera se na verhu ne pozna toliko, kakor v globočini. Naj bolj pa po verhu zemlje gorkoto zbuja solnce, ktero nam zraven svitlobe dajetudi gorkoto. Ako se na ognjisču voda zeld sogreje, se vzdigne in kipi; ako pa se še v pravem času od ognja odmakne, zopet vpade; iedaj se vidi, da je gorkota vodo povekšala ali razgnala. Železna krogla, ki gre v kako cev, ne gre več skozi, če se močno razgreje. Gorkota tedaj reči razganja. Kdor tega ne ve, se mu večkrat pripeti kaka škoda Ako vliješ vročega mleka v merzel kozarec, kozarec poči, ker se znotranja stran v njem hitreje razgreje, kakor drugi deli. Tudi zrak se po gorkoti razganja ali na vse kraje širi, in to naredi, da laliko gorkoto merimo, to je, da na tanko vemo, koliko je je. Dene se živo srebro v steklenasto okroglo posodico, ktera ima votlo cevko. Bolj ko je taka steklenica na gorkem, bolj se živo srebro v cevki širi zato, ker ga gorkota razganja; če je pa ta steklenica bolj na uierzlem, tudi živo srebro v cevki bolj vpada ali se stiska. Prostor na taki cevki nied piko živega srebra pri topečem snegu, in pa med piko pri vreli vodi so učeni razdelili v 80 delov ali stopnjic, ki jih tudi grade imenujejo, in laki steklenici pravijo gorkomer ali termometer; imenuje se tudi Romirjev gorkoiner zato, ker gaje slavni francoski naravoslovec Roniir(Reaumur) v leti 1730 pervi naredil. Zdrav odrasčen človek ima 31 gorkoraerovih stopnjic gorkote; 14 stopnjic je prava mera gorkote v stanicah. Ce se pa hoče zvediti, koliko je gorkote zunaj na prostem zraku, se gorkomer ne sme djati na solnce, temuč v senco. Gorkota pa reči ne razganja samo, teoiuč jih tudi spreminja, kar se vidi, postavim, kedar voda zmerzne, kedar se led in sneg ali kaj drugega topi, pri kuhi i. t. d. Večidel vse terde reči postanejo v vročini mehke in tekoče. Topivna vročina pa je pri mnogih rečeh tudi zeld različna; postavim: žveplo se topi pri 87, svinec pri 267, srebro pri 800, zlato pri 1000, železo pri 1280 stopnjicah gorkote. Gorkota ali vročina pa spreminja reči tudi celo v zrak, to je, reči izpuhtc, se izparijo, izkade, posuše, izdiše i. t. d. Gorkota ali vročina naredi tudi, da reči gore. Nobena rec pa ne gori, 6e se popred dobro ne sogreje, in če nima zraka. V vseh zrakovih delih, to je, v vseh gazih, v kterih se ne more dihati, ae tudi ne da luč vžgati in ne naj manjsi ogenj zakuriti in še celo ne iskrica vkresati. Če se zraku zapre pot do ognja, ogenj gotovo vgasne. Iz tega se vidi, da ognja ne gasi samo voda, ampak tudi druge reči, ki zrak zapirajo. 0genj gasiti ni tedaj nič drugega, kakor zraku braniti, da ne gre do gorečih reči. Kedar kaka reč nepopolno gori, se kadi, ker v dimu so mali vogeljni deli, ki ne gore. Dela pa, ki v ognju ne zgore, so pepel. Skušnja uči, da vsaka sogreta reč počasi zopet omerzne, in da se gorkota hitro razširja okoli in okoli na vse strani in v vse reči, in da se tedaj ne more shraniti aii zapreti, da bi ne zginila. Mnoge reči veliko hitreje jemljejo v se gorkoto in jo tudi zopet hitreje zgubljajo ali drugim rečem naprej dajejo, tako postavim, vse rude. Zelezna peč se hitro sogreje, pa se tudi koiali ohladi, to je, gorkoto naprej daje ali zgublja. Vse živalske in rastlinske reei pa gorkoto bolj počasi vsejemIjejo in jo tudi bolj počasi od sebe dajejo. Perje, živinska dlaka, volna, slama, les, žagovna i. t. d. ne puste gorkote hitny od sebe. Navadno se govori, da obleka greje, pa to ni res, — obleka le brani, da gorkota tako hitro ne uide. Reči, ki gorkoto hitro sprejemajo, in jo tudi hitro od sebe dajejo, rabimo tam, kjer hočemo gorkoto širiti, — reči pa, ki gorkoto počasi v se jemljejo in jo tudi počasi zgubljajo, rabimo takrat, če jo hočemo zaderževati, to je, kedar se hočerao greti ali varovati, da nam ni tnraz.