Št. 17.
V Gori«i, v solioto iliif  1. niiirca 1902.
Letnik IV.
l/.liaja vsak   (oi'ck   in   soholo  v
li'ilmi oli II. nri jii'i'il|io|i|nc /,;i ini'slii
tiT til. •!. iiri imiiii)!!!!!!' /.a ili'/.rln. Ako
p;i<li- ii;i l;i ilnrva |>r;i/.nik i/.ii|c dan prrj <>l<
(i. /,\¦ci'vr. SI:111<' |iii |nišl i |ii't'jciii;iii :ili v
(liirici ii;i limn |misiI|;in i <¦ I() 1 (• 111<> <S k..
polleliio   i-  K .  in  t'i'l rl li-l.iiit  '2   K .
I'loihija  si'   V  (iiiiiri  v lohak.'irnali
S c h \v ;i. r/.   v   SolsU i 11    ulii'ali    in    .1 ¦> I
1 «* r s i I/.  v   Nunskih   ulirali   no H  vin.

(YmTIIO  i/<l;illj<'.)
I rt'<hii*tvo m tipra\ ni>tvo  se
iiali.'tjuti'i   v    «Xarodni   tiskarni»,
ulna  \ fttiirini   It. ši. 9.
I»ojiiHf y nasloviti na uroilniitvo,
'i^'iase ni naročiiiiio pa na upravništvo
«lioric«1». Oj»laM se raOumjo jjo petit-
vistah in sicrr ako si* tiskajo 1-krat po
\'L vin.. 2-krat po 10 vin.. 3-kral po
8    vin.   Ako   s*'   v«'i!krat   tiskajo.   raeu-
liljo   a«'   po   pogotllji.
izdajalelj in  odgovorni  mediiik Josip Marušič.
Ti^kit  „Narodna tiskarna" iodgov. J. Marusi«":).
Nova kost - razdora.
Pisec clanka „iXarodni sklad'' v
,.Soer' od 2f>. I'ebriivarja pravi. ila jo
„nalašč /akasnil" s -- čiaiiki o loin „no-
vem društvu", cos. vedel je, ,.da ,.kavci''
planejo kakor gladne hijene po lorn
društvu", —¦¦ ko so razna naprednjaška
drušlva že ludi ,.prestala dobo najpod-
lejsih napadov v ,.Gorici" in ,,Primor-
skem Li stir'.
Ta ,.nalašč zakasnil" ,.Sočineg;.r'
člankarja pa ze pove, da je bilo to novo,
oziroma —- najnovejse naprednjaško dru-
štvo tudi n a I a š e mod goriške Slovence
vržena kost razdora, ali ee hooemo ra-
hiti drug primeren izraz: pest na-
p r e d n j a s k e g a p csk a, vrženega v
oci goriškim Slovencem has sedaj v oči-
gled ilopolnilnim voiilvain v dežehii
zhor. ...
No hi se smelo poznali namena
našili ,. naprednjakov'', namena nanireč,
vsako loliko časa pobliskati prod očmi
nasega ljudslva s IVazo. kako „bogut za-
klad narodnega napredka" liči v načrtili
„narodno-napredne" stranke, kalera po-
temtakem jedina zasluzi. da jo svet uva-
žuje in drvi za njo eez drn in strn, vse
drugo pu pusti v stran — kot nepolre-
ben Intläst; no bi se smolo, praviin, poznati
toga namena, potem bi bilo možno sma--
trali ludi besede „Socinega"' elankarja
za to, za kar jib podaja, namreč: res-
nimi.
Ker pa si jo že ta člankar nadel
tako strahovito resno masko. igrajoe novo
komedijo v svoji „Soci"', pa si jo nade-
iiem šo jaz, dčisi bi irnel vee uzroka, da
se tej kornediji — smojoni in z nionoj
vsakdo, ki pozna izvestn»; komedijante v
Uosposki ulici.
Fisoc pravi toroj, da so ,,kavci*'
(„kavc" je pri toin piscu nainrec vsakdo,
ki ne brenči za njim!) padli kot gladne
hijene po ton» „iiovetü drustvu1'. Kdor
čita sanio „Sočo", bi po teb in nasled-
ii j ill bosedah „Soeinega*1 člankarja moral
soditi, kaki strahoviti nazadnjaki in so-
vražniki vsakoga doinacega napredka so
oni, ki ne plo.sojo po taktu „narodno-
naprodnilr' goslarjev na Goriškom; s
kako brozinojno zlobo zatirajo vse, kar si
zaros koristnega za naš narod izmislijo
ti inuzikantjo in kako zistoinaticno ugo-
nobljajo obstanek slovensküga naroda
na Goriškoin, izročivši   ga   brozvostno v
roko  nasim   poliliönini   sovra/nikotii.
kajli  kako  l)i nmgli drugačc kakor ,.gladin;
hijono"  pasti   po tern novom dru.šlvu ,.Na-
rodnoni skladir', po   Icm  za   naš   narodni
napr«'il(ik  „omiiionlno  va/ncin"    podjotju
naprednib  korilej?! Ali  kdor od    -  raz-
Kodnili domačib  in  izvongf-riAkib   Sloven-
c(;v  vo razlo(":(?vati  mod I'razo in riisnico.
iikmI  plovo in   zrnjom,   mod   snrovim   in '
blagim, oni  inora v   prvi    vrsti    priznati. j
da   bi   „SoOiir'    elankar   za^lodal   n a j - j,
proj  ..gladno (Oasnikarsks» i hijeno1', ka- !
tora  ,.bosno  in brozobrazno" popada vsa-
kogar, ki si  drzno (Jiliati  božji   zrak   kje i
drugjo nogo  v   krogu   naproduega   kala-
mona in  ki  napada vso.  kar nistaustva-
rila on  in   njrgov   vredni   pobratim,   — |
ako  bi  poglodal  uokam  —  drugam.  prav j
blizu  sobo.  PotfMu  pa mora  tudi priznati.
koliko jo zaros  na  Icm najnovojsom pro-
duktu iiarodno-iiapi'tHlno zdražbarsko lan-
tazijc. na loin „Narodnom   skladii".   Ko- |
liko so vredno stvaritvo goriških „naprod- I
njakov"  sploli, to  kažcjo pač    -stvarilvo  ¦
sanio. 0   in^katorili   toll    stvai-itm*   jc   /c
pisala  „Gorica"   tako,   da   j'.1    zapi-la   za
vsoloj  sapo   zdražbarjom    okulo    ..Smjc".
kor Jim jt; povodala rosnic. kakoišno jim
,.priticojo'' ;   o   drugili stvaritvab  tch jn-
nakov  pa  st1  bode   govorilo,    ko    isle šc
l)olj  dozorijo za  —  razpad.  na  t-egai' tc-
molju so bilo postavljono žo   ob   svojoin
zapoc(!tku. Danes ima besodo ..Xar. sklad".
Kaj  pa  —- ;ia ^ovoriin  rosno —¦ bi
bil  narodni   sklad  kot lak  v  iM^sniciV Ta |
bosoda ..narodni sklad" ali fond   ni sieer \
v svojoin bistvu nic novejja.   Nokak   na- j
rodni sklad  bi bil potrebon kot jednolen
sklad za vso Slovonco, da bi zajomali iz
njega  za   razne   narodne    potrebo,   naj- i
vec sovoda g o s p o d a r s k o g a  pomona. \
rJ'ak narodni   sklad bi bil  „Xasa Slra/.a".
katoro drustvo j e ž o u s t a :i o v I j o n o
z a vso slovenskfi pokrajine. To dru-
stvo bi   lahko   ilolovalo   vseslransko   za
slovenski napredek ; to drustvo. kot pravi
narodni   sklad pa bi moralo biti gmolno
jako nioeno, ako bi   hotelo   vršiti   svojo
nalogo za   postavljoni   si   cilj.   Ali   tomu
drustvu, zapocetoinu na lako siroki pod-
lagi. da bi ob   zdravih   politiOnili   odno-
šajib  m o r a 1 o uspovati, so začeli izpod-
kopavati teinoljo ljudjo, katerim ni nič za
narodni   blagor, in zakaj ?   Jedino   zato,
kor so jo inisol za   to   drustvo   porodila
v glavali,   ki    so   no   klanjajo    ž i d o v -
s k o in u z late in u b o g u !
,.Xaša Stra/.a"'. ako bi in- podirali
njoin?ga dcla slovcu-ki somišljcniki našiti
zakletib naroilnib sovražnikov, bi /amogla
v kratkem rasu postati mogočna bran
proli tiij^tvn in izvršila bi bila /o do <la-
'"(!!¦• ('-uda v pospc>itvi narodnoga n;i-
prc<Jka. \' la namen pa bi bilo potrebno
vscli z d r u ž c n i li slovenski h mo-
cij. Hroz zdiu/.cnja vs>*b rnočij. -- da go-
vorini s ..SoOininr1 člaiikarjcm sainini
b r c z o n o I i; e o r g a n i z a c i j •' in
pri v ;¦¦ a k «'m narodnem podjotju polt".'
pov-ioni j a s n i li ciljov tudi dovolj
sro(l^•tev — jo ncnioj/oč fd)>tan«'k takoga
podjotja.
Ali kcr ..Xa^a Straža" brcz sku|j-
nili slovonskili sil no more u-prvati. —
kako pa naj u-peva dru~tvico. u>tanov-
Ijcno bj od |ic.ščicc ljudij na (iuHškiMii.
katoi'i si' lioOojo po vscj sili odlrgavati
od skiipin* narndnc organizacijf in t*> iz
jodincga naiiiciia. da zaiiion« nositi kronn
in veliki zvoihh- par I j u d i j. ki boč-cju
voi- znati. kak<»r drn;ri in ki in* nini-cjo
/.ivcli   lire/  naslovuv ..naroilni vodilclji" ?!
l)a ji' to driištvicc us'.aiiovljiMio v
p o p o I n (i m a < I i- a ii k a r s k c s v r -
li c torcj n c / a s k u p n c i ii t c r c s c
v s c u a n a Tu (I a na GorisktMii. to povo
/c j'i.-cc ..SoL-inega" i-lanka sain. Saj
pravi ninli na nekeni incstu : ..Klcrikal-
rev uili ne vabimn naj pristopajo. in
ako bi sc <«LrI;is; 1 katori njibov junak,
g ;i n l I i n c s p r oj in o m o"r ¦. S tomi
besodanii jo ilovolj oznaton strankarski
ali l.oljo : /. d " a / b a r s k i nainen toga
tlrušlva; s tomi bosodaini jo pa piscc že
ludi iiilaril v obraz v o c i n i si o v o n -
s k o g a |i ri'lii v als I v a na Ciitriškoin,
o katerem so na drugein niostu »vojega
clanka prav laskavo izra/a tako-le : ..Xo-
u in iiost in n o v e il no s I ki sta. ka-
kor povsod i za uas narod najdrazji
stvari na svcln. . . .•¦
Tako smo toroj na cistern, kaj bi
hotel biti v bistvu la ..Xarodni sklad":
nova postojanka zdražbe mej našiin Ijud-
slvoin, ker so druge že dokaj odrekle
svojo nioc; nov količek za ljudi. ki inuijo
svojt» osebne naincno in ki se lo ,'ijo za
efekti. ';ako bi svojo Ijubo osebico bolje
prika/ali Ijudstvu v luci ..narodnili dobrot-
nikov". Da ti ljudje vže naproj odkla-
njajo    vsako    udelo/.bo   na    te-in    svojoin
*) Kaku pa hi si pi.siir pr>lf otili/nil |n>
svitlili kronicali, čc hi inn jili tiuli --- mai'ka na
ri'pu  jirini'sla!                                 '                                               Op. s t.
..dr u-t vu*" od strani ¦— ..klerikali-eV, je
tembolje iniiovno. kt-r hočejo biti popol-
noma uici] soboj. nokontroliratii. nonad-
zorovaiii po ..klctikalnib" >itn«v.ih. j«*d-
nako kakor so Imtoli biti brez ..klerikaliM*
kontrole" v .(im-i^ki ljudski posojilnioi",
v ..Tr\'ovsko-obrtni zadrugi' itd. itd. Ako
M' jim posreči vloviti kaj kalinov za svojo
..vcli'poniHinbno" društvo. soveda Iimii-
boljo. saj stro^ki so povsod in colo v
..Povskem in (.'lasbentTii drustvu", o ka-
terem -i' jc jeden prvib ..naprednib"
kajiorjoiiov izrazil. da gre i pri toin
drustvu veO za poliliko. nego pa za pelje
in i/oiiijo. <J vecini našeea Ijudstva pa.
o ti-li ..neiimni in nevodni" vecini na-
še^u Ijudstva pa >ni\ prepriOan. da ob-
soja ta najnovej.ši poskus ..naprodnih"
/jira/.barjev. da oliranijo domači prepir
na (ioii-ki-iii na svoji sramolni višini.
\'erina našega Ijudstva vt'. da so besede.
kakornif-1 pisoe ..Soče" v svojem članku
it tern ..Xarodneni skladu" rabi, le na-
vailno bnlinet-o frazo. s kakorsnimi ta po-
litii-ni barlekin moOo okoli sebe pri vsaki
priliki. — To in nic druzega. In to naše
Ijud^tvo vo. da mi goriski Slovenci nismo
iiikaki bogataši, z vsemi „najboljsiini sloji
iiarmla" vred. katere ..šteje mej svoje
>"Mii;iji'iiike" ..narodno-napredni"' gene-
ral>tub tor da je bore main, kar zamo-
lemo žrtovati od svojega za razne na-
rodne namene. Ako pa šo pride kdo, ki
k*H?e odvajati našo rodoljubno požrtoval-
iiti-t proč od na^ili n a j a k t u a I n e j -
Š i b [lOtreb in slabiti naš že itak
ii I» s t o j e č i narodni sklad. tak dela to
z oeitnim namenom, da bi skodoval na-
sim narodnim napravam. za katere se
inorarno v prvi vrsti žrtovati. In da ,.na-
prednjaki" to hocejo, to že daje pisec
v ..Soči" skodoželjno ra/.unieti, ker go-
vori o soli, solskem zavodu itd. Ali pisec
noOe vedeti. da je tu ,.Solski Dom" V Ali
noče vedeti, da so stroški za vzdrže-
vanje tega našega uzornega šolskega za-
voda tako ogromni, da zahtevajo vse
nase pozrtovalnosti ? In ker to ve. tedaj
je očiten znak. da hoče izpodkopavati
to našo narodno trdnjavo s tern, da misli
so na drug ..šolski zavod". Tako je torej
rodoljubje naprednjaških kaporjonoy,! In
tako rodoljubje kažejo ti ljudje zaradi
tega, ker ne niorejo dobiti v roke vod-
stva nad ..Solskim Donioin". za katero
so kvalilikujejo toliko, kolikor — zajec
za  boben. Kako pak!   Podpirati   z   vsem
LIS'J'KK.
Potovalne črtice
z Ogerskega.           •
(Spisal  M.  Mihaeljev.   —   1902.^
(Dalj,'.)
Na vrh .Svabenberga smo dospoli v
V2 ui'ij kjor smo se vstavili na gornji
postaji „Švabenberg". Hilo jo ravno
malo prod mrakom. Vrh hriba se raz-
kazuje ocein krasna slika. Dihaje svozi
gojzdni zrak so podamo h kratkemu po-
^itlvii v Kötvös-Villa, oil koder so nudi
potniku ravno lak prebliščeči panoroma
na oholo dvojno mesto. T11 na poti od
gorenje postaje železnice na zobco do
Kötvös-Ville, jo znano zdravi.šče z vodo
dr. Vaskoviča, po Kneippovem sistemu,
kterega pa ni bilo časa si ogledati. V tej
velikanski elegantni gostilni, raz ktereje
čaroven pogled na „Dvojeniesto", «mo
čakali na razsvitljavo most. Še preden
se  ie  nani'Mvil  inrulf   «<»    i<>  himApIü  nl<»L_
moralo Oloveka   osupniti,  ki ni Se videl
kaj slienega. V na tisoce in tisoče lučih v
okroglih steklih, kakor solncih. no jo od-
svitalo mesto, daleč na vse strani krog
in okrog. Posobno krasno je bilo raz-
svitljeno levo kot desno obrezje ponosne
Donave, kar ne bom nikJar niogel po-
/abiti.
V vzno/ji gledalca leži dvojna sto-
lica Mudapešl na obeli bregovih Donave:
Ije coz je vidoti, — ob dnevni svillobi
obsirna planjava „Allold". Na v/hodu se
razširja Leopoldovo polje z velikanskim
poslopjom norisnieo. kakor je bilo že gor
oinenjeno. Mod dalee posojaninii lelovisci
in bisami je mnogo gosliln, klere me.ščani
radi obiskujejo.
Ko sva se s prijateljem nasilila
divnega razgleda čarovno razsvitljenega
Dvoniesta, sva se peljala že po noči raz
ta grid Vendar nekaj naj pri tern oine-
nim, čosar nisom so drugod videl.   Videl
soih    krivonosoe.   ki   so  rokc»  nolinbovali
L globokim   spostovanjem   rekoc: „Keset I
čokolom nadšaga"'::") ali ..nadšagoš kisa-
sonj". I. j. „poljubim roko milostiva
gospa", ali „milostiva gospica"! In:
..Nadšaganak solgaja"! (SlugaH Vaš sluga,
milostiva gospa! To obozevanje ženskega
spola st» mi dozdeva pn'poni/.no. da no
recem: oilurno.
Doli so vozt»či smo se inorali
iiektt»iikrat vstavili — kor je železniea
večidel se enotirna na postajališčih,
da je sel drugi stiMJ minio lias. Vsake
pol ure gre drugi gor in tako tudi doli
t. j. po leli! Dospevsi v Hiulo, sva pre-
stopila na elektricni tramvaj Gollortbt1-
gy-0111 (lilocksbergoni) ali budinisko trd-
njavo Ijt» v 1'esto čez most na verigah.
Ta predor jt» dolg H;")0 metrov in je zvr-
tan prav pod trdujavskim gricem na-
ravnost peljajoc cez omonjt»ni most, skozi
tako imenovano Kristininomesto ^v I.
okraju). - - iMed vrvenjem in ropotom
raznih   vozov   in    krikom obcinstva sva
¦       "—•'- ------------------------     ----------     - r ~.      j
yia jo uii aaswgu uekulikü razliCen!               Pi».    '
slednjic dospela na svoje bivališče. Ves
utrujen od vročine dneva in raznih uti-
sov, ki jib nudijo potniku mestne zna-
nienitosti in ponocna razsvitljava, vse to
me je tako vtrtulilo, da sem sol no kratki
večerji in pomenku k zaželjenemu pocitku,
da so okrepuam za tretji dan mojega 011-
dotnega bivanja. Da, res. Madzari se imajo
s čim ponasati, čeravno jihpokriva veci-
noma ligovo perje drugih narodnosti,
ktore hočejo brezozirno vse vtopiti v
ednotni državni ideji madžarstva in njega
jeziku, kakor je to znano. Saj jo državna
oblika tlualizma najboljše sredslvo za ta
njill smoter. če se jim bo posrecil, kar
pa ie ni pri vsih sedanjih žalostnih raz-
inerali dovolj gotovo! IJpaino, da b«)žja
previdnost vender ne bode pustila, da bi
mužarske drevesa prira^le v nebesa ! —
Utegne priti morda nepricakovana „Ne-
mesis" prej ali slej, kakor se tega nade-
jajo rodoljubi tlačenih narodnosti na
n.,a..aL-o». 1      ,'Vll.-•¦---¦ ,;^-,-.'  ....
nävduäenjftiii narodne naprave, katere so
najboljäe jamstvo za na$ narodni obsta-
nek, najvarnejäe zavetje naše narodne
prosvete, ne, tega ne! Marvee ustanov-
Ijati nekaj druzega, nekaj svojega, ki je
polrebno toliko, ko tretje oko v glavi !
Ne jaciti o b s t o j e č e postojanke, mar-
vee rušiti, razgrabljati e n o t n o n a -
rodno o r g a n i z ae ij o z neätevilnimi
nebodijihtreba novimi ustanovami, to je
naloga „naprednih" razdiralcev in prija-
teljev naäih političnih sovražnikov. Ža-
lostno ! Clankar v ..Soci1' pravi, da izraža
„Gorica" strab zaiadi novega društva.
Jaz pa pravim : skrajno nedelikatno je,
Ae kazati na tak naein škodoželje!
PrepriCan sem, da bi vsakogar moral
obveseliti ta pojav in to brez ozira na
mišljenje. ako bi „Narodni sklad" zares
mogel s I u 7. i t i narodu v o o 1 o t i.
Ker pn temu ni tako in je preoeitno, da
je tudi to delo „naprednjakov' L? pojav
oselme niržnje. kljubovanje in na spiosno
le smöter razdiranja, tedaj bi moralo
vsakega pravega rodoljuba zares biti
strah početja, ki je namenjeno škodovati.
ako bi le moglo.
Žalostna števila.
1. Bo bei (kretiui).
Leta 1898. je bilo v Cizlajtaniji
17.311  bebcev, in sicer:
>                  o ¦—¦ t
it                   ¦L   >   i<
-a        ¦         uz.
i       I'M
Na Kor.škem ....      869         243
,.   Solnograäkem   .   .      415         241
„   Štajsrskem    .   .   .    2.640         207
„   Goren jeavstrijskem   1.089          140
„   Tirolskem ....    1.086         135
..   Šleskem    ....      585           97
„   Predarelskem   .   .       108           93
,.   Moravskern   .   .   .    2.026            90
,.   Goriškem   ....      192           88
„   Kranjskem     ...      392           79
v   Istri......       124           40
„   Dalmaciji  ....       107           21
„   Bukovini   ....      290           45
na  Galiskem   ....    3.787           58
,.   Češkem.....    2.037           35
,.   Nižjeav.strijskem   .    1.564           59
Poprek je prišlo v Cizlajtaniji na
100 tisoč prebivalcev 73 bebcev. Donio-
vina kretinizma so gorale dežele Solno-
grasko, Korosko, Štajersko, Gorenjeav-
strijsko in Tirolsko. Na 100 tisoč Ijudij
je prišlo n. pr. v okrajnem glavarstvu
Murau na Štajerskem 670 bebcev.
Na Goriskem je živelo omenjenega
leta 192 bebcev in sicer: v Gorici 7, v
goriškem okrajnem glavarstvu 68, v gra-
diščanskem 53, v tolminskem 64. Sežan-
sko okrajno glavarslvo ni iinelo niti
cnega bebca.
2. Gluhonemi.
V vseh kronovinah je bilo leta 1898. v
osemnajstih gluhonemicab 1.600 gluho-
nemih, zunaj gluhonemic pa 27.3^1. —
Dežeie, ki imajo največ bebcev, lmajo
tudi največ gluhonemcev. Tako je prižlo
na 100 tisoč prebivalcev na Koroäkeir»
215, na Štajerskem 171, na Solnogra-
škem 148, na Kranjskem le 99 in na Go •
riäkem le 67 gluhonemih.
V  goriäki gluhonemici  je   bilo   65,
zunaj zavoda 147 gluhonemih, in   sicer :
v Gorici 4, v goriäki okolici 40, v sežan-
skein glavarstvu 30, v tolminskem 43,   v
gradiščanskem 30.
Med gluhonemci raznih kronovin
zunaj gluhonemic je postalo 4.840 glu-
nemih vsled bolezni. Vzrok gluhonemosti
so navadno te-le bolezni: Škrlatica, raa-
čub (tifus), živčne bolezni, osepnice, koze,
protin, ušesne bolezni in božjast.
3. Slepi.
V   12  zavodih  je  bilo   897,   zunaj
zovodov pa 14.349   slepih.   Izmed   slepih
zunaj zavodov se-Je rodilo slepih 4 odsto,
oslepelo vsled bolezni 96 odsto, in sicer
največ vsled očesncga   vnetja,   äkrlatice,
koz, osepnic, inaeuha in sive slepote.
Slepih se je rodilo največ na Ga-
liskem, na Predareiskem, na Goriškern,
Kranjskem in Koroäkem, najmanj pa v
Dalmaciji, v Trstu in Istri. Na 100 tisoč
prebivalcev je prišlo slepih   v   Dalmaciji
62, na Kranjskem 59, na GoriSkem 56, v
Trstu z okolico 27.
Zunaj zavodov je bilo slepih na
Štajerskem 710, na Koroskem 264, na
Kranjskem 294, v Trstu z okolico 42, v
Istri  190, v Dalmaciji 429.
Na Uoriškemje bilo zunaj zavodov
122 slepih, in sicer: v Gorici o\ v go-
riškem okrajnem glavarstvu 39, v gradi-
ščanskem 24. v sežanskem 20 in v tol-
minskem 33.
(Konee  pride)
D o p i s i.
Iz bnske tloline.
„In spot oylasi se jih sto:
Le ta nain /upanil ne bo!" -
Grahovski župan. bivši „mežnar" iH šo
sedaj ,.kljuCar' na Grahovem, postal je
kar tez noc imenilna oseba. — Oasniki
kar tekmujejo v prosluvljanju njegovega
m'iimrljivega imena. Nikdar ni videl sole
I od znotraj, in vendai taka glava, tak
Aotiij, tak -- talent! — Kdo ne bi se
tudil prekrasnim „pasti rskim 1 is torn",
kalere je posiljal ob zadnjih volitvah v
,.nespokorno'1 ixMn^ko deželo?! — To
blagogliisje, ta slog, ta iniloba v izrazih:
to tnora kar ouarati cloveka! — Skrije
naj se pred našim županom slavni „Sti-
list" Tomažič, ki je pisal nekoinu ,.kot
osebi", da ,,ga ne zanima Grca*'. — —
In vendar! — Čujte in strmite! — Kako
daleč scga nehvaležnost sveta! — Ta
„biser rovtarskih Aten", ta ,.kvasik baške
doline", ta „piitlikavi gigant", ki jö za-
služil, da bi ga svet koval v zvezde, "da
bi ga povzdignil v Mohainedova nebesa:
ta dika naše ,,tesne grape:' je sedaj ob
— pušto. — Izročiti je m oral posine
ključe ne vemo kako lični gospodični ter
umakniti se.
A naš župan ,.samo-uk" znal si je
pomagati iz te zagate. — Obvestil je
namreč svoje „papenhajriierje*', kako ga
veseli, da so ga vendar enkrat uslisali v
Trstu ter mu dali ekspeditorico, da bo
iiiogel, obložen s tolikimi opravki, —
spati uumeslo do desete do —
e n a j s t e . ..                                 ;   '   .
No, sedaj bosta „samo-uk*' in rije-
gov ,.čveterooki" oproda toliko neumor-
n(*je lahko delala za „velikega"' v „na-
rodno-napredni1' üeti do „gmajnarja de-
gradiranega*' — Tumo. Naš ,,samo-' '("
sicer stoka, da ne vsprcjme več župan-
stva, ker vidi, da mu je ljudstvo obrnilo
hrbet. — Prepričani sino pa vsi, da mu
prihajajo te besede bolj iz želodca
kakor iz srca. — Prav tako smo pa tudi
vsi prepričani, da ni obrnilo ljudstvo
njemu hrbta, ampak on ljudstvu. — Ga
je li ljudstvo zato izvolilo za župana, da
je vodi po negotovih potih, da mu vsi-
Ijuje gnusno „napredno" časopisje-? —
Ne; stokrat ne! Naše ljudstvo je do
danes še zdravo, v jedru dobro, verno,
in tako želi tudi ostati. Katoličani smo,
in kot katoličani, zvesti Bogu, svojernu
narodu, rimskemu pnpežu in Avstriji
hočemo tudi nastopiti pri sedanji volitvi
na Grahovem. N»j bo vspeh narn ugoden
ali neugoden, to nas ne oplasi. Če pa-
demo mi, ne piido z narni sveta stvar,
katero branimo...
Stopaj župan ob potoci,
Grmec" boben nö>i v roci,
Kliči skupaj revno gmajno
Zopet na volisno drajno...
S kanalskega. — Pred 28 leti od
tega časa je izročil neki premožen trgo-
vec nekemu gonjaču živali, enega vola,
v vrednosti 80 gld., da bi ga peljal v
Gorico k mesarju; med potjo pa se mu
je bil vol tako utrudil, se pa ne ve ali
zaradi prevelike debelosti, ali da je vola
bolölo srce, tako da temu gonjaču ni bilo
mogoče spraviti vola več naprej. Ta
spretni gonjač pa si je pomagal, rjajel si
je voz in dal peljati vola naprej, ali vse
to mu ni pomagalo, vol mu je na poti
crknil, gonjac ga je dal pokopati, in vsa
stvar je ostala celih 28 let mrtva, in
še-le zdaj je prišlo dotiOnemu gospodarju
vola    na    misel,    da    je      80 - letnega
želi, da bi priSel zopet modri kralj Sa-
Intnon na svet, da bi modro razsodil,
kdo naini't'L' Ich dvcli bi inoral Irpeti
äkodo. In ta jp reslffci. Kei'imo, ila bi do-
tiiMii gospodar vola. lirjal tega gonjača
zraven 80 gld. kapilala šp 0 po sto
obresti    od    celih   2S l(>t,   nabrala  bi se
lepa svotiea oil......ghl.   114 40
denimo zraven st4 kapital . . ,. 80.—
skupaj . . ghl 19-ilÖ
okroglib 38S krön in SO vinarjpv. Kdor
zn.t pa /na. znati jt1 tivba, potem se že
tudi lahko  hitro obogati.
Politični pregied.
Državni zbor.
V sredo se je dokončahi splosna
debata o drzüvnem proračunu, nied ka-
tero sta pos<ight izmed Slovoncev dr.
Ferjančič in dr. Ploj. Dr. Ferjančic; se
je obsirno bavil s slovonskim solskim
vprašanjem, v prvi vrsti z vprasanjem
celjske gimnazije, a potem tudi z zadevo
zanemarjpnega sloven, šolstva v Trstu.
Opisoval j<^ žalostne razinere in vnebo-
vpijoče krivicp. ki se nuin gode v tein
oziru od strani politic'nili nasprotnikov,
ne da bi iineli pri tem uajmanjso opore
od strani vlade katera »re vedno le na
roko Nomcem in Italijanom, nain na
škodo. Govornik je resno svaril vlado
pred nasledki take njene politiko in jo
pozival, naj brani korisli onih narodov
avstrijskih, ki so se izkazali kot naj-
zvestejše državljane, proti njeniin očitnim
sovražnikom pa naj nastopi kar najod-
ločneje. Govor posl. dr. Ferjančiča je
naredil na zbornieo globok utis, zlasti
pa na Italijane, kateri so zaradi tega
skušali govornika moliti z mejklici. Slo-
vanski poslanci pa so mu živahno pritr-
jevali in mu eestitali.
Dr. Ploj pa je v svojein govoru iz-
javil, da ne more zaupati vladi, ker se
ne ozira na koristi Hrvatov in Slovencev.
Govornik se je na široko bavil z jezikov-
iiiini odnošaji na spodnjem Štajerskem in
se grajalno izrazil o prizadevanju predsed-
nika višega deželnega sodišča v Gradcu za
ponernčenje slovenskega prebivalstva na
sp. Slajerskem. Glede celjskega vprašanja
je dojal, da sploh ni mogoce od sloven-
ske strani kako pogajunje. Vladi nasproti
je izjavil, da njena politika v Trstu in v
htri zelo skoduje skupnim avstrijskim
interesom. Vlada naj bi si postavila za
geslo: jednako pravico za vse narode
avstrijske.
Zadnji je govoril češki poslanec dr.
St ran sky. Povedal je vladi, da bodo
Oehi glasovali proti državuemu prora-
cunu in žugal, da bodo nastopili z naj-
odločnejšo opozicijo proii ujej, ako ne
bode skoraj vstregla njihoviin zahtevam.
Po sklepu splošne debate se je oglasil
pri slvarnih popravkih poslanec: Spinčič
I ler zavručal obdolžilve ital. poslanca
I Bartolija, naperjenc proti isterskim Hr-
I vatom. Spinčičeva izvajanja so zadela
pri Ualijanih v živo, zaradi tega so vsi
ital. poslanci obkolili govornika in kar
besneli ob njegovem govoru ter hoteli
prekričati vsako njegovo besedo. Z Ita-
lijani pri njihovem nastopu ni soglašala
nobena druga stranka.
Poslanec Spineic je razkrival v
svojem govoru one elemente, k-i so pro-
vziočali vandalska dejanja v Istri (reza-
nje trt itd.) in je ojstrc- zavračal podti-
kanja ItalijJMiov, da bi bili Slovani Istre
zakrivili taka dejanja.
Tudi je z zgodovinskimi podatki
podrl trditve ltalijanov, da bi bila istra
italijanska pokraj'na. Proti Spinčiču je
vstal laški posl. Bartoli ter rekel, da
hoče o prvi priliki dokazati neresnicnost
Spinčičevih trditev. Ko je Bartoli govoril,
so Spinčič in drugi Jugoslovani glasno
protestirali proti nj ego vim izvajanjem.
Potem je zbornica prešla k podro-
bni razpravi ter razpravijala najprej o
naslovu „najvi^ji dvor" in „kahinelna
pisarna". — Glavni govornik proti posl.
Hauk (Vsenemec) je rekel, da bi se
moralo porabiti jeden milijon kron iz
civilne liste za podporo onemoglim in
starim delavcem.
Ti dve točki sta bili sprejeti. Zbor-
nica je razpravijala potem o točkah
„državn' /Jjor1' in „državna sodnija"'.
Mesto ' -ari govoril je ital. poslanec
Conci , u tonomiji južne Tirolske in o
ital. ur 'v>.»zi.
Ker ga je predsednik ponovno
opomnil, da naj govori o slvari, začel je
Conci govoriti   italijanslci.
Predsednik   ga   zopet   opornni, naj
,    govori o stvari; neki itnl. poslanec je za-
klical   predsftdniku,   da  saj ne ve, da-li
govori Conci  o stvari ali tie, ker ne raz-
ume  italijanski.   Posl.   Benalti  pa je re-
jani glasovali toliko proti loekama „dr-
žavni zbor" in „državno sodiSce" koli-
kor hidi  proti disfiozirijskemu zalogu.
Ko jo govoril še češki agrarec Za-
zvorka. ki se je priloZeval, da se C-eAki
govori v državnpin zboru ne vsprejemajo
v stpnogralic'ni zapisnik ler da niso niti
pobotnico za državnozborske dijete v
eeškem jeziku dopustup, zakljucila se jp
potem, ko sta glavna govornika ,.zaM in
,.proti' Se npkaj povedala, tudi o teh
dveh lotkah razprava in točki sta bili
sprejeti. V četrtek se je vršila raz-
prava o točki dispozieijski zalog. Proti
sla govorila od jugoslov. poslancev dr.
Žitnik in Perič. Žitnik pravi da bodo on
in njpgovi somiSljeniki glasovali proti
dispo/Jcijskpmu zalogu. Govornik pravi,
da jp bil kriticon dan za Slovence oni
dan, ko se jo sprojel Stürghov predlog
proti cpljskim vsponHlnicam. Ministerski
predsednik da je zatrjeval lojalnost
vlade nasproti vsetn strankam, ko pa jo
kazal, prijonljivost nasproti vsem stran-
kam, pa n a š i h z a h I e v glede Colja
n i b r a n i 1.
Posl. P e r i č je očital vladi, da za-
nemarja Dalmacijo ter zahteva naknadnih
kreditov za investicije za to tako zano-
marjano, ali za državo lako va/no de-
ž(>lo. Zbornica je konečno vsprejela dis- 4
pozijski zalog z   167 proti  102 glasovi.
Za varstvo domačega vinarstva.
Poslanec Pfeiler je v državnom
zboru minulo sredo stavil predlog za
uspešnejše varstvo domacega vinarstva,
katero naj se doseže z odločnejšim na-
slopom proti izdelovanju umelnega vina.
Ker so raznaša vost, da so misli na tihem
podaljšati so za neicaj easa trgovinska
pogodba mej Avslro-Ogersko in Italijo,
je stavil v ogerskom parlamentu neki
poslanec interpelacijo do vlade, ali se
mar no inisli na to, da se do 31. dec.
1903 na vsaki natin odpravi avstro-oger-
skemu vinarstvu tako škodljiva vinska
klavzula ali pa da se vsaj carina na
italijansko vino poviša najmanj na 40 K.
v zlatu.
Dežeini zbori.
Ker jo danes že gotovo, da bode
deloval državni zbor tudi v mesecu
aprilu, če bi tudi, kar pa ni verjetno,
rešil državni proračun se pred veliko-
nočnimi prazniki. je izključeno, da bi
bili deželni zbori sklicani koj po Vol.
noči. Pač pa inenijo nekateri, da bi de-
želni zbori prav lahko zborovali v me-
secu maju in sicer v istem času, ko
bodo zbrane v Budimpešti delegacijo.
Izjemno stanje v Trstu.
Odsok, ki ima proiskovati in poročati o
narodbah glede izjeinnega stanja v Trstu,
je iinel v torek 2b. in. m. ob 8. zvečer
sejo. Govorila sta poslanca II o r t i s in
Ellenbogen in pa ministerski pred-
J seduik dr. Koerbor, ki je v čez jedno
! uro trajajočein govoru opravičeval z
uradnimi podatki izdane naredbe. Hortis
je zahteval ined drugim, da bi se nekaj
I prič poklicalo iz Trsta na Dunaj, ali
vsaj, da bi so izvolil pododsek, ki naj
bi se podal v Trst ter na lieu mesta
preiskoval vso zadevo. Seveda so bili
Hortisovi predlogi odklonjeni in jo odsek
sklenil z vsemi proti dvem glasovom, da
izdela poročevalec poslanec Fuchs po-
rocilo za petkovo sejo tega odseka. Kor
je pa pretekel obrok osmih dnij, v ka-
terem bi moral odsek poročati o svojih
preiskavah poslanski zbornici, bil je spro-
jet predlog, naj se v seji pretekle srede
zbornico poprosi, da podaljža rok za to
poročevanje še za nadaljnih osern dni.
Üdsekov predsednik S k e n e je v res-
nici stavil v sredo ta predlog v poslanski
zbornici in ta ga je sprejela brez debate.
Napad na srbst ega kralja.
V s r o d o se je raznesla po
Dunaju govorica, da je nekdo na srbskega .
kralja Aleksandra streljy.1 in ga ubil.
Haznesli so novico baje irije trgovci, ki
so došli iz Belgrada. Ali krnt«.lu se jo
pokazala, da je bila U govorica popol-
noma neuterneljena.
Domače in razne novice.
Poziv dr. Tumi! — Slovesno
in odlocno pozivljenio deželnega
poslaucii ti/. Tumo, naj trditev, da
j<! „d uho vžčina Toi in i us keg a
ok raj a Ijudem grozila a več-
niin pugubljenjem, — ako ne
volijo g. K la vžarja", ali doka-
z(; ali pa javnu prekliče. V ölu-
čaju, da tega ne stori, iineli ga
bodemo za nesramnega lažnika
in pod I ega obreko valca,   ki   ni
vreden nusiova: „deželni posla-
fa uuiiuviiiKov loiminsKega oKraja,
IineiiovJiiije. — Deželni odbor go-
riški je imenoval inženerja Arlura (Jles-
siga dezelnim in/enerjem.
-j- Stefan Knkor. — Iz Ljubljane
nam je doapela v e<?trl.ok pretužna vest,
da je lain v zdravisču Leoninum izdahnil
svojo preblago duso preč. gosp. Stefan
K e p k o 0, vikar lokavski. Kanjki porodil
se je v Gojačah v ajdovskem okraju due
24. dec. 1839, v masnika posvečen paje
bil dne 15. sept. 1867. Pokojnik jc služ-
boval dlje casa kot kaplan v Podmelcu,
kjei je opravljal tudi učile-Jjsko sluzbo. L.
1878 pa je bil imenovan za vikarja v
Lokaveu pri Ajdovščini in je služboval
tam do svoje smrti, topej celih 24 let.
Preblagi pokojnik bil je piemeniloga zna-
čaja, vzoren duhovnik in drag prijatelj.
Hil je jako inirne naravi in so g i zaradi
tega vsi, ki so ga poznali, Ijnbili in
sposlovali. Nad vse pa so ga ljubili nje-
govi lokavški vikarjani, katerim je bil
vedno pravi .dusni pastir in dobroholcn
,-vetovalec v vsakem pogledu. Ni ga bilo
p o-ä t e n ega Lokaveana, ki ne bi bil
visoko cislnl lega svnjega dušnega pa-
stirja. Poleg lega p;; je bil pokojnik oiJ
svoje tnladosli naprej vedno zvesli sin
svojemu slovenskemu rodu. ki je /. iiaj-
večjim zanimanjeni sledil njegovemu raz-
voju na vsakeui polju poštenega napredka
in omike.
Vsako nesreco svojega naroda je
vedno globoko ohčutil v svojem srcu,
kakop se je tudi srčno veseli! pri vsa-
kem za Slovence veselejscin dogodku.
Bolebati je začel blagi pokojnik na grlu
minulo poletje. Iz začetka se je mislilo,
da je nastala bolezen vsled prcblajenja
ter da sčasoma [ meba. Ko je šlo pa
vedno na slab.še, priše! je na.š gospod
Stefan v Gorioo, kjer so nm I>i 1 i zdrav-
niki bolj pri roki. Ali koli kor tukajšnji
tako tudi zdravniki v Trstu so kmalu
spoznali, da za gospoda Šlefana ni več
reäitve; dijagnosticirali so namreč nje-
govo bolezen v grlu za raka. Posku-
sil je še v Ljubljana. Zadnje dni janiivarja
se je podal tje insenastanil » zdravišču
Leon i num. -- Njegovi prijatelji so
težko pričakovali poročil iz Ljubljane. ki
so se iz začetka glasila nekoliko po-
mirljivo, a so postajala vedno bolj vzne-
mirljiva in žalostnejša. dokler jini ni
dospelo v četrlck iiajžalostnejše namreč
to, da dragega gospoda Štefana ni več
rned nami, marveč da se je njegova pre-
blaga duša preselila v boljsi svel, tja
v vecnost, kjer zadobi od Boga za-
služeno plaeilo. Mlag Ti bodi sponiin in
večna lue naj Ti sveti!
Za „Solski Dom" so plačali pred-
sedniStvu : Josip Primšar, župnik v Pod-
meleu, 10 K; „llramlnica in posojilniea"
v Cerknein, 20 K; dr. A. (jregorčič v
(ioriei 10 K: „Narodna Tiskarmr v Uo-
rici 20 K.
Srčna bvala !
Odbor politic*, drustvn „Kloga"
je imel v čelrtek popoludne sejo ter se
posvetoval o dopolnilnih volilvah za de-
želni zbor. Do detinitivnega zakljucka ni
prislo ker so bile potrebne še nekalere
poizvedbe. Sicer pa inia odbor te dni
zopel sejo.
Douolnilile volitve za <l«»z. /bor
guriški. — Na Tolminskem prično vo-
litve volilniti mož. kakor se nam poroca,
drugi teden. Mi smo prepriöani, da bodo
te volitve za našo stranko sedaj izpnle
innogo sijajnejše nego so izpale zadnjič.
Naže ljudstvo je spoznalo, da bi je, ako
bi se udalo divji gonji „narodno-napred-
nih" kričačev, zavedlo to v popolno pro-
past, duševno in gmotno; spoznalo je v
„narodno-napredni" kliki naj.eejega sov-
ražnika svoje srete ter Iepega mini in
reda. Zato pa bode pri sedanjih volitvah
dalo dužka temu svojemu spoznanju ter
pokazalo, da hoče za vedno obiniti hr-
bet tem novodobnim prorokom, ki bo-
^ejo zadušiti v na.šem ljudstvu vsako
blago cut s tern, da smešijo na gnusen
način vse, kar je našemu ljudstvu naj-
svetejšega ter mu bočejo udužiti v srcu
celo verski cut, ki je jedina podlaga Ijud-
ske sreče in mirnega medsebojnega živ-
ljenja na tern svetu.
Volilci na Tolminskem torej, na
noge pod stariin slovenskini gealoin:
Vse z a v e r o, do in, cesarja!
Na Krasu pa boče po sili zmagati
trma ter zaposfaviti svojej veljavnosti
vse koristi kraškega ljudstva. Mi smo že
daries prepričani, da bods imela kome-
dija s Treotovo kandidaluro stnešen ko-
nec ter da ta clovek ne bode kraski
zastopnik v deželnem zboru. Zali nas le
samo, da je naše kpaško ljudstvo tako
lahkovemo, da se da zapeljati od vsa-
kega kričača, naj pa pride isti četudi s
trebuhom za  kruhoin od   koder si bodi!
Zato na cast in hvala volilcem onih
in fožtenega. „Šoča"*je zadnjie pisala !
da pride glede Trootove kandidature do
„presenečenjail. M i s m o t e g a zed a-
nes g o I. (» v i, da pride do prrsenečenja.
A presenečeni ne ltodemo m i, nego
pres<Mieceni bodo zapeljani kraski voliloi,
ko bodo videli, da j(; v t(4j stvari igrala
glavno vlogo b u d o b i j a „narodno-
n a p r a d u e"   k I i k e !
OlM'iii /bor ..('entraliic posojil-
iiicu'"' ho v cetrtek due 6. marca \lM)2
o!) II. zjutraj. Opozarjamo na oglas na
zaduji  strani.
Xovo, va/no driHtvo.    —   V Oe-
trtek dne 27. m. in. popoludne se je zbralo
na lukajsnji dezelni kmetijski soli bli/.o
f)0 posestnikov in prijateljev kinetijslva
na sliod. kalereimi j<; bilo nainen usta-
noviti vinarsko zadrugo za C(*l sloveiiski
vinorodni  del naše dežele.
Sklioatelj sboda, gospod Anton Slre-
kelj, ki posluje kot tebniški organ za
pospesevanje ti'torcjc in vinarstva pri c.
kr. nainesl.ništvu v Trstu, je govoril o
sedanji konkurenciji v vinotr/tvu. Nafajal
j(» vzrokc slabe vinske kupčije, med njiini
vinsko klavzulo v trgovinski pogodbi /.
llalijo. potem ponarcjanji; vina, zlasli pa
to, da tu pa tain brezveslni posestniki
prodajajo petij(jl /.a pristno vino, s če-
iner ne skodujejo samo sebi. ainpak po-
gostoma celi dotični vinorodni pokrajini;
in slednjič nerazmiino in ncpravilno na-
pravljanje vina. V svojem nadaljnem go-
voru je naglašal, da bi se kmetu najlaže
pomagalo z uslanovitvijo dobro urejeiiib
vinarskib zadrug, katere bi morale skr-
beti za to. da bi se nasajale izbranc
prinuM'ne trine vrsle, pravilno nasajali
vinogradi, vina |irav;lno napravljala in
kolikor rnogoOe drago prodajala. — Spo-
znalo se je za najboljše. da se ustanovi
ena sama vinarska zadruga zh. celo slo-
vensko   vinorodno stran  dežele.
Predlog gosp. Šlrckelja, da bi se
takoj izvolil odsck, kateri t>i imel sesta-
viti zadružna pravila in drugi odsek. ka-
teri bi skrbel za lo, da se že v tekočern
lelu priredi obc'na vinska poskusnja ali
nekaka razslava \ seh domačili vin v
namen. da se nabere gradivo za raz-
pravo o tem, kako dovesti nase vinar-
stvo na vi.šo slopinjo. je obveljal in vr-
šila se  je   takoj  volilev  obeli   odsekov.
\' odsek za sestavo zadružnili pra-
vil so s(4 izvolili gospodje: Anton Štre-
kelj, Anton JakonOir. Josip Maseru. Vi-
Ijem honiinko. Josip iMrevlje, Maks Ličen,
S. Fremrov, Ivan Savnik; — v oilsek za
razstavo pa gospodje: Josip Mrevlje, Ant.
Muzina, Milton Klavžar. Alojzij širca,
Anton (Jrhee. Hlaz (iira, Josip Slrekelj,
ueiteij Orel, Kr. /ucrliiatli, \'inko \'oilo-
pivec. I kniar. Kraiu'e (iruntar in Anton
Klančič.
Na to je g. sklicatelj zalivalil zbrane
gospode na prijazni udelpzbi in zakljutil
zborovanje.
Izbrana otlseka sta se koj po kon-
čanem zboru ustanovila tako-le:
Odsek za pravila: Predsednik:
Viljem Dominko. podpredsednik: Anton
Jakončič, tajnik: S. I'rcinrov, porot-evaloc:
Anton  Štrekelj.
O d s e k z a r a z s t a v o: Predsed-
nik: Milton Klavžar, podpredseiinik: Orel,
tajnik: Josip Štrekelj.
Naloga, katei-o si je postavila nova
zadruga, je jako vnžna in hvaležna. Ce
bo delovanje složno, nadejati se je naj-
boljšega uspeba.
Ali so davoni eksekutorji tudi
agentjc „iiarodno-napiTdiie'4 stranke?
— Pišejo nam: Te dni je hodil po go-
riski okolici neki eksekutor kateri je pri
opravljanju svojega posla tuui a;,ritoval
za „narodno-napredno" stranko.
Na vprasanje, zakaj so letos tako
veliki davki, je odgovoril: „letos so ve-
liki davki le radi tega, ker so „klerikal-
nim d(?7,elnim odbornikom povišali place;
ako bi pa bili deželni odborniki napred-
njaki, ne bi imeli tako velik,ili plae, in
bi bili davki tudi veliko ni/.ji", kar pa
seveda ni res. Vprasam pa. ali se ni
menda dr. Tuma največ trudil za zvi.ša-
nje odborniških plač, in to seveda le
radi tega, ker je mislil, da bo on „vecni
deželni odbornik'1, kar bi mu pae neslo.
a mu je spodietelo.
Povedati pa moram še, da se oine-
njeni eksekutor baje. hvali, da ne veruje
niti v Hoga.
Za sedaj le loliko. Ako pa se bodo
še nadalje dogajali takislučaji, pokažemo
prizadeteinu eksekutorju   na drug nacin.
Potrjen ziikoii. — Polrjen je za-
kon glede razdelitve občinskih zemljišč
davčne občine Jesenice pri Cerknem.
Klektrifni avtomobili. — Neko
dunajsko podjetje je zaprosilo za dovo-
Ijenje, da sine vpeljati v Gorici vožnjo z
električnimi avtomobili. Ti vozovi bi bili
tako napravljeni, da bi labko   v njib se-
delo 28 oseb. To podietje   bi. kakor ura-
1         -j^^iij. —   v   fureit' oKoiu    poiune |
nastal je  v   Doberdobu  ogenj.   Pogoreli '
sta dve hisi. Skoda je precej^nja, bisi sta
bili zavarovani. — 'J'udi v Locniku je
pogorelo predsinočnjem bisno in drugo
poslopje. Prišli so na pornoč ogujegasci
ii. Gorice. Živino so sicer resili, vendar
znasa škoda nad i-(K)0 K. Posestnik Vv-
terin, Cegar last je bilo zyorelo poslopje,
!)il je zavarovan.
Koncert Bills. — V četrtek 0 t.
priredi koncerlna družba Pavel Buls,
körn. pevec, Sonia Henna, koncertna
pevka in Terezija Pott pijani.stinja, jedirii
koncert v dvorani botela Central in sicer
ob 8. uri zveeer. Program je jako zani-
miv. — Vrsto|*nina: I 111. vista a ö K.
IV -VI vrsta 4 K, VII—IX vrsta ä 3 K,
X---XI vrsta 2 K. enlree 1 K Vstopnice
se dohivajo pri knjigotržcii Wo ku la tu v
ozki  ulici  v (Jorici.
Xesrera. — iH letni Alojzij Ma-
Invič. mizar, bil je še le 8 dni v mizar-
ski delavnici v Solkanu. V torek pa je
bil tako nesreren, da mu je stružec na
par lobelči odrezal .:»tiri prsle na roki
ler so ga niorali tekžo ranjenega prepe-
Ijati  v  tuk. bolnisnico.
Pobeyla taiitica. — Mrata 11-lelni
Anton in 9-letni Jakob Setter, rojena
v Trstu. a pripadna v občino firgar. bila
siu kot siroti na oskrbovanju pri grgar-
skem županu g. Josipu Doljaku. \' sredo
pa je moral župan po poslib od doma.
lantiča porabila sta to priliko ter zginüa
ne ve se kam, naj'»rže se ju je poiotiio
domotožje in mabnila sta jo proti Tr>lu.
I)oma<i prepir / ziem! posledi-
4*<iHli. V Kenčab sta se sprla brata
Jane/, in France (Jregorič. V prepiru je
sniul prvi drugega tako močno, da je
pa'iel  na  lla in si zlornil levo nogo.
I*od vo/ je padel 29-letni France
Hlažič i/. Kožbane, ki je peljal poln voz
gnoja. Na nekem kraju ^e v*jz zvrne in
Hlažič pade podenj. Hil je tako posko-
dovan, da so ga niorali prepeljati v tuk.
bolnisnico.
Trtna ms se je pokazala v občini
Lokaver.
Obciiiske \olit\e \ sv. Kri/u na
Vipa\skem. — Havuikar smu dobili
jKirnrih>. da »o pri občinskib volitvali
v >v. Križu takozvani , libeialci" propali.
Prav  tako '
I*o/ar.         Iz   sv.   Kri/.a   uaiii   po-
ročaju, da je v sredo zvečer v sv. Križu
gorelo. Pogorela st.i g. Logarja blev in
uiesnica.
Vabilo k občnemu zboru okrajne
posojilnice v Komtiii, registrovane za-
druge z neomejeno zavezo. v nedeljo
9. marra ob \. uri pop. v prostorib g.
Fr. Kovačica ,.pod placom", s sledečim
dnevnim redom : 1. potrditev letnega ra-
čuna ; 2. volitev načelstva; 3. volitev
nadzorstva; 4. morebitni predlogi.
N a č e 1 s t v o.
Jlranilnica in posojilnica v Bi-
Ijah". registrovana zadruga z neomejeno
zavezo, imela bo dne 1(3. marca t. I. ob
3. uri pop. v kaplaniji v Hiljah svoj redni
obcni zbor s  sledeciin   dnevnim   redom:
1.   porocilo o delovanju zadruge 1.  1901;
2.   polrjenje letnega racunü  1901 ;   3. iz-
volitev naöelstva in rariinr.kih pregledo-
valcev ; 4. razni predlogi.
N a č e I s t v o.
ISraiiilnica in posojilnica v Ko-
baridu je imela dne 20. m. m. svoj
obcni zbor. Zbor se je vršil mirno in
do-itojno. Dasi je posojilnica ohranila
ugodiiost nizkega kolekovanja, je predru-
gačila t? (5. ^zadružni deleži) in § 14
(čisti dohiček se ne sine drugain pora-
biti, ostati inora v rezervnem fondul
družtvenih pravi!. Delete je zbor znižal
od 4 na dve K, pristopnino na '/^ kar
bo jemalcem na posodo v veliko polaj-
sanje. Nacelstvo in nadzorstvo je ostalo
isto. Prometa od novega leta do 20 feb.
je: dobodkov Hl.i:>2i34 kron, strožkov
24-95014 kron.
HraiiHiiica in posojilnica v Cer-
kiietn, je imela prometa v inesecu fe-
bruarju t. I. kron 55.741)81. Prejete hra-
nilne uloge kron 20.804 10; izplačane
hraniliid uloge kron 2;').264.02; dana po-
sojila kron 1060; vrnena posojihi kron
14-44-31.
Poinorsko /dra\ ilis(V > («rade/u.
— To kopalisče, stojeOe pod protekto-
ratom nadvojvodinje Izabele, je izdalo
[lorocilo o svojem delovanju leta 1901.
Iz tega porocila je razvidno, da je bilo
od pričetka kopalisčne dobe 2. julija in
do zakljucka vsprejetih v zdravljenje in
oskrbo 2G9 otrok in sicer v starosti b*
do 14 let; dečkov je bilo 133, deklic pa
130. Od sprejetib pa jib je bilo iz Pri-
niorja 70, 85 iz Dolenje Avstrijskega, 43
iz Stajerske, 41 iz južnega Tirol», 28 s
Kranjskega ter po 1 s Koroške in z Heke.
Ozdravilo jih je 148 in sicer 80 deklic
in08dečkov; polozdravljenib je 103, t. j.
mlfeua^jtTšIecseče? $ fclagajniiz ieta 19oi I
K 1932511; darovi K 23670 GO. Na oskrb- I
nib dohodkib dofilo K 1336 -. Skupaj K
4400840. Nepremično in premicno pre-
mozenje K 21nU»K 19. Upravni «troJki in
inventar K 2'i4io 37.
Zch/nica Yi bnika Idrijn. — V
torek je interpeliral dr. Ferjanciti s-to-
variši ministra za železnice zaradi že-
lezniske zveze z Idrijo.
(Mn'inskc   \olit\e   \   Pa/inu. —
I e dni so se vr.šile v Pazinu obcinnko
volitve. V 3. in 2. razredu so zmagali
Hrvatje, fltalijani se v teh dveh razredih
niti niso udeležili volitve). v I. pa Haii-
jani. Z<: \h let so hill Hrvatje zaslopani
v vseb treh volilnib razredib in v pazin-
skem obOinskem zastopstvu ni sedel no-
ben Italijan. Da pa so letos v 1. razredu
zmagali llalijani, je to posledica osebno
dobodninskega davku in pa znizanje
zemljišk»'j»ii davka. V mestu saniern j«^
namreč innogo trgovcev, po veliki večini
poitalijančenib   Hrvatov           renegatov.
Novi osebriodobodniiiski davek je izdatno
pomnozil n|ib obiJaOenje in je bilo vsled
tega innogo volik-ev   Hrvatov,   ki so bili
poprej v !. volilii(*m razredu, potisnenih
v 2. vol. razred.   K ital. zmagi v  1. raz-
redu pa so naj\e<} pripornogli c. kr. urad-
niki, ki so po   veeini   Italijani  in so  vsi
veiiki častilci Benatijevi. Hascovichovi  in
i drugib takib  in jednakib „eniinentno pa-
trijoticnili"   ljudij.   X   Pazinu je   namreč"
kakib t>0 državnib  uradnikov;   pd teb je
kakih 4ö  Italijanov.    od    katerih"   je    16
n|ili   glasovalo   za   ital.   Into.   Je pač ta
i  Hrvatoin tako ,.nakloujeni vladni zistem**
i  vedno tako moder,   da   kopiči  v Pazinu,
I  v okraju. ki je skoro izključno brvatski,
samo ital. uradnike!   Ako   se se pomisli,
da je bilo pri volitvi oddanih   70 glasov
za ital.   listo,   a 48   za   brvatsko   in se
jemlje v vpoštev zgorej navedeno stevilo
ital. uradnikov. potem   je   paO   očividno,
[  kdo   da   je   pripomogel    llalijanom   do
J zmage.   Sicer pa nima   ta   zuiaga   nobo-
{  nega poniena, čeravno kujejo iz nje ital.
.   listi kapital   posebno   zdaj,   ko   bi   radi
spravili hrv. gimnazijo iz Pazina. češ, da
so volilci I. razreda   skoro  izkljuüno pct-
zinski nieščani, kar  naj  bi dokazalo.   da
\ je pazinsko mesto — italijansko.   Neme-
i  neč se za okolnost. da šteje prebivalstvo
| davcne občine pazinske kakih 34nu duš,
od katerili je   Italijanov,   brv. renegatov
in drugih   takih   elementov   po  zadnjem
ljudskem štetju le kakih  1100.
NarotJuo i<<)s|io(larshro.
<) pospeševanju   gfovedoreje na Tol-
ininskeiii.
Kakor je znano, je naše c. kr.
kmetijsko društvo v preteklem letu na-
kupilo na Koroskcun znamenito število
belanske govedi, bikov, junic in mladih
krav, in jih razdelilo uied živinorejce
vseh straui tolminskega polit. okraja v
namen, da se polagoma zaplodi čista
pasma v tej eniinentno živinorejski po-
krajini in s tem povekša vrednost do-
inače živine, dosledno seveda tudi blago-
stanje kmečkega prebivalstva.
Nakup so oskrbeli izbrani vežčaki:
gosp. c. kr. okr. živinozdravnik Nardini,
kateri je vec let služboval na Tolmin-
skem, pozna dobro tamkajšnje živinorej-
ske razmere in potrebe in je kot živi-
nozdravnik užival zaupanje med kmeto-
valci; gosp. kmetijski potovalni učitelj
Milan lvancio; posestnik Sedej s Cer- -,,
kljanskega in društveni uradnik Adolf
Ferrant. Ti gospodje so si prizadeli, ko- '
likor so mogli, da bi častno in uspešno
dovršili svojo nalogo. Pri vsein tem niso
ustregli vsem željam. ker ni bilo mogode :
izbrati in nakupiti toliko glav, kolikor je
bilo naroOenih, po vsem enako vredne,
enako lepe in enako popolne govedi, da
bi bilo ustreženo v polni ineri vsem
naročnikom.
Živina se je razdelila že v Sred-
njein Logu potom javnega v priOo iz-
brane komisije izvršenega žrebanja. Nihče
ni moge! izbirati; izključena je bila
vsaka pristranost. Ker so pa nekateri ži-
vinorejci prejeli nuinj vredne živali od
drugih, porabil je nekdo nejevoljo po- ...
sameznikov, da je iz nje yauetil prav
grdo intrigo, katera je imela to po.^ledico,
da je glavni odbor kmetijskega drustva
naroOil posebni strokovnjaški komisiji,
naj vse nakupljene živali že enkrat pre-
gleda   ter poda o njib  zanesljivo oceno.
To nalogo sta v dobi od 25. nov.
do 4. deceinlra izvršila gospoda cesarski
svetnik Kozma Scliü?.-., tajnik koroškegtt
kniet, družtva in Ivan Fonzari, velepo-
sestnik v Št. Mavru. Pregledala sta vso
nakupljeno plemensko živino v Logu, v
Bovcu in okolici, v Kobaridu, v Kotu,
v Tolniinu, pri Sv. Luciji in v okolici, v
baški dolini in na Cerkljanskem. Slednjiö
sta si pri   tej   priliki  ogledala jfovejo ži-
tö pokrajine.
(Dalje pride.)
Yabilo
na
redni občni zbor
„Centraine posojileice" v Gorici
reuhtrovinin'   zailiu««'   /,    onii-jeno   /;i\o/.o
v četrtek 6. marea 1902 ob 11. ÄJutraj
v posojilnienih prostorih
»lieu \ I'ttiirini >t. it.
s siedet ini (liUMiiiin mlom :
1.   iVnuilo narolstva.
2.   I'onuilo  nadzorslva.
'A. Odolmlov lotno-M račnna.
4.   l'oroöilo o poslovan.in  k  ..litMitralni
püsojünii'i" spadajoOih   posojilnie.
5.   Volitrv nad/.orsha.
ü. Alorobitni predlojji.
XntVlstvn.
I) o s I a v p k. —- $ 33. Zadrn/.niki.
ki sti in» ndoložijo osobno olunt^a zbora,
zaimnvjo liiti zastopani po ilru^ih za-
drn/.nikih na podla.üi zakonito napravljoniii
pismonili pooblastil. A vsak /.adrn/.nik
sino lo jodno^a druzoiia zadru/nika za-
stupati  na občnem zboru.
Ponblaslila so lahko pošljejo na-
čclslvu. V zmislu jj 31. inia vsak nd po
en glas. iidjo z <:lavnimi deloži polo«;
tc.tia ^lnsa š^ po 10 «jlasov oil doloža do
100 «jlasov. Pri obenom zboru smo vsak
zadru/.nik slaviti prodlog. katori niso na
dnrvntMii redn, venda»1 so o njih smo
sklepali šo lo pri prihodnjom obt/nnm
zboru   i >J 3t) i.
Vabilo
na
rednf obcni zbor
„Hraiiilnice in posojilnice v ČrničalT,
u.'yi>trova:K- zadruge z iicoiii. /;ivezu,
ki bode
9. marca 1902 ob 3 in pol uri
v tamošnjem župnišču
se   sledt'cim   diievniui   rcdoiu:
1.   Poročilo načelstva.
2.   PrediožiU v in potrditcv raCiinskeua
sklepa za 1.  19«>|.
3.   Izvolitev   novc^a   načclstva,   račuii-
skcga pregledovalca   in   njcgovega
nanii'stnika.
4.  Morebitni predlogi.
^Sačehtvo.
Zahvala.
Xaj.-l'riK'j-o /;ili\;tlo i/rokani
iilavni a^oiilur „l'niversale" v (iu-
fioi. v uliri Morolii his. >t. (i. kaU'ni
jc zavarfjvanjo mojoua prfiiiiuok'Li'a
sina       Pol. St. 2i-5-5.75.      promptno
in najkulantnejše izplačala. \>lcd cc-
i?ar Uj  zavaruvalnico   v.sakoiiiiir naj-
lopleje pripuročujfin.
VT  Gorici, 21. februvarja 1902.
Margareta vd. Cotič.
V pisarni Seitz-ovi* tiskarne na-
sproti semcnišča v (»orici prodaja se
po /nižaiii ceni -- 2 kroui i'A) \in.
Y#I1M teim
in
Velika noč,
spiral yrott'SorWiulrej Marušič.
Ktijiga se pošilja tudi po pošti po
povzetju. Kdor pa denar že z naro-
čilo vred pošlje, naj pridene še 20 vin.
za vozni list.
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejenn zavezo
v (iJorici,
Gosposka ulica fiis.  žtev.  7.
VELIKA ZALOGA
vsnkovrstripga. mauurakluniega. blaga
zu žcnsko in nioske oblcko, za vsak
stau in vsfiK Ictni čas v liajv^čji
i/lMi'i, knkor: sukno, platno, prto-
niiio, (iliillbn, oksi'orl., srovico, v«a-
kovrstno preproge, zaveso, nainizne
prte; nadalje vsakovrstno perilo,siaj(:e,
Jäger itd. iUJ.
Anton   Pečenko
Vrlna   lilu-a S  (.<>l{l( A   Via  (Jiardin.»  S
ihm iiiwi u'-a
pristna    bela
in črna   vina
\x   wipavskih,
furlanskih,
briskih,   dol-
matinskih   in
isterskih   w t
n u a r a d o v.
i'ns;;i\ i|;i n;i iitMii in r;i/.|nwnj;i |»u /.«•i»v.-
nii'i na \>i> knijc a\ slrn c^rrski' iin>ii;irli ij«k v
soilih uj   ,")ti   lilmv    n;ipnv|.   .\;i  /ulil'-vn   posilja
[Hill    11/. l >l"i't'.
Cene zmerne.  Postrežb.i  poštenn.
Oglas.
Na  prctlaj   jo
BOŽJI GKOB
za voliki todon. ioson s |ilalnoni pi-o-
vločon in poslikan. visok (i m, širok ."» hi.
in irlohok kaka "2 ' ., m. Hal'ljon lo nialo.
Kupni pOLjoji si1 izvodi» pri stolnom /up-
niku v (iorioi.
v
Simeixe JFrie
k I* i* in sir
v   Gosposki   ulici   hiš.  štev. 19.
..Alia cittä di Gorizia ¦
lori   iaznuvr>lila   bela   in rrna   vina
ter   poslrožo z   vsakDVi'slniini   okus-
ninii jodili.
i ripnnu'u >o  toplo svojiin  rojaknm
v  mo-til in   na iložoli.
„(Wriilna fosijiitf
v Gorici,
recjistrov.aia zadruga z omejeno zavezo.
,-jiii.'|i'iii;i   hranilne vloge,  1.:it<¦ i«¦ o-
bri'stiiji'   [in    4', .j              ji ii I ii in r > c r n ii:
iiev/. liL'iit'iii- (iln'csli j.«ri|»isnjf Umv I«¦ t;i
1; L'lavnifi. Ri'iilni il;i\i'k |iI;umiJc jmso-
jilnica sama.
li;iji' posojila iiiluiii n:i nschni
ki'i'ilil jiu  6" u  in   na'vkiiji/ljo |K> 51,';,.
S]ircji-tiia Clane /.  u ! ;i v n i in i <l c-
I  •• /.i jiu  2OII   K   i/i    /.    ii ji r a v i 1 n i in i
I1   y 11' /. i  ]n) 2 K.
oivarja člaiioin Irknčr ra.i'1 ii in«,
k;itci'i' oliri'slnji' j^o ilouovoni. /a. iiala-
i.ranj'' in vraranjf so na ra/|iolaLro [)n-
lu/.nio' c. kr. postiif liraiiüiiici*. lakii ila
jc nio'jiM-t- jjuslati ilciiiii- l»nv. jjusliiih
stroskuv.
Uradne ureso vsak deiavnik od8 12.
ure zjutraj v ulici Vetturini St. 9.
Gostilna
,Vinarskep in sadjarskeaa društva za Brda6
v Gorici, ulica sv. Klare st. 15
toči pristna bela in črna vina i/ društ-
veno klf:ti. in jninfi^atnsko pivo. Postreže
z oknsninii jodili. - \a razpo!a«,ro so
Idovi za živino in 'Koi-iščo za krojjljan.jc.
7:a ohil(Mi ol'isk so toplo prijiorooa
svo.jiin r'jjakoni
Anton (icTbec,
^ostilnicar.
Jakob Miklus,
trtfovoc z Insoiu in opeko, zalo^a
vsakuvrsliuga trdo^a in mehket^a
kornškega in kranjsko^a losa tor
pohišLva, rakov itru^i, vinskili po-
sod, .stiskalnico za vino in sad jo
vsak« volikosti, kakor tudi kral-
koeasnih v^v slovonskih ,. >Iari-
j.'inic" I. j. licnih in trpožnili
rniz iz trd(jga losu. ki iioajo
znotraj tro- ali slirideino ko^-
ljisči^ z vrlenei in kfiglja/nično
bla»ajno p(j najriovojši soslavi. za
krcmarjo, zasebniko itd.
v Pevrni,
za Soškim mostorn, p. Gorica,
pn'ijoroca p. n. olxjinstvu svojo
hoyato zalogo. zagotavlja naj-
hitrejšo postrežbo in jako  nizke
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici Ii. štov. 25,
(v   la-^liii  lii-^i)
pri|ioroöa i'asliii iliiln>\ <rini in slavnomii
(•luiiislvn v iiH-xlii in na do/.oli svojn
Ir.uuviin) jc!iIn«-<_r-;i !>!;ilj;i ii. pr. kavo :
Sanlos. Sandniiiin:.:o. Java. (lojlon, I'orlo-
j'ioo i dr. Olj<>: l,uoca, SI. Angeln. KiuTi'i
istorsko in dalmaliuskn. Pclroloj v /.alioju
Sladkor ra/.no vrslo. Aloko si. 0. I. 2. A
¦t, :">. Wo vrsl ri/.a. lMiljsvoro prvo in
drum1 vrslo. naniror po '/... kila in od I
Iniita. Tosloiiin«' iz Ivornico /iiidorsiö *><:
\'ali-iii ii- v II. Ilistriri. /vojdiMiko dru>.l><>
sv. (liiila in Moloda. Aluka i/. Ma.jdiöovija
mliiia v Kranju in /. .hu-lnnanii-ovoua v
Ajdovsi'ini. Vsc  I> 1;»lt•»  prvo vrslo.
I'o  [inšli   so  razpošilja   v   /;»Ix• j< ki 11
najiiianjo po :>   l\g.  na   vso   krajo.
Krojaška mojstra
Cufer 8c Bajt
v Gurici, ulica vsv. Antona St. 7
v liiši u .1. Kupara pri okr. sodniji,
i/.tNdnjola
vsakovrsliu' obleke ",a luo.-ke ,
po mt'ri,  horiisi  fine   ali  pa
priprostc.                  '
I'ripnrorala so svojiin rojakoni
v (loriri in na dc/oli. posolmo pa
r. dnliovsrilii ill ilciMH'Oll) srodnjill
in Ijiidskih šiil   /a oliilna narorila.
Lepa priloznost!!
Radi pozne zimske sezone. prodajam sledeče
f                                  zimsko blago
•r po lastni ceni -»•
\'oli]iiiio in liomliazaslü .laoticr |MM'ilo/a (lanic. üo^jhxIo in olrokc.
\'ulii(MK4   it,  liomhazaslo rokavicc     ..       ..                .,         ..      ,.
\'()linMK4   ii.   hoiiiliazaslo nouovico    ..       .,                ..            ,.       ,,
(lovl.ji1  za   (loin                                                ..       .,                .,            ..       ,.
Yolnono  šrrpo  in  i'iilo.  Ko^nhaslo ovralnikc   (iopico za oli'oko.
I. Zornik v Gorici,
.                Gosposka ulica St. 7.
'         Ediiiii slovcnska saioga  vsilt -potrebšciji  za duinc in
tfos/fotfc',  i>»\ siviljc in kvojace.
V
P«ik^!^^   «Ä#^vv                   v     kilij. po 4*90 K
<*       '                                                                   čim   z  2000  K
I '¦ ipororain so proraslili duln t\šrini. slaviioiiiii p. n. olx'insl vn.
Sure /a po^rcb' po /olo nizki com'. Ai<'*11 pilaiioc in navadiii po Z(do
nizki coin".   Z  o(lli('.'i)iiii sposlovaiijoin                             .«-    -«-^
J. Kopac,
sveoar v Gorici, ulica sv. Antona
>vf, M      Kot
\p/   dobrota
$1            ii'Kazuje uporaba =          /
¦jl   Kaihreiner-Kneippove
7   ssrr=s sladne Mve. ''
' Nobena skrbna gcspodinja naj
se ne pomišlja daljc uvesti to
zdravo pijačo.     •-----¦--------:
Najbclj priporocna primes in naj-   I
boljšc nadomestilo za zrnatc Kavo.   '
Kathreiner-Kneippova   sladna  Kava
^L      Le dobivF pristna  samo v izvir-
'$.      nih2avojčKih zvarstvcnozneimKo
/¦ f'ifl   zupnik Kneipp-   in  imencm =
III  Kathreiner"  1