Par besed po imenovanjih v Mariborski obiasti. Učiteljska imenovanja v natši dblasti niso povzročila javnih polemik in napadov v političneitf časopisju. Iz tega bi inarsikdo sodil, da so z imeniovanli vsi zadovoljni: imenovani in propadli. A temu n.i tako; ker sploh ni mogoče vseni ustreči, pa naj bi bile oblasti brez vsakegai tujega vpliva in še tako objektivne. Kako pa je danes v tem oziru, vemo prav dobro vsaj približno vsi. Zato je prav, da se izven stanovskega glasrla ne oglašamio, ampak, da pripravljamo s smotrenim delom tla, na katerih bodo vsi tuji, šoli in učiteljstvu škodljivi vplivi pri takih prilikah izključeni. Naša stanov" ska zborovanja in naše stanovskio glasilo so pravi forum, kjer se obravnavajo tudi take zadeve in katerih odmer seže lahko v primerni obliki dto vseh merodajnih faktorjev. Ni namen tega članka navajati izza zadnjih imenovanj v naši oblasti posameznosti, pač pa pribiti par načelnih dejstev v splošnem. B i 1 o i e preveč m e s t n a e nkrat razpisanih in rok za vl,aganje prošenj prekratek. Naši ljudje se niso mogli pravočasno informirati, in tako so vložili često prošnje kar na. slepo in kskali informacij in zvez šele po vložitvi prošenj. Tako je prišlo do tega, da je bilo za posamezna mesta kar cel kup prošenj (v Mariboru do 30) med tem, ko za mnogo drugih tudi udobnih ini lepih mest ni bilo nobene (na pr. ¦ Muta, Marnberg, Vuzenica, Sv. Marko. Selnica ob Dravi, Sv. Križ nad MarLborom, Sv. Lenart v Slov. goricah itd.) Mesta so se razpisala s tako kratkim nokoin in v tako velikem številu, <pa ne samo h šolskih, ampak menda največ iz drugih ozirov. Tu je zapet en dokaz več. da je treba šolo izločiti od dnevne politike. Ker imamo sedaj po volitvah pričakovati kolikor toliko stabilne politične razmere, zato upravičeno pričakujemo, da se bodo izpraznjena stalna učiteljska mesta razpisavala sproti in z daljšim rokom. Zakaj drugače lahko doživimo presenečenja, kakor n. pr. lani in pridemo ziopet do nove kategorije: učiteljstvo na razpoloženju — razredi in šole pa prazne. Izpremembe nai bi se vršile principijelno le o velikili počitnicah. Izvzeti bi bilo le najnujnejše slučaje, da se selitev vrši med šolskim letom. Mnoge je že pri razpisih neprijefno dirnila movotarija, da so bila stalna mesta na mariborskih d e š k i h osnovnih šolah (vsaj nekatera) razpisana tudi za učiteljice. To je nekaj povsem novega, in so se mnogi tovariši zlasti zunaj na deželi prav tako čudili, kakor bi se čudile tovarigice, če bi bila mesta na dekliških osnovnih šolah v Mariboru razpisana tudi za moške prosilce. Razlogov jc toliko in tako tehtnih, da jih ni potreba navajati. Širši sosvet je 5. januarja v Ljubljani protestiral proti tej novotariji. I a protest pa ni imel uspeha, kakor se ga je upravičeno pričakovalo. Zakaj bilo je nekai stalnih učnih mest na deških osnovnih šoLah oddanih našim tovarišlcam, ined tem, ko se je moralo zaradi tega odkloniti cela vrsta kompetentov očetov z dežele. Go&podje: Kje je tu pravica. kje enakopravnost? Pri oddaji mest v Mariboru ie propadlo nekaj naših tovarišic, katere so sicer morda mlajše po službenih letih, a bi morale mesto dobiti, ker so bile že od prevrata tukaj ali pa so prišle vsaj neposredno po prevratu. In kako je bilo takrat in kaj so tvegale dotične tovarišice, to vedo le tisti, kateri so sami sodelovali v tisti dobi Zadnje koimpetence pa so nam odprle prav žalcstno perspektivo v bodočnost našega obmejnega šolstva. Še za mesta v trgih in na večrazrednicah ob železnici ni bili reflektantav (n. pr. Muta, Marnberg, Vuzenica), kaj šele za oddaljenejše (n. pr. Remšnik, Kaplja, Sv. .lurij. Sv. Anton, Marija Snežna itd.) V liornialnih časih bi se nai za taka udobn.a mesta ob železnici kar trgali, sedaj %se pa ne zglasi nihče. To je glasen memento vsem onim laktorjem, kateri imajo dolžnost skrbeti za našo jezikovno in državno mejo. da se nekai m o r a ukreniti v narodnetn in državnem interesu. Učiteljstvo že leta in leta dovoilj glasno opozarja na to vprašanje. a vse je Diio do sedaj bob ob steno in po dosedanjih izkušnjah bode tudi ineTida v bodoče. Pa še par značilnosti: Splošno .->e opaža pomanjkaiije moškega naraščaja ori kompeter.cah in nadstevilo ženskega. To je povsem naravna posledica številčnega razmerja obeh spolov, ki vlada seda.j v našem stanu. Če pojde v tem sorazmerju naprej. bomo doživeli neljube posledice. Tudi tega ne smemo pust.ti iz vidika. Obenem so z,adnje kompetence pokazale. da se nihče več ne puli za upraviteljska mesta. Precej takih mest je ostalo brez kompetentov in celo za prav lepa inesta šolskih upraviteljev v večjih krajih (n. pr. Slov. Bistrica), jc bilo tako malo kompetentov, da se mesto sploh ni oddalo. Tudi to dejstvo govori mnogo in je zopet le naravna posledica velikih bonitet, ki jih uživajo upravitelji dandanes pri vse.i odgovornositi in delu. Kaže se, če se v tem oziru ničesar ne ukrene, da se bode vsakdo branil z vsemi štirimi mesta upravitelja. Ne v interesu upraviteljev, ampak v interesu našega šdstva je, da se bode tudi v tem oziru moralo nekaj storiti. —ski.