MOZIRJE XJK JiŽAi EDIMRIJ KARDELJA VCEUU i Kako smo gospodarili? , Podatki iz analize gospodarjenja za 9 mesecev kažejo, da se ukrepi ekonomske politike, zlasti na področju kreditno — monetarne politike, poglabljajo in močno vplivajo predvsem na tiste OZD v naši občini, ki niso dovolj zgodaj spoznale, da je potrebno zastaviti tako poslovno politiko, ki bo temeljila na čvrstih, to je lastnih sredstvih. Zato je politika obrestnih mer najgloblje zarezala v delovne kolektive Gorenje GLIN, Elkroj Mozirje in delno tudi v ZKZ Mozirje, to pa je 50% celotnega gospodarskega potenciala v občini. Obresti kot cena za izposojena obratna sredstva so po novi zakonodaji materialni stroški in so za 128 starih milijard zmanjšale dohodek in njegovo delitev. Da pa je finančni rezultat še slabši, je k temu pripomogla visoka neplačana realizacija v višini 40 starih milijard, kar opozarja na visoko finančno nelikvidnost nekaterih kupcev, naraščanje zalog gotovih izdelkov in zmanjšanje kupne moči potrošnikov. Tudi poslovanje z izgubo v višini več kot 13 starih milijard, ki je kar za 10 krat večja kot v enakem obdobju lanskega leta, nas resno opozarja, da še vedno nismo veliko naredili pri odpravljanju notranjih pomanjkljivosti in uvajanju novih proizvodnih programov, ki bodo temeljili na boljšem izkoriščanju lastnih surovinskih osnov in ostalih naravnih danosti, katere imamo. Prav tako neustrezna delitev dohodka v škodo razširjene materialne osnove dela ne daje garancije za izboljšanje gospodarskega položaja v prihodnje. M Navedene značilnosti zatečenega gospodarskega stanja, kljub povečanemu finančnemu obsegu proizvodnje, nam zmanjšujejo učinkovitost gospodarjenja in vodijo k neuresničevanju resolucijskih ciljev. Tako smo po nekajletnih ugodnih pozitivnih trendih zašli v zaskrbljujočo gospodarsko situacijo. Da je temu res tako, preglejmo nekaj primerjalnih podatkov devet mesečnega gospodarjenja v okviru celjske regije in republike: startno osnovo za naslednje leto in še večja finančna odvisnost od dragih bančnih virov sredstev. To je še toliko bolj pomembno, ker smo v fazi sprejemanja dolgoročnih in srednjeročnih planskih ciljev, kateri naj temeljijo na realnih predpostavkah in predvidevanjih tako v pogledu razvoja obstoječih proizvodnih programov kot razvoja novih proizvodnih programov oz. ciljev prestrukturiranja. V najtežji situaciji je naša največja delovna organizacija Gorenje GLIN, saj ni pričakovati, da se bo izguba v TOZD Iverna do konca leta zmanjšala, ampak celo povečala. Vzrokov za tako stanje je več. Poleg velike energetske odvisnosti v najširšem smislu in s tem povečanih materialnih stroškov ter premajhnem izkoriščanju samih ivernih plošč v izdelke z višjo stopnjo obdelave, je krizna gospodarska situacija, zlasti na prodajnem področju, najprej prizadela lesno predelovalno industrijo, medtem ko cene vhodnih surovin niso mirovale. Tudi podaljšan remont v proizvodnji ivernih plošč in prekomerne zaloge nekaterega reprodukcijskega materiala so še poslabšale že tako slabe gospodarske učinke iz prejšnjih obdobij. Proizvodnji stavbno mizarskih izdelkov je uspelo zmanjšati prekomerne zaloge gotovih izdelkov, vendar se bo stanje do konca leta nekoliko poslabšalo. Gledano skozi ugodne rezultate gospodarjenja iz preteklih let, seje v zelo težkem položaju znašla druga naša največja delovna organizacija, to je Elkroj Mozirje, saj je ustvarila podpovprečne poslovne učinke v občini. Presenetljivo visoke obresti za obratna sredstva, zmanjšana komercialna dejavnost na prodajnem področju in proizvodnja določenih količin izdelkov iz neku-rantnega blaga so najpomembnejši povzročitelji tako slabih gospodarskih učinkov. Tudi v gostinsko turistični DO Turist Mozirje je stanje zaskrbljujoče. Izplačani osebni dohodki, ki so v občina Mozirje indeks 1985/84 regija indeks 85/84 republika indeks 85/84 celotni prihodek 178 181 178 porabljena sredstva 195 191 184 dohodek 131 145 155 primerjalni dohodek 179 185 190 čisti dohodek 151 178 182 bruto osebni dohodki neto osebni doh. 192 192 194 zaposlenega 41.803,00 din 46.168.00 din 46.857,00 din Še posebno je zaskrbljujoče dejstvo, da sta sc nam akumulativna in reproduktivna sposobnost bistveno zmanjšali in sicer prva za več kot 34%, druga pa za več kot 17%. Posledično to pomeni izredno slabo bistveno poslabšalo. Ostale DO in TOZD dosegajo zadovoljive rezultate. Ob upoštevanju ocene gospodarjenja do konca tega leta in sedaj znanih rezultatov gospodarjenja kaže izpostaviti tiste OZD ki dosegajo nadpovprečne občinske učinke, kot so: Gorenje MGA, Kemija Ljubija, Gozdno gospodarstvo Nazarje in VEZ Mozirje. Ocena do konca leta kaže, da se rezultati gospodarjenja bistveno ne bodo spremenili, zato je nujno potrebno, da z vso resnostjo in odgovornostjo delujemo povsod tam in na tiste negativne učinke na katere imamo vpliv (notranji vzroki slabih poslovnih rezultatov) da obvladamo situacijo in prekinemo z neugodnimi gospodarskimi gibanji, kajti od tega zavisi tudi naša skupna in splošna poraba. FINKŠT FRANC, dipl. ing Pripadnikom oboroženih sil čestitamo k njihovemu prazniku! Osnutek dolgoročnega plana povprečju najnižji v občini (6.600,00 din nižji od povprečja občine, ki znaša 41.800,00 din), predstavljajo že kritično mejo in tako izkrivljajo vrednost drugih pokazateljev gospodarjenja. Z dvigom osebnih dohodkov se bo finančno stanje Osnutek dolgoročnega družbenega plana pomeni novost v družbenopolitičnem in družbeno—ekonomskem razmišljanju naše družbe. To je splošna orientacija razvoja naše družbenopolitične skupnosti in njenih proizvajalnih sil z vseh vidikov tako gospodarskega, socialnega in prostorskega. Dolgoročno planiranje pomeni predvsem uveljavljanje dolgoročnega vidika najpomembnejših razvojnih usmeritev ter tako uveljaviti temeljno vodilo pri odločanju. Do današnjih dni so to funkcijo prevzeli srednjeročni in kratkoročni družbeni plani z vsemi pomanjkljivostmi, katere občutimo danes. Zaostrena gospodarska gibanja zelo otežkočajo temeljito in objektivno pripravo in nastajanje realnega planskega dokumenta, saj v tako zapletenih in nejasnih okoliščinah še nismo pripravljali tovrstnih dokumentov. Kljub vsemu temu, pa mora postati predlagana vizija našega razvoja, katera bo dopolnjena še s prispevki široke javne razprave, osnovno vodilo za doseganje dolgoročnih ciljev, ki jih bomo realizirali s pomočjo srednjeročnih in kratkoročnih razvojnih politik. In kateri so najpomembnejši poudarki v tem planskem dokumentu? 1. Prav gotovo je najpomembnejši proizvodni dejavnik človek, katerega cilj je: vzpostaviti višjo kvaliteto življenja. V ta namen je zelo poudarjena kadrovska komponenta in spremembe v kadrovski strukturi v smeri hitrejše krepitve in pridobivanja znanja kot odločilnega faktorja pri uresničevanju razvojnih ciljev. Zelo pomembna je usmeritev, da bomo gradili bodoči razvoj na lastnih kadrih in lastni delovni sili. 2. Hiter gospodarski razvoj v preteklih obdobjih je temeljil v pretežni meri na ekstenzivnih dejavnikih gospodarjenja in povzročil upadanje kvalitetnih dejavnikov razvoja. Posledice takšnega obnašanja so se negativno odrazile na področju tehnološkega razvoja, zlasti na področju lesno — predelovalne industrije. Zato bo tehnološki razvoj kot drugi najpomembnejši razvojni dolgoročni cilj, izvajal prestrukturiranje našega gospodarstva na kvalitetnih osnovah, to je vgrajevanje več domačega razvoja, tehnologije in znanja v proizvodno in izvozno strukturo gospodarstva. 3. Tehnološki razvoj je v tesni povezavi z raziskovalno dejavnostjo, katera mora intenzivnejše uveljavljati tiste razvojne programe, ki bodo izkoriščali doma proizvedeno surovinsko osnovo, zmanjšali porabo energije in surovin na enoto proizvoda, povečali dohodek na zaposlenega ob večjem varovanju okolja in smotrne rabe prostora. Z drugimi besedami rečeno, potrebno bo vzgojiti in usposobiti več strokovno ustvarjalnega in raziskovalnega kadra. To tudi pomeni, da bo potrebno nameniti v ta namen več sredstev. 4. Sredstva akumulacije bo potrebno vlagati v obnovo in posodobitev opreme ter tehnologije in setako intenzivnejše vključevati v procese avtomatizacije, ob tem pa razviti ustrezen informacijski sistem, ki mora postati sredstvo za pravočasne in strokovne odločitve. Oblikovali bomo samoupravne oblike združevanja sredstev za tiste razvojne programe, za katere obstajajo skupni interesi in prinašajo največje poslovne učinke. 5. Posebno skrb bomo posvetili tistim gospodarskim dejavnostim za katere obstajajo naravne danosti (kmetijstvo, lesna industrija, turizem, drobno gospodarstvo) ter ga pospešeno razvijali. 6. Ker je družbeni razvoj celovit proces, ki povezuje nove vrednote, kot so: naravno okolje, družbeni odnosi, izobraževanje, proizvodnja, potrošnja itd. oblikujemo takšno zasnovo notranjega razvoja in takšne strukturne Leto je za spremembe, ki bodo zasnovane na lastnih ekonomskih in socialnih dejavnikih in kriterijih ter omogočile skladen razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti. 7. Pri nadaljnjem prostorskem razvoju bomo v občini krepili koncept policentričnega razvoja v obeh dolinah s poudarkom na vlogi posameznih središč, pri tem pa varovali naravno in kulturno dediščino. 8. Na osnovi predlaganih dolgoročnih usmeritev ob ustreznem angažiranju vseh razpoložljivih potencialov s poudarkom na kvalitetnih dejavnikih razvoja je možno pričakovati, da se bomo razvijali s 5% povprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda oz. 4,5% stopnjo rasti družbenega proizvoda na prebivalce, povečevali produktivnost dela po 3,4% povprečni letni stopnji od 1,6% povprečno letni stopnji zaposlovanja, namenili 15 — 20%družbenega proizvoda za investicije v osnovna sredstva gospodarstva, dosegli rahlo zaostajanje osebne in splošne porabe za rastjo družbenega proizvoda ter dosegli povprečno rast skupne porabe glede na rast družbenega proizvoda. FRANC FINKŠT dipl. ing. Uredniški odbor je skupaj z urednikom pripravljal tudi v letu 1985 vseh 12 številk. Upamo, da so naši bralci v vsaki od njih našli branje za razvedrilo, pa tudi takšno, ki nas v dolini povezuje. Naša želja je bila zadovoljiti kar se le da številnim željam. Teh ni malo. Če je nekomu všeč sestavek o preteklosti naših krajev in ljudi, potem išče drugi več športa, spet kdo bi rad bral pesmice, nekateri menijo, da je prav iz njihovega kraja premalo pisanega in tako bi lahko še kar naštevali različnost okusov. Najbrž nismo uspeli vsem ustreči. Ko bomo kmalu nazdravili novemu letu 1986 naj bi zdravica bila vedra in iskrena. Čas ki je pred nami je seveda v vsakem pogledu uganka, je pa z občutki dobrega sožitja med ljudmi lažje hoditi neznanki naproti. Prijateljska beseda velja več kot marsikatera gmotna dobrina. In prav prijaznosti, ki prihaja od srca si želimo in bolj, ko smo si svesti vsakodnevnih težav, bolj je dragocena naklonjenost sočloveka, več je vredna lepa beseda. Zaupanje v ljudi moramo gojiti, tudi takrat, ko so v nas dvomi, ko nas razjeda črv nezaupanja. Naj bo človek človeku prijatelj, naj se pomirijo tam, kjer iščejo z orožjem rešitve sporov, naj združuje vse ljudi mir. Dobrim željam naj sledijo še dobra dejanja... Radi bi, da bi ljudje v naši dolini tudi v prihodnje z veseljem prebirali Savinjske novice, da bi pri vsebini sodelovali in da bi v tem branju našli pripadnost do domačih krajev in ljudi v njih. Uredniški odbor Naši odlikovanci Ob 29. novembru so bili odlikovani naši občani: Franc Firšt iz Nazarij, Anton Turk iz Nazarij, Marija Ikovic iz Solčave, Franc Robnik iz Luč, Jože Zavolovšek iz Home in Franc Kranjc iz Bočne z redom dela s srebrnim vencem. Medaljo zaslug za narod sta prejela Ana Podkrižnik z Ljubnega in Frančišek Jeraj z Ljubnega. Medaljo dela pa je prejela Marija Vivoda iz Mozirja. Odlikovancem čestitamo! NOVOLETNA RAZMIŠLJANJA Ljudje smo nenehno pred tem, da delamo obračune. Včasih se te naloge lotimo z radostjo, kadar vidimo za seboj uspehe, h katerim smo pripomogli. Vselej pa le ni tako. Naš vsakdanjik ima tudi senčno stran. Če ta postane prevladujoča, je reealnost obračuna vprašljiva. Slabosti in napake pač zelo neradi priznamo, krivdo za neuspehe pa naprtimo družbi, kot da sami ne bi bili njen tvorni del. Leto se zopet izteka. Že štirideseto v svobodi. Ugotavljamo lahko, da ni izpolnile naših pričakovanj in zastavljenih ciljev. Ponovno pa je potrdilo večno veljavno spoznanje, da smo sami svoje sreče kovači. Znova in znova nam praksa . dokazuje, da še nismo dovolj dozoreli in usposobljeni za kovače, kakršne zahteva današnji čas. I Želeli bi obdelovati najplemenitejše jeklo, a orodja uporabljamo stara, kot pred desetletji. Ročaj kladi- va je prekrhek, preveč papirnat... in ni nič čudnega, če se nam pogosto zlomi. Se tako jalova zemlja postane plodna, če je skrbno obdelujemo z neuklonljivo voljo, ljubeznijo in znanjem. To pravilo velja tudi širše, za naše gospodarjenje. Delovne sredine, ki so sprejele za trajni način gospodarjenja disciplinirano delo, kakovost, vlaganje v tehnološko znanje in opremo, tovariške medsebojne in samoupravne odnose — današnje težavnejše razmere mnogo lažje obvladujejo. Žal, tudi v naši občinski skupnosti še ni povsod tako. Mnogo več nas mora biti prepričanih, da spreminjanje miselnosti in poslovnih navad v gospodarstvu in negospodarstvu ni potreba nekoga izven nas, pač pa nas samih. Prav bi bilo, da ob iztekajočem se letu naredimo tudi bilanco ne- materialnih dobrin in našega ponašanja v okolju, kjer živimo. Naš odnos do narave, njenih gozdov, potokov in jas je še vse preveč omadeževan z neodgovornimi ravnanji. Podobno velja za obnašanje na delovnem mestu, na cesti, za odnos do kulture, zgodovinske dediščine in nenazadnje — do sočloveka. Ali smo le pasivni opazovalci dogajanj v naši krajevni skupnosti in plodni kritizerji tistih, ki se žrtvujejo za skupnost, ‘za višje vrednote naše družbe? Ali priskočimo na pomoč sosedu v stiski? Razmislimo in ukrepajmo! Bogastvo življenja ni samo v materialnem blagostanju, ampak predvsem v poštenosti, pridnosti in človečnosti. Še tako visoka izobrazba ne daje pravih sadov, če ni podprta z marljivostjo in privzgojeno kulturo srca! Leto, ki je na pragu, prinaša prelomnico v novo srednjeročno obdobje in v novi delegatski mandat. Z novimi planskimi dokumenti si zastavljamo velike naloge, pač v nenehnem hotenju po boljših pogojih življenja in dela. Z bližnjimi volitvami v delegatske skupščine bomo izbrali sveže in predane nosilce samoupravnih družbenih funkcij. Kljub težavnosti razmer sedanjega trenutka naj nikomur ne zmanjka optimizma in volje, da bomo zmogli še tako zahtevne gospodarske in družbene naloge! Pogoj je le, da se otresemo škodljivih razvad in da bomo v ustvarjalnih prizadevanjih složni. S temi željami voščim vsem občanom SREČNO, ZDRA V O IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1986 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE ALOJZ PLAZNIK Evidentiram kandidati za najodgovornejše funkcije v občini Mozirje Do konca novembra je bilo zaključeno evidentiranje kandidatov za člane delegacij za skupščine DPS in SIS. Občinska konferenca SZDL Mozirje je pozvala vse KK SZDL po KS, kakor tudi IO OO ZSS v TOZD, da iz svojih sredin evidentirajo še možne kandidate za najodgovornejše funkcije v DPS in SIS v občini. Odziv je bil sorazmerno velik, sajje za nekatere funkcije bilo evidentiranih tudi 15 kandidatov. To evidentiranje je pokazalo, da ljudem ni vseeno, kdo bo v naslednjem mandatnem obdobju vodil posamezno interesno skupnost, kdo zbor izvajalcev ali uporabnikov v njej ter kdo DPS, njene zbore in izvršni svet. Obsežen je tudi seznam evidentiranih za posamezne odbore po skupščinah SIS. Celotno gradivo s seznami vseh evidentiranih za delegacije v DPS in SIS iz KK SZDL in IO OO ZSS je na vpogled na OK SZDL. V današnji številki vas seznanjamo z vsemi evidentiranimi kandidati za predsednika občinske skupščine, njenega podpredsednika, predsednike vseh treh zborov ter predsednike zborov uporabnikov, izvajalcev in skupščin samoupravnih interesnih skupščin. OK SZDL Mozirje SKUPŠČINA OBČINE: — predsednik: Finkšt Franc, Boršnak Toni, Miklavc Franc, Vrhovnik Anton, Kramer Ivan, Kumer Jože, Deberšek Jože, Zager Rudi, Rakun Jože — podpredsednik: Boršnak Toni, Rakun Jože, Kranjc Andrej, Purnat Marko — predsednik DPZ: Celinšek Jože, Matko Izidor, Požarnik Matevž, Herman Edi, Boršnak Franc, Strašek Mirko, Valte Franc — predsednik KS: Trbovšek Franc, Štiglic Franc, Podbrežnik Franc, Šulek Franc, Šepec Milan, Kladnik Anton. Pahovnik Martin, Boršnak Anton, Cajner Vida — predsednik ZD: Žvipelj Peter, Anžin Ana, Sever Danica, Kranjc Stane, Šiljar Andrej, Boršnak Ioni, Pukart Pavel, Jamnik Jože, Mikek Melita, Nastran Matija, Cajner Milan, Juvan Irena — predsednik IS: Franc Finkšt, Ivo Kos SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI: IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST — predsednik skupščine: Kralj Jože, Rakun Jože, Rakun Anka, Vrtačnik Marija, Venek Anton, Grohar Bogdan, Bele Miran, Kumer Jože, Kuhar Rudi, Napotnik Andrej, Knapič Boža, Kladnik Anton — predsednik zbora uporabnikov: Stermecici Lev, Pungeršek Nada, Selišnik Rajko, Grohar Bogdan, Pečnik Vera, Tlaker Jože, Sušnik Minka, Šulek Franc, Žunter Dunja— predsednik zbora izvajalcev: Cajner Franc, Pečovnik Ema, Rakun Ivica, Pečovnik Alojz, Breznik Franc, Purnat Ivan, Veninšek Janez KULTURNA SKUPNOST — predsednik skupščine: Podpečan Martina, Sever Danica, Venek Aton, Širko Peter, Lamut Ivka, Urlep Franc, Kuhar Rudi, Lamut Ana — predsednik zbora uporabnikov: Kralj Lenka, Mavrič Alojz, Žagar Lenka, Šulek Vera, Špende Jože, Matko Izidor, Jerja Jože, Grudnik Viktor, Jelenko Drago — predsednik zbora izvajalcev: Lamut Ana, Kralj Lenka, Sever Danica, Cajner Vida OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST — predsednik skupščine: Kumer Jože, Pintar Rajko, Čavničar Marta, Trogar Pavla, Vitanc Zlatko, Marjanovič Nikolaj, Kekec Ivo, Šverc Rudi, Venek Anton, Dobovičnik Danilo, Napotnik Slavko, Grudnik Roman, Benetek Milena, Križnik Tomaž, Ajnik Franc — predsednik zbora uporabnikov: Ktižnik Tomaž, Križnik Božo, Dobovičnik Danilo, Aubreht Martin, Lamut Vlado, Irmančnik Tone, Vitanc Zlatko, Stefanovič Andrej, Tiršek Anton, Markelj Stojan — predsednik zbora izvajalcev: Venišek Jože, Stefanovič Andrej, Omladič Franc, pavlič David OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST — predsednik skupščine: Cajner Milan, Plaznik Alojz, Marolt Jože, Štiglic Vida, Rojten Stane, Planovšek Kristl, Atelšek Franc, Marčen Aleksander, Tlaker Jože, Miklavc Franc, Dobrovc Marjan, Ermenc Jože OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA — predsednik skupščine: Podlesnik Anica, Miklavc Gelca, Žvipelj Ivana, Kobale Marija, Atelšek Jerica, Skok Vida, Štrucl Zora, Naglič Minka — predsednik zbora uporabnikov: Šuster Angela, Naraločnik Franja, Veninšek Ela, Herle Helena, Robnik Vera — predsednik zbora izvajalcev: Kladnik Anton, Žvipelj Ivana, Hofbauer Vanja, Podkrajnik Jožica, Verbuč Danica OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA — predsednik skupščine: Naglič Minka, Mermal Jože, Strašek Fanika, Golob Pavla, Zunter Dunja, Pečovnik Jožica, Pečnik Vera, Štrucl Zora, Fužir Nada, Jakuš Anton — predsednik zbora uporabnikov: Bind Ženka, Rakun Anka, Štrucl Zora, Rakun. Voler Vera — predsednik zbora izvajalcev: Tominšek Romana, Resnik Tone, Štrucl Zora, Pečovnik Mija, Jakuš Anton OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA — predsednik skupščine: Rakun Rade, Mklavc Gelca, Venek Anton, Hren Ema, Košir Marjan, Žiher Anka, Vuga Vida OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST — predsednik skupščine: Rakun Jože, Kuhar Rudi, Miklavc Frane, Časi Jože, Strašek Fanika, Širko Peter — predsednik zbora uporabnikov: Videčnik Sandi, Jakuš Anton, Cajner Stanko, Vidmar Slavka — predsednik zbora izvajalcev: Širko Franc, Kramer Ivan, Žunter Anton OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE — predsednik skupščine: Miklavc Gelca, Rakun Rade, Breznik Franc, Štiglic Janez, Sever Danica, Hramec Rudi, Gerdina Franc, Tevž Marica, Kuhar Rudi, Trontelj Marjan SKUPNOST POKOJNINSKO INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA — predsednik skupščine: Štajner Franjo, Hriberšek Franc, Žagar Janez, Britovšek Boža, Herman Edi, Kozič Desanka, Štiglic Franc SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST — predsednik skupščine: Pustoslemšek Janez, Štiglic Zdravko, Supin Leopold, Kekec Ivo, Šaponjič Drago, Štiglic Franc, Čanžek Romana, Grudnik Roman — predsednik zbora uporabnikov: Atelšek Franc, Selišnik Rajko, Strmčnik Jože, Grudnik Roman, Jurič Darko, Urlep Tomaž, Poznič Jože, Skončnik Jože, Pukart Pavel, Bele Marjeta — predsednik zbora izvajalcev: Hramec Rudi, Jerja Vinko, Atelšek Franc, Grudnik Marija, Supin Leopold, Breznik Franc, Omladič Franc OBMOČNA SIS ZA PTT PROMET — predsednik skupščine: Hribernik Jože, Bitenc Anton, Sivec Anka, Žagar Slavko, Cajner Milan, Poznič Franc — predsednik zbora uporabnikov: Glušič Danilo, Slatinšek Janez, Zagožen Ivan, Bitenc Anton, Macuh Cilka, Küster—Bajn Katarina, Kladnik Anton — predsednik zbora izvajalcev: Pečovnik Alojz, Zagožen Ivan, Zagožen Marta KOMUNALNA—CESTNA SKUPNOST — predsednik skupščine: Kozič Desanka, Marjanovič Nikolaj, Kopušar Karl, Zvir Jože, Čopar Sandi, Bitenc Anton, Rakun Rade — predsednik zbora izvaj. cestnega gospod.: Mali Jože, Tominšek Ludvik, Boršnak Franc — predsed. zbor. izvaj. komunal, gospod.: Bevc Ivan, Celinšek Zoran, Hren Vojko — predsednik zbora uporabnikov: Marjanovič Nikolaj, Trbovšek Franc, Trbovšek Danijel, Sivec Anka TEMELJNA VODNA SKUPNOST — predsednik skupščine: Miklavc Franc, Budna Franc, Finkšt Franc, Supin Leopold, Cajner Peter, Kunej Toni, Hren Stanko. Hren Vojko, Marovt Vili SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM '— predsednik skupščine: Čop Hinko, Pajk Franjo, Zvir Franc, Novak Zdravko, Hren Slavko, Štiglic Janez — predsednik zbora uporabnikov: Pukart Franček ml., Pajk Franjo, Krajner Roman, Zvir Franc, Bele Marjeta — predsednik zbora izvajalcev: Trbovšek Franc, Hriberšek Franc, Krajner Roman, Ilovšek Milan KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST — predsednik skupščine: Presečnik Andrej, Bezovšek Franc, Atelšek Ivan, Slatinšek Oskar, Slatinšek Janez, Britovšek Boža Sprejem v pionirsko organizacijo na mozirski Soli je bil tudi letos zelo slovesen in prisrčen razgibano Zadnja volilna konferenca OK SZDL v Mozirju je pokazala, da ta frontna organizacija živi z ljudmi. Pestrost v poročanju in poznejša razprava sta vsebinsko pripomogli k uspehu konference. Uvodne besede je povedal sekretar OK SZDL ker pa so imeli vsi delegati dokaj obsežno poročilo in gradivo po drugi točki dnevnega reda pravočasno v rokah, je bilo že na začetku pričakovati razvejano razpravo. Vsebinsko pa je uvodne misli popestril predsednik OK SZDL, ko je podal kratek pregled stanja v našem gospodarstvu. Orisal pa je tudi delovanje društev v občini.. Iz obeh poročil je bilo razvidno, da se v dolini dosti dela, da je volja med občani za sodelovanje v naši frontni organizaciji vse bolj občutna, da je gospodarski položaj v občini težek, da so pa bili kljub vsem težavam narejeni vidni koraki naprej. Tudi o krajevni samoupravi je bil govor. Ocena je bila, da se krajani dobro vključujejo v zadeve krajevnih skupnosti. Da pa so gmotne težave, ki preprečujejo hitrejši napredek posameznih krajev. Delegat iz Bočne je v svoji razpravi menil, da mladina pri njih dobro dela, da pa je še vedno slišati kako so odmaknjeni od odgovornih nalog. Hkrati pa so na zadnjem zboru krajanov z neudeležbo dokazali nasprotno. To seveda zmanjšuje njihovo učinkovitost v odločanju. Delegat iz Gornjega grada je povedal, da ljudje zelo negodujejo nad ukrepi, ki so bili narejeni v trgovski mreži. Takšna kot je sedaj ne zadošča potrebam kraja. Tuje bilo premalo sodelovanja s krajani in preveč samovolje s strani trgovcev. Delegatka iz Šmartnega meni, da se da dobro delati tudi v malih krajevnih skupnostih. Pri tem je navedla primer Šmartnega, ki dokazuje kako lahko krajani marsikaj narede, če so zato pravilno obveščeni. Ne bi govoril o rečičkih problemih, je dejal delegat z Rečice. Opozoril je na to, da so nekateri sestanki pri nas povsem jalovi. Da se veliko preveč govori na vseh ravneh, pa le malo ukrepa v smislu velikih besed. Štediti bi morali od vr- ha navzdol in ne le o tem govoriti. Da delegati marsikdaj raje molčijo, je vzrok tudi v nepoznavanju stvari. Morali bi vzgoji delegatov posvetiti več pozornosti. Delavec in kmet sta kar prekratka za dojemanje tako skompliciranih gradiv, kot jih dobimo. Osnutek dolgoročnega razvoja naše občine je v marsičem nedorečen, je poudaril delegat z Ljubnega. Posebno pomanjkljivo zajema vlogo in naloge krajevnih skupnosti. Mi pa moramo jačati našo krajevno samoupravo. Gmoten položaj KS bo treba temeljito razčistiti, sicer bo delo zastalo. Podprl je predlog o izobraževanju delegatov in ugotovil, da je naše občinsko glasilo doslej dobro povezovalo dolino, da pa bi bilo dobro, če bi sproti obveščali o delu delegatov na skupščinah. Naj bi zato bila posebna rubrika. Delegat ZKZ Mozirje je pojasnil stanje v trgovini. Povedal je, da se ekonomski položaj trgovine na drobno zelo poslabšuje, zato so prisiljeni omejevalno ukrepati. S tem pa nikakor ne želijo okrniti ponudbe, niti po izbiri, niti kakovostno. So pa pripravljeni reševati stvari s krajani, saj ne želijo samovoljnih odločitev. Delegat iz vrst mladine je poudaril, da bo treba med mladimi več pobud za izražanje mnenj, saj še vedno preveč molčijo. To je potem tolmačeno, kot da jih družbeni razvoj ne zanima. Upoštevati je treba, da so temu največkrat krivi predsodki, ki zavirajo poseganje mladih v razprave na tej ali oni ravni. Zaključno je spregovoril še delegat RK SZDL Mohotar, ki je poudaril pomembno vlogo frontne organizacije v današnjem času. Delegati so soglasno zaupali nadaljne vodstvo občinske konference SZDL dosedanjemu vodstvu, le v organih je manjša kadrovska sprememba. Hinko Čop se je v imenu občinskega vodstva SZDL zahvalil za ponovno zaupanje in zagotovil napore, da bi se delo še poglobilo. Zahvalil pa se je tudi vsem vodstvom krajevnih organizacij, ki so dokazale vso voljo do dela in sodelovanja. O položaju v zdravstveni skupnosti so razpravljali na okrogli mizi v Nazarjah. V glavnem so podrpli smernice, kijih je pripravil Komite za družbene dejavnosti. Seja skupščine občine Na zadnji seji Družbeno političnega in Zbora krajevnih skupnosti so obravnavali med drugim tudi osnutek dolgoročnega plana občine Mozirje in analizo gospodarjenja za letošnjih devet mesecev. Delegati so po razpravi sprejeli takšne ugotovitve in sklepe k dolgoročnemu planu: Zbor sprejema osnutek dolgoročnega plana občine Mozirje do leta 2000 in ga skupaj z že posredovanimi pripombami daje v javno razpravo do 5/12-1985. Zbor zadolžuje predlagatelja tega dokumenta (RC Celje) da do navedenega roka ponovno prouči vsklajenost nekaterih elementov razvojne strategije, na katere je opozoril IS s svojim sklepom. Zbor nalaga vsem osnovnim nosilcem planiranja (OZD, SIS, KS), da z vso odgovornostjo in takoj pristopijo k usklajevanju lastnih dolgoročnih planov z vsebino dolgoročnega plana občine. Vse tehtne pripombe osnovnih nosilcev planiranja naj IS ob pomoči strokovnih delovnih teles vključi v predlog plana za obravnavo in sprejem na skupščini 25/12-1985. O analizi gospodarjenja pa so menili: Na osnovi podatkov iz predložene analize zbor ugotavlja, da kljub povečani rasti industrijske in kmetijske proizvodnje kvaliteta gospodarjenja naših OZD upada, saj je trend kvalitetnih kazalcev bistveno slabši kot ob polletju, pa tudi dokaj slabši od regijskih in republiških rezultatov. Glavni vzroki za takšno stanje so predvsem v izredno visokem deležu obresti v dohodku (GLIN, ELKROJ, ZKZ) visoki neplačani realizaciji (GLIN, ELKROJ, SMREKA), v resolucijsko neustrezni razdelitvi ustvarjenega dohodka (ELKROJ, GLIN, SMREKA), v previsokih zalogah gotovih izdelkov (GLIN) in s tem v prepočasnem obračanju poslovnih sredstev. Očitno je, da zlasti v GLIN in Elkroju strokovne službe ne obvladujejo razmer, ker se poslovni rezultati bistveno razlikujejo od njihovih predhodnih napovedi. Ker pa imata prav ti dve delovni organizaciji največji delež pri oblikovanju družbenega proizvoda občine in sredstev za skupno porabo v družbenih dejavnostih, mora biti težišče družbeno politične aktivnosti usmerjeno v takojšnjo sanacijo stanja v obeh DO. Nato pa so sprejeli tele • sklepe: Sprejme se Analiza gospodarjenja za tričetrletje 1985. Skladno s stališči družbenopolitičnega zbora zbor združenega dela zadolžuje vse delovne organizacije in temeljne organizacije združenega dela, ki so bistveno poslabšale svoj gospodarski položaj lElkroj, Gorenje GLIN), da temeljito preanalizirajo ekonomsko situacijo in sproti ukrepajo v smeri razrešitve navedenega stanja ter o tem sproti poročajo Izvršnemu svetu. Ker se nam ne uresničuje resolucijska usmeritev na področju delitve dohodka (primerljivi dohodek hitreje narašča kot sredstva za osebne dohodke), morajo vse tiste delovne organizacije in temeljne organizacije združenega dela, pri katerih 'se to dogaja, usmeriti napore za povečanje dohodka in do konca leta uskladiti delitvena razmerja glede na začrtane cilje. Posebno pozornost je potrebno posvetiti gibanju zalog in z njimi povezanih visokih obresti. Zbor združenega dela nalaga vsem DPO in samoupravnim organom v vseh OZD, da zaostrijo odgovornost vodstvenih in strokovnih delavcev za dosledno izvajanje vseh ukrepov, ki še lahko pripomorejo k izboljšanju poslovnih rezultatov do konca tega leta. Vsi kršitelji resolucijske usmeritve glede delitve dohodka morajo še posebej usmeriti vse napore v povečanje dohodka in uskladiti delitvena razmerja v skladu z resolucijo. Zbor združenega dela z usmeritvijo DPZ priporoča združenemu delu, da naj za pokrivanje izgube v TOZD Iverna nameni del rezervnih sredstev gospodarstva občine (certifikati republiškega sklada skupnih rezerv), za pokritje pričakovane izgube v zdravstvu pa uporabijo »navidezni« presežki SIS v skladu z veljavnimi predpisi. Ureditev cestnega prometa Skupščina občine Mozirje je sprejela Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini. Da bi občani bili seznanjeni z najvažnejšimi določili tega pomembnega predpisa objavljamo nekatere izvlečke iz vsebine odloka. Jasno je, da ne moremo objaviti vseh 35 členov, zato opozarjamo na nekatere sestavine predpisa, ki tičejo slehernega občana. Športne in druge prireditve na javni prometni površini se smejo opravljati samo z dovoljenjem občinskega upravnega organa za notranje zadeve. Upravni organ si pred izdajo dovoljenja pridobi mnenje občinskega upravnega organa pristojnega za komunalne zadeve in upravljalca ceste, če gre za prireditev, pri kateri je potrebna začasna zapora prometa. Ta določila veljajo tudi za hitrostne ali druge športne prireditve. Upravni organ v dovoljenju odredi zaporo in preusmeritev prometa ter druge varnostne ukrepe, ki so potrebni za varnost tekmovalcev, gledalcev in drugih udeležencev prireditve. Stroški preusmeritve prometa in drugih varnostnih ukrepov bremenijo organizatorja prireditve. V bližini križišč dveh cest v ravnini in na notranjih straneh cestnih krivin ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost ceste (pregledni trikotniki). Lastniki oziroma uporabniki takih zemljišč so dolžni po zahtevi organizacije za vzdrževanje cest take ovire odstraniti, če tega ne store sami, odstrani ovire na njihove stroške organizacija za vzdrževanje cest. Občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve, na predlog upravljalca cest, organov javne varnosti, Sveta za preven- tivo in vzgojo v cestnem prometu, TOZD ali drugih zainteresiranih organizacij in skupnosti, z odločbo odredi na stanovanjskih in drugih zgradbah postavitev ustreznih snegobranov, odstranitev ograje, žive meje, dreves, reklamnih ali drugih tabel oziroma objektov ali predmetov, če je zaradi tega zmanjšana preglednost javne ceste ali njenega dela ali kako drugače ogrožena varnost javnega prometa. Vsi objekti ali napeljave nad voziščem morajo biti oddaljeni od nivoja cestišča 4,5 m. Občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve, po enakem postopku z odločbo odredi znižanje ograje, žive meje ali druge podobne ovire do višine oziroma tako, da se zagotovi preglednost, če ograja, živa meja ali druga podobna ovira zmanjšuje preglednost križišča, dela ceste ali prometne signalizacije. Lahko pa se odredi tudi odma-knitev ovire na ustrezno razdaljo. Največja dovoljena višina nepregledne ograje, žive meje ali drugega grmičevja je 70 cm. računano od nivoja cestišča. Rok za izvršitev ukrepov po določilih tega člena ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od šestih mesecev. Pristojni upravni organ lahko izvede ukrepe iz tega člena na stroške lastnika ali ''pravljalca, če zavezanec v določenem roku ne izpolni obveznosti, ki so mu bile naložene z odločbo. Uporabniki javnih prometnih površin so dolžni prometne površine očistiti na lastne stroške, če so le-te onesnažili. Čiščenje prometne površine je treba opraviti čimprej in tako, da ni ovirana ali ogrožena varnost prometa ter, da se ne poškoduje prometna površina ali prometna signalizacija. Če prometne površine ne očisti tisti, ki jo je onesnažil, jo očisti upra-vljalec ceste na njegove stroške. 'Ste- NO' Tiskovna konferenca v Glinu Že v drugo so v Glinu pripravili tiskovno konferenco, na kateri so želeli novinarjem pojasniti stanje v delovni organizaciji in načrte za prihodnje leto. Konferenco je vodil „predsednik KPO Janez Živko, sodelovala pa sta še Stanislav Rosenstein, član KPO in Jožica Vratanar, vodja planske službe. Najprej so v grobih črtah orisali trenutno stanje, ki ni najugodnejše, saj izkazuje TOZD Iverna okoli 13 milijard s. din izgube. Na sploh so bili proizvodni učinki boljši od lanskih, prodaja pa je nekoliko zastala, dočim so v izvoz prodali za 80% več kot lani. Tudi dohodek na delavca je za 54% večji od tistega lani ob tem času. Gre seveda za stanje po devetih mesecih. Negativno je tudi povečanje neplačanih teriatev in povečanje zalog. Najbolj pa so zarezale obresti, ki so skupaj znašale več kot bruto OD v delovni organizaciji. Plan za letos je bil visoko postavljen in tudi dosežen. Tako je fizični obseg proizvodnje za 10% večji od lanskega v tem času. Torej ni iskati za slabe uspehe vzrok v proizvodnji. Tudi produktivnost so za 6% dvignili (plan 7%). Zato je treba poudariti, da gre za težave, ki so nastale, iskati vzroke v Ivemi, kar pa je v slovenskem merilu povsod enako, saj je razkorak med cenami surovin in končno prodajno ceno neverjeten. Vse kaže, da se bo glede tega stanje v prihodnjem letu izboljšalo, vendar pa ne odpravilo, saj gre za širše probleme v državnem merilu. Upoštevati je treba še izpad proizvodnje v Ivemi zaradi večjega remonta (dva meseca je stala). Pri stavbnem pohištvu se pozna zastoj v gradbeni dejavnosti. Zaloge so bile v prvem polletju za 46.000 odprtin, sedaj pa so se zmanjšale na 25.000. Zaradi manjše dobave lesa ne bodo dosegli plana v žagarstvu. Izgledi za konec leta so, da ne bodo povsem dosegli zastavljenega plana, tudi dohodek bo takšen kot ob devetih mesecih. V kadrovsko organizacijskem pogledu vlagajo napore za usklajevanje potreb glede na dejavnosti kot inženiring, kooperacija itd. Notranje akte so povsem uredili in uskladili. Večje spremembe v skupnih službah ne predvidevajo. Vso skrb pa posvečajo boljšemu nagrajevanju, pri čemer želijo realno razmejiti zahtevnost del in nalog. Boljše naj bi nagrajevali težja dela in seveda kreativne dejavnosti. Gibanje OD je bilo lani od 24.000 do 29.000 din ob koncu leta. Letos pa se gibljejo osebni dohodki že 41.000 din v poprečju. Poseben poudarek so dali še varstvu okolja. Pojasnili so strokovne ugotovitve, po katerih gre pri onesnaževanju v Glinu za nestrupene snovi, največ pa prahu. Vsekakor ni bilo prav, ko se je o tem pisalo v nekaterih javnih občilih kar na pamet in pretirano. Kolektiv si resno prizadeva stanje izboljšati, dejstvo pa je, da v lesni industriji s tovrstno proizvodnjo pač ne gre brez lesnega prahu. Za leto 1986 pričakujejo v marsičem še težje razmere na trgu, zato so načrtovali s temeljitim premislekom. Razmere v Iverni bodo še povzročale težave. Glede samega poslovanja pa pripravljajo razne izboljšave, ki bodo okrepile uspeh na trgu. Dograjevali bodo proizvodne programe predvsem v pohištvu in predelavi invernih plošč. Izvozu nameravajo posvetiti še več pozornosti. In še nekaj številk — fizični obseg nameravajo povečati za 10%, izvoz na konvertibilno področje za 30%, produktivnost za 10%, odvisnost od posojil bodo zmanjšali za 20%, realni OD pa bo večji za 10%. V letu 1986 bodo proslavili 85 let obstoja lesne industrije v Nazarjah. V mesecu juniju bodo pripravili prireditve v zvezi s tem in ob tem prikazali možnosti razvoja Glina. O podrobnostih sporeda proslave bomo seveda pravočasno poročali. Glasilo KS Nazarie Krajevna skupnost Nazarje izdaja občasno glasilo, ki ga dobijo vse družine na njenem območju. Tudi tokrat pripravljajo izdajo. V tej številki naj bi prikazali delo v tekočem letu in načrte za prihodnje. Vvsebino se vključujejo tudi vsa društva in organizacije, tako bo tudi tokrat glasilo med krajani dobro sprejeto. Milica Zupan v Žalcu Po uspešni razstavi svojih slikarskih del v Mozirju razstavlja sedaj naša likovna ustvarjalka Milica Zupan tudi v Žalcu. Savinov razstavni salon ji je ponudil gostoljubje. Na otvoritvi je uvodne besede o delu Zupanove povedala Mar- len Premšak, v kulturnem sporedu pa so prijetno popestrili vzdušje pevci Savinjskega okteta in Anka Krčmar. Tudi v Žalcu sp dela Milice Zupanove sprejeli z navdušenjem, kot pred meseci v domačem kraju. Zgradba Iskre—Feriti na Ljubnem raste Iskra gradi na Ljubnem Že smo poročali o pričetku gradnje novih tovarniških prostorov za potrebe Iskra-Feriti na Ljubnem. Gradnja je v polnem teku in že zunanji videz priča, da bo to velika pridobitev za mali kolektiv in za kraj. Kot vse kaže bo stavba do konca leta 1985 pokrita in pod streho dočakala zimo. Jože Šuster, koordinator obeh obratov Iskre v dolini nam je povedal, da sama gra- dnja nekoliko kasni. To bi lahko bilo zelo resno, če ne bodo ujeli časa dokončne dograditve, saj bo oprema prihajala v zastavljenem roku, to je poleti 1986. Kot zatrjujejo strokovnjaki so načrti dobro proučeni in doslej se ni od njih odstopalo in kot kaže se tudi ne bo. Vse je prilagojeno potrebam namena za katerega se gradi in je tehnološko dobro usklajeno. Prostorska stiska Glasbena vzgoja mladega človeka je zelo pomembna, saj glasba daje človeku dodatnih spodbud za ustvarjanje, za delo in življenje. Tedaj bi lahko pričakovali, da bo za takšno dejavnost najti povsod razumevanje, povsod podporo. Seveda je res, da so danes težki časi in da je vsaka naložba vprašljiva, saj primanjkuje denarja. S takšnimi težavami se ubadajo pri Delavski univerzi, ki skrbi za glasbeni pouk mladih v naši občini. Kot je povedal direktor Marjan Bele, je med starši vseveč povpraševanja za glasbeno vzgojo otrok. V Mozirju deluje oddelek Glasbene šole iz Titovega Velenja. Učijo pa klavir, harmoniko,'kitaro, pihala in trobila. Žal pa se mora vpis prilagajati možnostim. To pomeni, da morajo številne otroke, ki bi se radi učili nekega glasbila, odklanjati. Letos so jih kakih 30. Vzrok temu je prostorska stiska v prvi vrsti in še kadrovske težave so posredi. Vpisanih je trenutno 117 otrok in če pomislimo, daje bil vpis prejšnja leta ok- oli 60 otrok, potem je jasno, kakšne so dejanske potrebe. Imamo občinsko godbo na pihala, taje dejansko brez naraščaja, zato je treba vzgojiti vrsto mladih, da bodo kasneje lahko igrali v domačem orkestru. Tudi samostojen mladinski orkester na pihala bi bil v občini dobrodošel. Tako so pač potrebe večje od možnosti, da jim zadostimo. Seveda skušajo približati pouk učencem, zato imajo nekatere oddelke po zunanjih šolah. Vendar pa je vse to le zasilno ukrepanje. Če primerjamo stanje glasbene vzgoje pri nas in drugod, potem je najbolj značilen podatek, da je v Sloveniji poprečno 10% šoloobveznih otrok v glasbenem pouku. V naši občini je ta številka le 6%, bi pa bila kaj lahko višja, če bi imeli ustrezne pogoje. Da pa je že doslej glasbena šola v naši občini odigrala pomembno vlogo, je ugotoviti tudi iz dejstva, da so številni dijaki te šole sedaj že na višji in visoki stopnji glasbenega študija. Spet bodo igrali V Novi Štifti si prizadevajo kulturni delavci ohranjati navado, da razveselijo krajane z igrami. Pod vodstvom Jožeta Petka bodo tudi tokrat pripravili nekaj veselega. Igrali bodo Marinčevo komedijo Ad acta. Nastopa le 6 igralcev, vendar pa je to delo zabavno in veselo. Ljudje se takih iger na domačem odru veselijo. S to igro se bodo predstavili v letošnjem kulturnem mesecu, ki bo kot že leta nazaj ob slovenskem kulturnem prazniku. Na skromnem odru so pravkar urejali električno napeljavo za žaromete, kar bo nastope še popestrilo. Pri delu smo zalotili Viktorja Grudnika, starejšega, Daneta Fedra-na in Jožeta Petka. Kot je povedal Jože Petek sodeluje tudi tokrat dosti mladih, to pa je seveda jamstvo, da v Novi Štifti še dolgo ne bo oder sameval. Ob prazniku oboroženih sil Občinska konferenca ZRVS bo skupaj s štabom TO pripravila ob prazniku oboroženih sil vrsto prireditev. Tako bo osrednja proslava 21. 12. t. 1. ob 17. uri v kinodvorani v Mozirju. Nastopila bo dramska skupina iz Gornjega grada z igro Mati. OB 16. uri bo 21. 12. tudi podeljevanje priznanj in obvestilo o napredovanju rezervnih vojaških starešin in to v sejni sobi SO Mozirje. Dan prej pa bo predsednik SO Mozirje sprejel pionirje vseh šol, ki bodo prinesli s seboj najboljše spise na temo oboroženih sil. Ti bodo tudi nagrajeni. 22. 12. 1985 pa bo delegacija sestavljena iz predstavnikov javnega življenja obiskala obmejno enoto JLA v Logarski dolini. Takole je ujela naša kamera kulturne delavce v Novi Štifti na delu Golte pričakujejo smučaije Snežne razmere med novembrskimi prazniki so bile ugodne, zato je bil obisk na Golteh kar presenetljiv. Kolektiv RTC Golte pa je bil na začetek sezone dobro pripravljen, zato so bila smučišča urejena in obiskovalci zadovoljni.. Direktor Jože Melanšek zatrjuje, da bodo poskrbeli za dober gostinski kolektiv, ki bo zadostil še tako zahtevnim gostom. To seveda ni lahko, saj v dolini močno primanjkuje gostinskih delavcev. Zato vabijo, če bi kdo želel zaposlitve na Golteh, da se zglasi pri upravi RTC. Predprodaja kart za športne naprave na Golteh ni potekala v skladu z željami kolektiva. Prodanih je bilo kakih 1800, računali pa so, da jih bo nad 3000. Center je tehnično usposobljen, to pomeni, da bodo zagotovili redno pripravo smučišč. Hotel pa so pričeli polniti 20. decembra in kot vse kaže bo zaseden do 15. marca 1986. Imajo pogodbo s Kompasom, ki jim posreduje goste. Golte vabijo na silvestrsko večerjo! Cena 3500^din vključuje tudi prevoz iz Zekovca in je ugodna, zato pričakujejo dober obisk. Nihalka dela od 8. do 18. ure in to vsako uro na pol. ure. Poskrbeli pa so tudi za prevoz z avtobusi iz Mozirja. Vse ostale naprave delajo od 9. do 18. ure. Kakšne so pokojnine? Kar potrebno je seznaniti naše bralce s pokojninami v naši občini. To željo je izrazila tudi Zveza upokojencev. Podatki so narejeni s strani strokovnih služb SIS. Priprava želodcev priBrezovni-ku na Homcah V mesecu decembru 1984 je bilo v občini 2.378 upokojencev, od tega 39,8% starostnih, 32,5 invalidskih in 27,7% družinskih. Upravičencev varstvenega dodatka pa je bilo 499 ali 22% starostnih, 30,7% invalidskih in 47,3% družinskih upokojencev. Tako so znašale poprečne pokojnine brez varstvenega dodatka pri starostnih pokojninah 22.304 din, pri invalidskih 20.024 din in pri družinskih 16.078 din. Če bi te podatke primerjali s tistimi iz oktobra 1985 ugotovimo, da je skupno število upokojencev narastlo na 2.507, od tega je starostnih 41,2%, invalidskih 31,7% in družinskih 27,1%. Tudi skupno število upravičencev do varstvenega dodatka se je povečalo na 544, razmerje znotraj tega števila pa se ni bistveno spremenilo napram tistemu iz leta poprej. Poprečne pokojnine so znašale oktobra letos brez varstvenega dodatka za starostne 38.842 din, za invalidske 35.644 din in za družinske 29.134 din. Poprečna delovna doba pa znaša pri starostnih 32 let, pri invalidskih 24 let in pri družinskih 27 let. Franjo Steiner Po mesecu požarne varnosti Letošnje prireditve ob mesecu požarne varnosti so bile povsod uspešne. Gasilci so si prizadevali opozarjati prebivalstvo na nevarne posledice rdečega petelina. Ob zaključku pa so posredovali svoja opažanja, ki jih ponazarjamo v naslednjem: V društvih so nadaljevali z že ustaljeno akcijo 100.000 preventivnih pregledov povsod tam, kjer teh pregledov še niso opravili, obenem pa občane seznanjali z varstvom pred požarom. V društvih so pregledali nad 580 ročnih gasilskih aparatov, ki jih imajo krajani, če so izpravni in hitro dosegljivi v slučaju potrebe. Vso skrb so posvetili pregledu gasilskega orodja in opreme, ki ga ni malo in pri tem izločili vse, kar je bilo neuporabnega in izrabljenega. Poskrbeli so tudi za izgled samega gasilskega doma in okolice. Svoje delo so v društvih navezali tudi z delovnimi organizacijami, KS in CZ ter hišnimi sveti, še zlasti pa z vsemi osnovnimi in podružničnimi šolami, kjer so imeli strokovna predavanja o preventivni dejavnosti in požarni varnosti. Učencem osn. šol pa so pokazali uporabo ročnega ga- silskega aparata ter jim razkazali vse gasilsko orodje in opremo. Posebno skrb so posvetili društvu Mladi gasilec in pionirskim gasilskim krožkom na šolah ter vključevanju naših najmlajših v gasilske vrste. Tudi na mladino, še zlasti na žensko v društvih niso pozabili, kjer so jim posvetili več medsebojnih srečanj in razgovorov ter jih tako pripravljali za vstop v gasilske vrste, za kar so imeli tudi lepe uspehe. V sušnih oktobrskih dneh pa so gasilci prav tako pomagali našim občanom, zlasti iz višinskih predelov, kamor so jim dovažali z avtocisterno vodo in jim tako zagotovili in omogočili osnovne pogoje za življenje. Ob zaključku meseca varstva pred požarom so se vršile sektorske vaje na vseh 4 sektorjih na katerih so sodelovala vsa gasilska društva po sektorjih. Izvedli so mokri tridelni, ponekod pa verižni napad na improviziran požar in ta-o prikazali svojo sposobno.;, znanje in izkušnje ter tz-pravnost gasilskega orodja in opreme. Vaje so bile dobro pripravljene in tudi izvedene. Milan KOPITAR Krajevna skupnost Ljubno Tudi za krajevno skupnost Ljubno ob Savinji, za njeno vsakdanje delo in življenje velja, da so največkrat v ospredju komunalni problemi. Pri reševanju teh so v preteklosti dosegli nekaj lepih dosežkov, precej nalog uresničujejo prav sedaj, veliko pa je seveda še nalog, ki so predpogoj hitrejšega razvoja kraja in okolice. Med zadnje pomembne dosežke vsekakor sodi TV pretvornik, ki ga je krajevna skupnost zgradila sama, le stolp je prispevala ljubljanska televizija. Ob tem na Ljubnem s televizijci niso povsem zadovoljni, saj jim že dve leti obljubljajo tudi prvi program in tako so ga tudi tokrat obljubili za prihodnje leto. Upajmo. Naslednja pomembna naloga je izgradnja mrliške vežice, ki jo hitro se razvijajoči kraj nujno potrebuje. Za te namene so pričeli preurejati nekdanjo stanovanjsko hišo ob pokopališču, dela pa bodo seveda nadaljevali pomladi. Posebne pohvale je vredno delo vodovodnega odbora, ki je nadvse uspešno opravil zahtevno nalogo zajezitve novih vodnih virov. Na Ljubnem imajo tako danes zdravo pitno vodo, pomembno pa je tudi dejstvo, da tudi v najhujši suši oskrba z vodo ni bila ogrožena. Zelo pomembna naloga, ki jih še čaka, bo ureditev pobre-žja Ljubnice v nadaljevanju novega naselja proti Rastkam. S tem bodo namreč zagotovili širenje stanovanjskega naselja. Dolg iz preteklosti je dokončno asfaltiranje ceste v Rastke. Del sredstev bodo prispevali tudi kmetje, ki so les že obljubili, čakajo pa seveda na ačetek del. Naložbo bo delno financirala tudi krajevna skupnost, sicer pa je njen nosilec občinska skupnost cestnega in omunalnega gospodarstva. Ljubenci zelo pogrešajo tudi večji prostor za kulturne in osule prireditve. Nujna bi zato r ila razširitev in posodobitev prosvetnega doma, vendar je težav že skoraj preveč. Najprej gre za probleme pri pridobivanju potrebnega zemljišča za širitev, drug problem pa so ve- lika finančna sredstva, ki jih krajevna skupnost sama ne zmore. Kadarkoli se namreč želijo Ljubenci zbrati na kakšni prireditvi v večjem številu, so predvsem vezani na razumevanje in dobro voljo osnovne šole,'ki je resnici na ljubo in na vso srečo nikoli ne manjka. Sicer pa velja reči še, da zagotavljajo denar za vse naloge iz rednih sredstev krajevne skupnosti, iz samoprispevka ter z namensko zbranimi sredstvi občanov. Družbeno-politično in družbeno življenje v kraju je prav tako zelo razgibano in uspešno. Zlasti dobro opravlja svojo vlogo in poslanstvo socialistična zveza delovnih ljudi. Tudi večina društev je zelo aktivnih in se ponašajo z vrsto lepih dosežkov, za naštevanje vseh pa bi vsekakor rabili preveč prostora, zato o njih nekaj več kdaj prihodnjič. Posebej so na Ljubnem veseli zelo dobrega in marsikdaj že vzornega sodelovanja z delovnimi organizacijami v kraju, pohvaliti pa velja tudi osemletko za njeno izjemno vključevanje v delo in življenje kraja in za njen velik prispevek h kulturnemu utripu Ljubnega. Seveda bi bilo prelepo, če ne bi bilo tudi težav. Sorazmerno velik problem je v dejstvu, da delo krajevne skupnosti temelji na prostovoljnih temeljih. Posamezne večje naloge vodijo za to izbrani odbori in kakor je velika želja krajanov, da se določen problem razreši, tako jih je težko pridobiti za aktivno delo v teh odborih. Drugo je to, da razne naložbe in druge naloge terjajo veliko dela in časa, zlasti pri iskanju potrebne in preobilne dokumentacije. Vsega tega seveda ni moč opraviti popoldne, delovne organizacije, v katerih so aktivisti krajevne skupnosti zaposleni pa vendarle ne morejo vedno dopuščati, da bivše to opravili med delovnim časom. Če k temu dodamo še preobremenjenost nekaterih najbolj aktivnih krajanov, potem je jasno, zakaj je pridobivanje karajanov za aktivno delo v kraju vse težje. j p KS Gornji grad Krajevna skupnost Gornji grad je načrtovala izgradnjo mrliške vežice, dela so stekla, vendar pa so se pokazale težave, ki zahtevajo veliko več sredstev, kot jih Sami zmorejo. V razgovoru s predsednikom sveta krajevne skupnosti Benom Fale torn smo lahko spoznali vzroke za večje stroške, ki jih ni iskati le v razvrednotenju denarja. Med samo gradnjo se je pokazalo marsikaj, kar niso predvideli in seveda, če želijo, da ho vežica služila namenu, morajo pač najti denar še za razne izboljšave. Dejstvo je, da referendumska sredstva ne bodo zadoščala. Zato se bodo obrnili na krajane za pomoč. Seveda vežica ni edina naloga, s katero se ukvarja krajevna skupnost. V letu 1986 prav resno načrtujejo ureditev spominske sobe v Šteklu. Takšna kulturna ponudba bi v Gornji grad sodila že zaradi njegove pomembne preteklosti. Zato so odločni, da bodo namen uresničili. Velike naloge jih čakajo pri prostorskem načrtova- nju. Vedno znova namreč naletijo na vrzel, ko želijo zagotoviti določeno obrt v kraju. Nimajo določene obrtne cone, kjer bi potem lahko zasebni obrtniki zidali in sploh kjer bi naj našla obrt svoje mesto. Dosti vroče krvi je povzročila ukinitev trgovine v Steklu. Krajani so prepričani, da je sedaj premalo prodajnega prostora za kraj, kot je Gornji grad. Prej sta bili dve trgovini, pa.je bilo lažje. Negodovanje je tudi po mnenju sveta KS upravičeno, saj se je tako trgovska ponudba v kraju znatno poslabšala. Takšno stanje ni primerno, saj je treba upoštevati tudi turiste, ki so predvsem poleti kar številni. Namen, da bi povečali sedanjo samopostrežbo ne bo izvedljiv, saj je prav tam načrtovana obvoznica, torej je vprašanje prostora, ki bo zavrlo kakršenkoli prizidek. Opozorila krajanov trgovcem so bila doslej neupoštevana, zato bo treba v kratkem sesti za mizo in se pogovoriti. Uspešna turistična bera Stanovanjski blok v Lučah bo kmalu pod streho Odličje TD Moziije Ob jubileju Turistične zveze Slovenije so podelili vsem turističnim društvom, ki so starejša od 80 let posebna odličja. Tako je tudi Mozirje dobilo zlato plaketo in priznanje. Znano je, da je mozirsko turistično društvo najsterejše v dolini. Seveda je sedanje delo tega društva v marsičem drugačno od tistega pred davnimi leti, saj so se okoliščine precej spremenile. Vendar pa je tudi v teh časih dejavnost turističnih delavcev zelo potrebna pomembna. in Zasebni gostinci o turizmu Pri Obrtnem združenju Mozirje uspešno deluje sekcija za gostinstvo, ki jo vodi Jakob Filač. Nazadnje so se zbrali v Gornjem gradu z namenom, da pregledajo delo sekcije v letu 1985, da se pogovorijo o davčnih težavah, da razgrnejo svoje poglede na turistično razvojno pot v dolini in da se pogovorijo o cenah. Ker so si želeli raznih pojasnil, so povabili na sestanek predstavnike občine, Kompasa in Obrtnega združenja. Posebno so bili veseli udeležbe s strani Marije Vrtačnik, direktorice Uprave za družbene prihodke pri SO Mozirje. Najprej so obravnavali nekatere novosti v obdavčevanju, ki negativno delujejo na uspešnost zasebnega gostinstva. Marsikaj okoli davčnega sistema pa je za mnoge nejasno, zato je Marija Vrtačnik temeljito osvetlila bistvo nekaterih novosti v davčni politiki in odgovarjala na vprašanja prisotnih. Potreba po takšnih izmenjavah mnenj oziroma stališč je očitno velika, saj so po sestanku člani sekcije izrazili veliko zadovoljstvo nad potekom in vsebino dogovorjenega. Ko so prišli k razvojnim načrtom turizma v dolini, so menili, da bi se ta moral razvijati enakomerno, saj imajo občutek, da se vse preveč podčrtuje Mozirje kot središče. To pa pomeni prednost nekemu ožjemu območju in zaostajanje drugih, morda tudi pomembnih območij naše doline, ki kot celota predstavlja turistično krajino. Treba je vedeti, da bo dolina zanimiva le, če bo enakomerno sposobna ponuditi turistične usluge, kjer jih bo turist iskal. Dalje so poudarjali, da je turizem še marsikaj drugega kot le gostinstvo. Takšno gledanje pomeni nerazumevanje stanja, saj je zrcalo Po podatkih tukajšnje poslovalnice Kompasa je bila letošnja sezona nekoliko boljša seveda pa se kaj lahko domneva, da je teh bilo več. Tako je bilo na turističnih kmetijah skupaj 14.000 nočitev, največ tujcev pa beleži kamp Menina, ki je imel 9469 nočitev, pretežno tujih gostov. Tokrat so tudi v Mozirju zabeležili 2500 nočitev, te pa so bile zaradi delavk iz Elkroja oziroma delavk iz Bosne, ki so prenočevale v Turistu. Takšno je bilo stanje koncem novembra 1985. Kako bo do konca leta, pa bomo poročali v eni izmed prihodnjih številk. Materinska šola turistične ponudbe vse od trgovine do prebivalcev. Skratka, kratkovidno je misliti, da bo zgolj gostinstvo razvilo uspešen turizem! Dalje so menili, da so časi, ko je zadoščal le sezonski turizem že davno mimo. Sedaj se moramo boriti za goste v vsakem letnem času. Tu pa seveda naletimo na vzporedne ponudbe, kot so razna igrišča, športne naprave in pozimi seveda vlečnice. Brez dvoma je dolina tudi pozinti zanimiva, vendar pa želijo ljudje smučati. Nikakor ni privlačen izdatek, denimo za vožnjo iz Luč do Golt, kjer bi lahko smučal gost, ki biva v Lučah. Seveda iščejo gostje zato bližnje kraje, od koder je pot do smučarskih naprav bližja in tako je že turistična ponudba v oddaljenih krajih prikrajšana. Res je, da so naprave za smučarijo zelo drage, bi jih pa lahko s časom in dobrim načrtovanjem vendarle zagotovili, ob tem pa bi pač morali sodelovati prav vsi dejavniki, ki tak® ali drugače visijo na verigi turizma. Prav značilno za trditev je, da se le redke krajevne skupnosti zanimajo za razvoj turizma v njihovem okolju. Prav one bi lahko povezale društva in gostince v razvoju turizma. Zasebni gostinci si želijo dobrega sodelovanja z gostinstvom družbenega sektorja, saj bi se lahko v marsičem dopolnjevali. Želijo si tudi osrednjo posredovalnico za njihovo ponudbo. Sedanje stanje v tem pogledu ne zadovoljuje. Sploh bi morala povezanost biti trdnejša in to v vseh smereh. Govor je bil še o turističnih kmetijah, ki se povsod ne držijo načel obstoječega odloka in marsikje postajajo gostišča. To ni dobro, niti ni prav. Prav pa je povezano delovanje vseh, ki se ukvarjajo s turizmom, da bi tako lažje premagovali težave, ki jih sami zasebni gostinci zagotovo ne morejo. Priprava nosečnic na porod in nego otroka dobiva v sodobnem času vse večji pomen. Pomanjkljivo poznavanje pripelje marsikdaj do usodnih napak, ki povzročajo mladim staršem velike preglavice. V TOZD Splošno zdravstvo Mozirje so zato pripravili program takšnega upsosabljanja za noseče, ki ga vodi Franc Steiner sicer vodja higiensko epidemiološke službe. Znano je, daje bolje preprečevati, kot odpravljati posledice pri zdravju človeka. Tega se v zdravstveni službi tudi zavedajo in želijo s pravočasnim seznanjanjem bodočih mater pomagati tako njim samim, kot novorojenčkom. Franc Steiner nas je nekoliko seznanil z načrti za ta tečaj. Opravljen bo v ZP Nazarje in to v popoldanskih urah, kar bo omogočalo udeležbo tudi zaposlenim nosečnicam. Na srečanjih, ki bodo trajala po dve uri, takih pa bo osem, bodo govorili strokovnjaki s področja ustreznih medicinskih vej. Seveda pa je namenjeno dosti časa za razgovor oziroma nasvet, ki bo tej ali oni bodoči materi dobrodošel. Skratka, nosečnica naj bi pridobila potrebno znanje, ki ji bo olajšalo njeno materinstvo in pripravo nanj. Tudi spoznavanje zdravstvenih strokovnjakov v dolini je zelo pomembno za mlade matere, ki bodo pozneje morda potrebovale pomoč. Vsaka nosečnica se lahko prijavi za tečaj pri referatu za zdravstveno vzgojo pri SOZD Splošno zdravstvo Mozirje (telefon 831-943). Ocenjujejo, da je v dolini kakih 250 nosečnic, kar pomeni, da bo tečaj dobro obiskan. Seveda bodo z nego otroka seznanjeni tudi bodoči očetje, ki bodo povabljeni k predavanjem takšne vsebine. 25 let študentskega kluba 15. novembra je bilo v Gornjem Gradu praznično. Študentjejsmo slavili 25 obletnico obstoja ZŠŠK. Klub je bil ustanovljen 1960 in sicer so se povezali študentje, ki so študirali v Ljubljani. Tu so se uresničevali interesi, ki niso bili neposredno povezani s študijem: medsebojno spoznavanje, medsebojna pomoč, navezovanje prijateljstev in seveda preganjanje dolgočasja. Te naloge klub še vedno uspešno opravlja, čeprav so se časi zelo spremenili. Prijetni so trenutki, ko se zberemo, odidemo skupaj v gledališče, kino, ali pa se preprosto pogovorimo in potarnamo o svojih problemih. Več glav še vedno več ve. Letos smo torej izvedli skupščino v Gornjem Gradu. Izvolili smo novo predsedstvo (Predsednik je Lojze Selišnik) in podali smernice za nadaljnje delo. Prisotni gostje so nam povedali, kako je klub delal včasih in nam podali nekaj koristnih nasvetov, kako naj delamo v bodoče. Predvsem naj bi se bolj povezali z organizacijami združenega dela, ki nas štipendirajo. To bi lahko uresničili s pripravami raznih seminarskih nalog, preko teh pa bi spoznali delo v tovarni in se že predčasno vključili v delovno sredino. Pogovarjali smo se tudi o raznih problemih, ki tarejo klub: navezava stikov z mariborskimi in celjskimi študenti, sodelovanje z OK ZSMS Mozirje, članstvo v ZK, najhujši pa so problemi finančnega izvora. Upamo, da bomo te težave v prihodnje s skupnimi močmi rešili. Zanimiv je bil krst brucov. Program je dobro uspel in prepričani smo, da se bodo letošnji bruci z veseljem spominjali »težav«, ki so jih morali prebroditi, da so si pridobili diplome in s tem vstop med »stare bajte«. Tudi to je način, s katerim ohranjamo študentje stike z Zgornje-savinjsko dolino in se pripravljamo za delo v prihodnje. Urša Kolenc Obiskal nas je urednik Učenci, ki obiskujemo dopisniški krožek, smo povabili med nas urednika Savinjskih novic — Aleksandra Videčnika, da bi nam razložil, kako nastane časopis. Pripovedoval nam je najprej o zgodovini tiskarstva, o Guttenber-gu, pa o razvoju tiskarstva vse do danes, ko je delo že zmehanizirano. Da nastane časopis, je potreben zelo dolg postopek. Zbirati je treba članke, fotografije, uskladiti velikost črk, natipkati stolpiče, sestaviti zrcalo, fotokopirati, pregleda- ti...Šele koje to končano, deio na- tiskajo. Izvedeli smo še to, da izhajajo Savinjske novice v 5000 izvodih in da so natiskane v tridesetih minutah. Dobijo jih vse družine v občini in vse knjižnice. Tovariša urednika smo z veseljem poslušali. Mogoče je celo koga od nas navdušil, da bo postal tiskar ali pa morda novinar. Mateja Boršnak in Simona Bitenc 7. b Dopisniški krožek 70Š II. grupe odredov Mozirje Upokojenci za bolnišnico Lepo urejene sobe gostilne Filač v Gornjem gradu Vsem upokojencem z društvenih področij BOČNA, SOLČAVA, GORNJI GRAD, LUČE, NAZARJE, MOZIRJE in REČICA ob SAVINJI, ki so se tako številno odzvali naši organizirani akciji za zbiranje prostovoljnih prispevkov za modernizacijo celjske bolnišnice se vsa društva in zveza društev Mozirje iskreno zahvaljuje. Z osebnim obiskovanjem v korist akciji pri preko 1.500 upokojencih je skupno sodelovalo okoli sedemdeset prizadevnih društvenih aktivisotv. Rezultat enotno dogovorjene akcije pri zbiranju prispev- kov daje po zaporedju nakazanih zneskov na žiro račun zveze DU naslednje podatke: Bočna 13.000.— din, Solčava 46.530.— din, Gornji grad 118.300.— din, Luče 132.010.— din, Nazarje 171.650.— din, Mozirje 191.680.— din, Rečica 183.204 .— din, Skupaj 856.674,— din. Žal za področje DU Ljubno akcije ni bilo mogoče organizirati, ker Ljubno vse doslej še vedno nima svoje društvene uprave. ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV OBČINE MOZIRJE NOVOLETNI RAZGOVOR Z NAŠIMI BRALCI ___ Jože Zavolovšek Pred časom je bil med odlikovanci, ki so prejeli državna odličja. Znan je po svojem vsestranskem družbenem delu in uspešnem kmetovanju. Jože Zavolovšek — Brezovnik je prijazen človek, s katerim najde vsakdo kaj kmalu stične točke. Dolga leta je delal v raznih samoupravnih organih gozdarstva in kmetijstva, znan je kot borec NOB, zgledno kmetuje in kljub slabemu zdravju ne odreče pomoči. Je eden tistih, ki so že pred vojno končali kmetijsko šolo. Odlikovanje mije v čast, je dejal Zavolovšek. Tako vsaj veš, da te družba ni pozabila. Gre za pozornost, ki se je mora vsakdo razveseliti. Tako sem se tudi jaz počutil, ko sem dobil obvestilo o podelitvi. Presenečen sem bil, to je res, saj nismo navajeni kakšnih pozornosti za svoje delo, če že presenečen, potem jasno, prijetno! Dobro je, da so se tokrat spomnili tudi kmetov, ponavadi doleti ta čast bolj »ta visoke«. Šegav je Jože Zavolovšek in ko smo ga vprašali, kaj pričakuje od naslednjega leta je dejal, da bi iskreno želel, če bi naši odgovorni reševali vsa težavna vprašanja z malo več resnosti, ne le z besedami. Družbeno ekonomske težave so resna stvar, ki bi se je morali lotiti z glavo in z veliko vneme. Bolje je v miru jesti enkrat dnevno krompir, kot v vojni večkrat meso, je menil Zavolovšek, zato moramo našo ureditev čuvati in se zavedati, da smo svobodni le enotni in delavni. Brez dela pa ni nič. Delegatom bi morali bolj prisluhniti, pa bi bilo tudi več volje do sodelovanja, tako pa je žal vnema med ljudmi popustila. Le ob sodelovanju najširših krogov prebivalstva bomo lahko premagali težave, ki so se nakopičile zadnja leta. Mislim, da bi morali upoštevati naša družbena načela,, ki omogočajo odločanje množic in utemeljujejo samoupravljanje, le v praksi je drugače. Viktor Lukse Viktor Lukše, upokojeni gradbeni delovodja iz Mozirja je vsestransko družbeno dejaven. Kot nekdanji borec NOV je našel poti v najrazličnejša društva in organizacije. Seveda je najbolj poznan kot prizadeven gasilski delavec. Ko smo povprašali, kakšno je bilo leto 19.85 in kaj pričakuje od prihodnjega leta, je odgovoril, da je tekoče leto pomenilo vrsto preizkušenj za našo družbo, da je bilo tisto, ki nas je resno opozorilo na naše napake. Te zahtevajo danes veliko ceno! Naš sogovornik ni niti malo kazal znake ravnokar prestane bolezni, ko je nadaljeval prav po borčevsko kritično, da smo živeli v izobilju, ki ga nismo zaslužili, da danes nobena pogodba ne velja, kaj šele dana beseda, da smo pozabili na dobre medsebojne odnose... Živimo v bogati deželi z veliko svobode, le zakaj se tega ne zavedamo? Ne znamo vsega tega prav ceniti, le na slabosti kažemo. Več poštenja v nas bi moralo biti. Imamo dobro mladino, le premalo delamo z njo, premalo seji posvetimo, razen v resolucijah. Paje kaj čudno, če gre včasih svojo pot? V letu, ki prihaja, si želi, da ne bi bilo slabše od letošnjega. Predvsem pa si želi in vsem ljudem miru, dovolj dela in kruha. Ob tem meni, da bo skrajni čas za osveščanje ljudi, ki bi morali vleči vsi za isto vrv, pa bi morda 'e uspeli. Pri tem pa bi morali na čelo tisti z veliko znanja, pridobili so si ga s pomočjo družbe,, zato bi ga morali njej tudi dati. Zal pa ni tako, imamo toliko sposobnih ljudi, pa raje sedijo na raznih »toplih« delovnih mestih, kot da bi delali za dobro delovnega človeka in naše družbe. Preveč je takih, niso pa vsi! Martina Zakrajšek V Šmartnem ob Dreti so že večkrat dokazali, da se dobro povežejo, če je to treba. Pri zadnjem praznovanju občinskega praznika so bili zelo dobri gostitelji osrednje prireditve, meni Martina Zakrajšek, predsednica predsedstva KK SZDL Šmartno ob Dreti. Ko smo jo vprašali, kako da so učitelji gornjegrajske šole tako vsestransko aktivni, šmarska je namreč podružnična šola COŠ Gornji grad, je odgovorila, da je to verjetno posledica dobrih odnosov v samem kolektivu in čut dolžnosti do družbe. Martina Zakrajšek kar težko usklajuje učiteljevanje z družinskimi obvezami, ima namreč dvoje otrok, pa še delo v SZDL, to je kar veliko breme, meni, vendar pa rada'dela z ljudmi in za ljudi. Res paje, da bi dela v SZDL ne zmogla, če bi ne-imela tako prizadevne sekretarke kot je Ana Kokovnik. Tako si delo delita, pa gre. Martina Zakrajšek vidi glavno delo krajevnih organizacij SZDL v povezovanju vseh dejavnikov v nekem kraju. Dobro sodelovanje med raznimi društvi in podobno, je porok za dobro delo v kraju. Posebno razveseljivo je, da se v Šmartnem vse bolj uveljavljajo mladi, ne le v društvih, tudi pri raznih drugih nalogah. Tako se da marsikaj narediti z dobro voljo. Takšno povezovanje pa je med ljudmi potrebno, ob delovnih akcijah se najbolje spoznajo med seboj. Ker je na zadnji konferenci OK SZDL v Mozirju Martina Zak-rajškova razpravljala o nalogah v nekem kraju, smo ji zastavili vprašanje, kaj meni, kako bi približali skrb za naravno in kulturno dediščino prebivalcem. Zatrdila je, da se je stanje glede ohranjanja narave v Šmartnem znatno izboljšalo, da pa bi kazalo res pri vsaki krajevni skupnosti imeti manjšo skupino (odbor) ljubiteljev, ki bi obravnavali vprašanja varstva dediščine vseh vrst. Tako bi sčasom zaživela v ljudeh zave’st za čuvanje lepot narave in naselij. Trenutno delajo zavzeto na pripravah za volitve. Predvideli so kandidate po načelu zastopanosti vseh predelov krajevne skupnosti. Seveda so to le predlogi. V glavnem ljudje ne odklanjajo delegatskih obvez, veliko pa je pripomb na izvajanje delegatskega načina odločanja, kar seveda zmanjšuje voljo do sodelovanja. Ljudje menijo, da glas delegata oziroma delegacije ne pomeni dovolj, da bi lahko imeli občutek učinkovitega sodelovanja pri odločitvah. Vse prevečje v naprej pri- pravljenih rešitev, delegat pa potem pritrjuje... Martina Zakrajšek je ob koncu pogovora izrazila želje za leto, ki prihaja. Dejala je, da namdosedaj še ni bilo resnično hudo, če bi tako bilo tudi v prihodnjem letu, pa bo dobro! Ljudje kar vprek in na pamet ocenjujejo določene težave. -Morali bi biti bolj pošteni in objektivno razmišljati o raznih zapletih, ki nam grenijo vsakdan. Marsikdaj bi morali pomisliti tudi na širše potrebe, ne le na lastne. V družbi bi nujno morali uskladiti interese, seveda pa bo naloga nas vseh, da vsak po svoji moči pripomoremo k izboljšanju položaja, vendar ne z besedami, pač pa z dejanji. Sicer pa iskreno želim, da bi ohranili mir in preprečili zlo, ki preti z vojno, je menila Martina Zakrajšek. Tončka Vezočnik Lepo ležeča kmetija na Teru privabi mimoidočega ne le zaradi krasne lege, pač zaradi prijazne gospodinje ^Tončke Vezočnik — Kremžar. Že na prvi pogled je jasno, da je to kmetica, ki je vse življenje trdo delala, vendar tega ni občutila kot breme, temveč kot veselje. Vedrina pove, da še tako težke zadrege zmaguje. Dela je vedno dovolj, še več pa gaje bilo, ko sta z možem prevzela domala prazen hlev in zapuščeno domačijo. To je pomenilo veliko odrekanj in naporov. Vendar sta zmogla in danes je v hlevu 10 glav govedi, od teh največ molznic. Tudi svinjak je poln, pa vsi stroji so pri hiši, da se delo zmore. Tončka Vezočnikova je smeje dejala, da je pač treba čas vzeti kakršen je, spremeniti ga ne moremo. Zato seje treba nenehno spopadati, če se želimo uveljaviti. Še v tako hudih časih mora človek imeti v sebi dovolj smisla za lepoto in za vedrino. Brez tega pač ne gre in marsikdo prav zaradi pomanjkanja volje postane malo-dušen in se prepusti toku časa. Sicer pa smo že marsikaj hudega doživeli, meni Tončka Vezočnik, pa nismo klonili. V prihajajočem letu si želi Tončka Vezočnik, da bi se cene ustalile, ker bi ljudje lažje zmogli življenjske stroške. Marsikdo danes težko živi, posebno tisti v mestih, ki nimajo koščka zemlje za vrt. Da bi bili ljudje drug do drugega dobri in iskreni, naj prevladuje zadovoljstvo in veselje do življenja, kajti tarnanje samo nič ne zaleže. Želim, da bi se tistim ljudem, ki malo zaslužijo in upokojencem z malimi pokojninami stanje izboljšalo, da bi vsi dobro živeli, je dejala Vezočnikova in za-; ključila, da si za sebe želi le zdravja, ker bo tako lahko delala in ne bo drugim v breme. Leopold Supin Upokojeni žagar Leopold Supin v Lučah je znan društveni delavec v tem kraju. Verjetno ni društva, v katerem že ne bi delal, pa še danes je vključen v marsikaterem. Kadar je potreba, si obesi poštno > torbo preko ramen in dostavlja pošto. Sicer pa kot sam pravi, mu največ pomeni dom in domači vrt. Med ribiči je znan kot strokovnjak za vzgojo podmladka, bil je dolga leta ribogojec v Podvolovljeku. Ljudi v kraju in okolici Supin dobro pozna, kako tudi ne, koje dolga leta odkupoval les in je bil domala na vsaki domačiji. Rad pomaga, če je le mogoče. Že 15 let je upokojen in takrat je bila nizka osnova, s katero je odšel v pokoj, zato se danes to krepko pozna. Vendar pa nima besede za tarnanje, pove pa, da je lažje, ker Živi z mladimi skupaj pa se tako marsikatero breme porazdeli. Beseda da besedo in ko je bil govor o tem, kako živijo upokojenci, je Supin dejal, da na deželi še kar nekam gre, ker so ljudje voljni pomagati in up=-okojenci imajo tudi kakšen konček zemlje za zelenjavo. Drugače je v industrijskih krajih, kjer so navezani le na prejemke iz pokojnine. Nasploh je preveč bremen na najnižje plačanih ljudeh. Tudi inflacija se bije največ na hrbtih delavcev in podobnih občanov. Razlike v prejemkih so v nesorazme- rju, kar je kamen spotike. Ko gledam na delo, lahko rečem, da se premalo dela, da ni zavesti med ljudmi, ki bi priganjala k marljivosti. Nekoč je Slovenec slovel kot priden človek, danes seje marsikaj spremenilo. To paje posledica nereda, ki vlada tudi tam, kjer bi ne smel. Tako je seveda malo volje, da bi razmere spreminjali na bolje. Bolj bi morali vedeti, da je svoboda domovine največ, kar imamo, in da to lahko ohranimo le z zavestnim delom. Ni prav, da bo mladi rod nosil bremena nesposobnosti neke generacije, žal pa so takšni izgledi, ker prepočasi prihajamo na zeleno vejo, če sploh... Maijeta Jeraj Marjeta Jeraj, doma iz Nizke, je učenka 3. letnika srednje šole za trgovsko dejavnost v Celju. Je štipendistka Savinje v Mozirju. Že v osnovni šoli je bila vključena v mladinsko organizacijo, sedaj pa sodeluje v rečički ZSMS. Tekoče leto je bilo še kar dobro. Doma je na kmetiji vedno dosti dela, tudi šola zahteva svoje, zato dan kar hitro mine. Vendar paje zadovoljstvo tam, kjer se ljudje razumejo med seboj in kjer so zdravi. Žaskrbljujoče je tudi za mlade dejstvo, da se težave v našem gospodarstvu nenehno poglabljajo. Mnogi ljudje težko shajajo s svojimi prejemki. Posebno hudo je za upokojence z nizkimi pokojninami. Ni dobro, da mora nekdo, ki je vse dolgo življenje trdo delal, da bi na starost dostojno živel, pa se potem pojavijo okoliščine, ki izničijo upravičena pričakovanja. Sicer pa so naši ljudje največkrat skromni! V letu 1986 si Marjeta Jeraj želi zaključiti šolo in se zaposliti. Če bo svet pameten in našel besedo sporazumevanja, potem bo kljub težavam vse znosno. Boji se, da bi ljudje spet segli po orožju, kar bi pomenilo konec. Rada bi svojo mladost živela, kot si vsakdo želi. Veselje do dela majsikomu pomaga, tako tudi njej. Žal pa opaža, da je vse več takih, ki delo mrzijo in potem pričakujejo, da jih bo okolica pomilovala. Š takimi bi morali obračunati. Več zavesti pa tudi ne bi škodoval nikomur, tu so mladi zelo kritični, saj se nimajo veliko kje zgledovati, če živijo med ljudmi, ki le nergajo in malo delajo. Veliko preveč je takih, ki so plačani za nedelo. Alojz Zavolovšek Z akademskim slikarjem Al-ojzem Zavolovškem je tekla beseda o povezovanju likovnih ustvarjalcev v dolini. Številni amaterski likovniki namreč želijo med seboj povezave in možnosti za dodatno strokovno izpopolnjevanje. Kakšne so zato možnosti v naši občini? V slovenskem merilu so takšne sekcije organizirane pri Zvezi kulturnih organizacij v občinah, saj je združenje pri republiški zvezi. Ni torej ovire, da se ne bi tudi v naši občini likovniki združili in tako imeli možnost za strokovno izobraževanje. To bi bilo celo zelo pomembno, saj bi na ta način še povečali sile za čuvanje naše naravne in kulturne dediščine, tudi to je bolj učinkovito preko ljudi, ki imajo v sebi čut do lepote in znajo to izraziti. Je pa seveda to prilika, da se vključijo še ljubitelji likovne umetnosti. Alojz Zavolovšek ima velike izkušnje pri dopolnilnem izobraževanju amaterskih ustvarjalcev, saj že 11 let vodi slikarsko kolonijo v Novem mestu, taje organizirana v okviru ZKO Slovenije. Prav zato bi bilo še lažje pripraviti takšno skcijo v naši občini. Tudi o razstavah je spregovoril Alojz Zavolovšek. Te pomenijo neke vrste višek prizadevanj likovnih ustvarjalcev, saj se tako predstavijo javnosti. Pomenijo pomembno tekmo med likovniki in hkrati spodbudo. Zato je treba razstavno dejavnost še negovati in ji posvečati vso pozornost. Posebno pohvalno je dejstvo, da imamo v mozirskem kulturnem domu tako lepo opremljen razstavni prostor, ki je namenjen potrebam občine kot celote. Irena Božičnik Že 29 let dela Irena Božičnik pri pošti. Najprej je bila v Šmartnem ob Paki, nato paje delala v Mozirju, sedaj pa v Nazarjah. Delo s st- rankami je zahtevno, saj je delavec nenehno izpostavljen vsem mogočim vprašanjem. Občutljivost ljudi pa v težjih gospodarskih razmerah še naraste. To je bilo dobro čutiti v letošnjem letu. Navadno je, da ljudje radi prenašajo svoje težave na delavce, ki delajo na podobnih delovnih mestih kot je pošta. Ni sicer mogoče trditi, da bi takšni občutki veljali le za Nazarje, kar povsod je podobno. Za poštnimi okenci pač poskušajo ljudem ustreči, kar je včasih mogoče, vedno pa ne. Sama pošta v Nazarjah je s povečanjem števila prebivalcev bolj obremenjena, zgodi se tudi, da morajo ljudje v vrsti čakati na uslugo. Čeprav je v kraju bančna enota, pa se denarni promet na pošti ni zmanjšal, kar kaže, da se ljudje radi obračajo na pošto, ali pa je to moč navade. Pred leti nazaj je poštni delavec pomenil pravega zaupnika ljudem v kraju, to je veljalo še celo v manjših naseljih, danes paje vrvež takšen, da se človek posebno ne more posvečati strankam. Za leto 1986 želi Irena Božičnik, da ne bi bilo težje od tekočega. Ža sebe si najbolj želi zdravja, da bi lahko delala, saj ji delo veliko pomeni. Skrbijo jo težke gospodarske razmere, ki se lahko še poslabšajo. Iskreno želi, da bi s skupnimi močmi zmogli napore, ki so pred nami in da bi se skopali iz težav, to pa seveda ne bo šlo hitro, pa tudi enostavno ne bo. Še bodo potrebna odrekanja, vendar pa je nujno treba poskrbeti, da bodo ljudje dostojno živeli in za svoje delo ustrezno nagrajevani. Planinsko slavje v Mozirju Mozirje je tisti kraj na Štajerskem, kjer je najprej nastalo planinsko društvo. Znano je, da ga je ustanovil Franc Kocbek, velik narodnjak in planinski ljubitelj. Pisalo seje leto, ko so na Štajerskem naši predniki bili neizprosen boj za narodni obstoj in prav v tem času je bilo še kako pomembno, da so ostale tudi naše gore slovenske, da na naših planinah ni tujec gradil svojih postojank. To so vedeli tudi mozirski narodni borci in zato so postavili prvo planinsko postojanko na Štajerskem, kije bila v slovenskih rokah. Bila je to Mozirska koča, ki bo tako prihodnje leto slavila 95 let obstoja. Razumljivo je, da prvotha ne stoji več, vendar pa je sedanja koča spet v rokah domačega planinskega društva in se prav, kot tista pred 95 leti imenuje Mozirska koča. Mozirsko planinsko društvo se prizadevno trudi, da bi kočo prenovili v sodoben dom planincev. Prenove so se lotili takoj, ko so zgradbo dobili spet v upravljanje. Zaradi dotrajanosti gre za zahteven poseg. Dejstvo je, daje bil zadnji čas za popravila, saj bi se zgradba sicer podrla. Tako nastaja lepa planinska postojanka, ki naj bi ob obletnici svoje predhodnice prihodnje leto bi- la popolnoma prenovljena predana obiskovalcem kot planinska postojanka pod Golt-mi. Sodelovanje planincev z RTC Golte je vseskozi dobro in prav to zagotavlja boljšo prU hodnjst planinskega in zimskega turizma v tem delu mozirske občine. Mozirski planinci so sprejeli odgovorno nalogo v zvezi s slavjem v prihodnjem letu. Obletnico bodo proslavili z otvoritvijo koče, pa tudi z razstavo o preteklosti planinstva v tem kraju ob Savinji. Posebno so ponosni na srečanje slovenskih planincev, ki bo leta 1986 na Mozirski planini oziroma na Golteh. Dan slovenskih planincev bo gotovo privabil pod Golte okoli 9000 planincev. Tako bo to najlepša počastitev visokega jubileja prve slovenske planinske koče na Štajerskem. Da pa bi razstava v Mozirju uspela, prosijo planinci vse, ki bi imeli kakšne predmete, slike, gradiva, primerna za razstavo, da jih posodijo in sporočijo to prek telefona 831-609 Arhivu kulturne skupnosti Mozirje, ki bo skupaj s planinci poskrbel za razstavno gradivo. Pomagajte, da bo množica planincev, ki bo tiste dni v Mozirju, lahko videla lepo in bogato razstavo. JO ljubljanska banka Temeljna bsnka VELENJE Zahtevek za prenos najkrajša pot do obresti Obračan obresti od deviznih Kot smo vas že obvestili, spoštovani varčevalci, je bil v letu 1984 hranilnih vlog za leto 1985 spremenjen način obračuna m pripisa obresti od deviznih hranilnih 6 vlog. Bistvo sprememb izhaja iz odloka zveznega izvršnega sveta (Ur. I. SFRJ št 16/84. 34/84. 68/84. 12/85). po katerem se obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah jugoslovanskih državljanov, ki ne živijo in ne delajo v tujini, izplačujejo v dinarjih. Kako Obresti bodo obračunane po obrestnih merah za devizne hranilne bodo obresti obračunane? vloge: 7.5% za vpogledne devizne hranilne vloge 9% za vloge, vezane nad 1 leto 11% za vloge, vezane nad 2 leti 12.5% za vloge, vezane nad 3 leta. Obresti, izračunane po teh obrestnih merah, vam bodo za vsako vrsto deviz posebej preračunali v dinarje po srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obračuna, to je 31. decembra 1985. Zahtevek za prenos obresti od deviznih vlog najkrajša in najenostavnejša pot do obresti Dinarske obresti od vaših deviznih prihrankov bo banka vodila kot vpogledno vlogo vse do dne. ko bo prejela vaš nalog za izplačilo ali prenos obresti na dinarski račun. Predpisani postopek je zapleten, zato je dvig obresti takoj v januarju, žal. povezan z neizogibnimi vrstami in čakanjem pred bančnimi okenci. Vse v zvezi z izplačilom obresti je možno urediti mnogo enostavneje, brez nepotrebnih skrbi in že danes. In kaj je treba storiti? Čim prej. najkasneje pa do 24. decembra tega leta. predložite enoti banke, ki vodi vašo devizno vlogo. ZAHTEVEK ZA PRENOS OBRESTI po deviznih vlogah, obračunanih v dinarjih -obrazec DRO-11. V obrazcu, ki ga dobite v vseh enotah Ljubljanske banke, navedite številko tekočega računa ali dinarske hranilne knjižice, kamor želite prejeti obresti; z 31. decembrom 1985 bodo obresti že prenošene na želeni račun. To pa še ni vse. Zahtevek za prenos obresti za leto 1985 bo veljal tudi za avtomatski prenos obresti v naslednjih letih. Znesek obračunanih obresti se že od 1. januarja dalje obrestuje po veljavni obrestni meri, kar je posebej pomembno za varčevalce, ki želijo obresti prenesti na hranilno vlogo, vezano nad 1 ali nad 2 leti. Če boste zahtevali prenos obresti na tekoči račun, vpis obresti v banki sploh ni potreben. Z obrestmi boste lahko razpolagali že 1. januarja, banka pa vas bo o novem stanju obvestila s prvim rednim obvestilom. Varčevalcem, ki so zahtevek za prenos obresti predložili banki že lani. bomo obresti za leto 1985 prenesli avtomatično na želeni račun. Le v primeru, da je medtem prišlo do spremembe, kot je npr. ukinitev dinarskega računa ali ustanovitev nove devizne hranilne knjižice ali deviznega računa, je treba banki predlolžiti nov zahtevek. Tudi v primeru, da v Ljubljanski banki nimate ne tekočega računa niti dinarske hranilne knjižice, ne bo težav. V enoti naše banke, ki vam je najbolj pri roki. lahko odprete dinarsko hranilno vlogo in številko tc vloge vnesete v zahtevek. Zagotovite si boljši pregled nad privarčevanimi sredstvi! Zakaj ne bi, hkrati s prenosom obresti, uredili tudi problema odvečnih deviznih vlog. Marsikateri varčevalec ima namreč več deviznih hranilnih vlog, na njih pa zanemarljivo majhne zneske. Če ste imetnik večih deviznih računov ali deviznih hranilnih knjižic, lahko sredstva prenesete na eno ali dve devizni vlogi, s katerima redno poslujete, in si tako zagotovite boljši pregled nad privarčevanimi sredstvi. Da bi se izognili možnim pomotam, je najbolje, da prinesete v banko tudi vse knjižice oziroma številke deviznih računov (na izpisku, kartončku ali drugače zapisano), ki bi jih želeli zapreti. S tem obvestilom smo vam želeli predstaviti najkrajšo in najenostavnejšo pot do obresti. Ljubljanska banka Nekateri varčevalci iz tega ali onega razloga ne bodo mogli osebno priti v banko. Vsem tem je namenjen zahtevek, ki ga objavljamo hkrati z obvestilom in ga lahko izpolnjenega pošljete po pošti. Prosimo vas. da ste pri izpolnjevanju zahtevka pozorni, ker zaradi računalniške obdelave zahtevkov z napakami banka ne bo mogla upoštevati. Zahtevek za prenos obresti po deviznih hranilnih vlogah, obračunanih v dinarjih (ime in priimek imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice) naslov imetnika devizne vloge: prosim, da obresti, obračunane po računu (številka deviznega računa) prenesete na dinarski račun št. (številka hranilne knjižice ali tekočega računa) v banki (naziv banke in enote banke) na ime (ime imetnika hranilne knjižice ali tekočega računa) Zahtevek velja vse dotlej, dokler nam pisno ne sporočite spremembe. Kraj in datum Podpis imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice oziroma pooblaščene osebe Zahtevek pošljite enoti banke, kjer imate svoj devizni račun ali devizno hranilno knjižico. Poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno leto 1986 MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA« Gornji grad p. o. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ČIŠČENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV Pogoji za sklenitev delovnega razmerja: - zahteva se I. stopnja znanj (dokončana osnovna šola) - smisel za urejenost prostorov - uspešno opravljena poskusna doba v trajanju 30 dni Rok prijave je 8 dni od dneva objave. Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: MG »SMREKA«, Splošno-kadrovski sektor, 63342 GORNJI GRAD. Kandidati bodo odgovor o izbiri dobili v roku 30 dni od dneva opravljene izbire. Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcija Mozirje objavlja prosta dela in naloge likalec (2 delavca-ke) POGOJI: - končana osnovna šola - poskusno delo dva meseca Prijave sprejema splošni sektor DO 8 dni od dneva objave. »Posebna delovna skupnost pri Obrtnem združenju Žalec Knjigovodski servis Mozirje objavlja prosta dela in naloge knjigovodja za vodenje poslovnih knjig Pogoji: ekonomska srednja šola 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 2. 1986 dalje. Kandidati naj pošljejo svoje vloge zdokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Pos. del. skup. pri OZ Žalec»— enota Mozirje. O izbiri bomo kandidata obvestili v 15 dneh od dneva izbire. Vsem kooperantom OZ »AVTOPREVOZ« MARIBOR PE MOZIRJE želimo mnogo uspehov ter varne vožnje v letu 1986. OZ »AVTOPREVOZ« MARIBOR PE MOZIRJE SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE Na podlagi 28. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v SSS občine Mozirje se razpisuje NATEČAJ ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ V LETU 1986 Za dodelitev novozgrajenih in sproščenih družbenonajemnih solidarnostnih stanovanj v letu 1986 se lahko prijavijo upravičenci, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje zgoraj navedenega pravilnika. Prosilci, ki želijo pridobiti stanovanjsko pravico nad družbenim najemnim stanovanjem morajo vložiti vlogo s potrebnimi potrdili (dokazili) na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Mozirje — odboru za solidarnost. Za natečaj morajo interesenti predložiti: - vlogo z opisom bivalnih razmer, - potrdilo o osebnem dohodku vseh članov družine (skupnega gospodinjstva) za leto 1985, - potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, - potrdilo od kdaj interesent živi na območju občine Mozirje. Natečaj za pridobitev stanovanj traja do vključno 30. 1. 1986. Vloge za priglasitev na natečaj, ki bodo na SSS občine Mozirje prispele pö tem roku ne bodo upoštevane. Vsa podrobnejša navodila o natečaju lahko interesenti dobijo v svojih delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih ali v strokovni službi za SSS občine Mozirje. OBVESTILO BORCEM IN VOJAŠKIM INVALIDOM Komite za družbene dejavnosti SO Mozirje obvešča, da posluje referat za zadeve borcev in vojaških invalidov odslej v domu TVD Partizan Mozirje v pritličju. ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO PERSONALNA UPRAVA razpisuje NATEČAJ za sprejem kandidatov za učence Splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol, rodov in služb in učence Šole za strokovne delavce v vojaško-tehničnih poklicih v letu 1986. SPLOŠNE SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE: - Letalska Splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju - Splošna srednja vojaška šola »Bratstvo-enotnost« v Beogradu - Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola Ribar« v Zagrebu - Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman Stane« v Ljubljani (samo za kandidate iz območja SR Slovenije) V naštete šole je možen vpis v prvi, drugi in tretji letnik. Po končanem štiriletnem šolanju nadaljujejo gojenci šolanje na eni izmed vojaških akademij. SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE: - Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu - Tehnična srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu - Letalsko-tehnična srednja vojaška šola v Rajlovcu pri Sarajevu - Mornariško-tehnična srednja vojaška šola v Splitu - Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu - Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu (medicinska smer). V navedene šole je možen vpis v prvi in tretji razred. Po končanem štiriletnem šolanju gojenci takoj nastopijo službo v JLA. KAKŠNI SO POGOJI ZA SPREJEM: Na natečaj se lahko prijavijo fantje, drž. SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: - da obiskujejo osmi razred osnovne šole, katero bodo zaključili v letu 1986 - da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila vojaška zdravniška komisija - da niso bili sodno kaznovani in, da proti njim ne teče kazenski postopek - da imajo soglasje staršev ali skrbnikov - da so rojeni leta 1970 ali kasneje OPOMBA: Na razpis se lahko prijavijo tudi dekleta, državljanke SFRJ, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa, kandidirajo pa lahko za šolanje za naslednje poklice v Vojaški šoli za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu: - letalski elektromehanik - letalski radiomehanik - mehanik za radarsko-računalniško opremo - gumar — plastičar - optik - laborant za pogonska goriva - radiomehanik za zemeljska radio-navigacijska sredstva. KAKO SE PRIJAVITE: Kandidati, ki se želijo priglasiti na ta razpis, naj se zglasijo pri Občinskem oddelku za ljudsko obrambo Mozirje. NATEČAJ VELJA DO KONCA MARCA 1986. ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO SO MOZIRJE KINOSEKCIJA LJUBNO IŠČE KINOOPERATERJA. INTERESENTI NAJ SE CIMPREJ JAVIJO NA NASLOV: KINOSEKCIJA 63333 LJUBNO OB SAVINJI, KJER DOBITE VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE. Vsem obrtnikom in pri njih zaposlenim delavcem, občanom, SO Mozirje, njenemu izvršnemu svetu, gospodarskim in družbenopolitičnim orga-nizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, kakor tudi uredništvu Savinjskih novic ŽELI SREČNO NOVO LETO 1986 OBRTNO ZDRUŽENJE MOZIRJE. OBVESTILO VEZ MOZIRJE TOZD Komunala in gradbeništvo obvešča vse občane občine Mozirje, da se bo v času novoletnih praznikov vršil odvoz smeti in sicer: - v nedeljo 29. 12. 85 - v ponedeljek 30. 12. 85 - v petek 3. 1. 1986 - v soboto 4. 1. 1986 OBVESTILO Občane obveščamo, da upravni organi SO Mozirje v petek, dne 3. januarja 1986 ne bodo poslovali. Ta dan bodo nadomestili z delom v soboto, 11. januarja 1986. OBČINSKI SEKRETARIAT' Koča na Loki privablja Planinsko društvo Luče oskrbuje kočo na Loki pod Raduho. Toje poleti zelo obiskovana planinska postojanka, saj leži na poti jugoslovanske transverzale. Tudi pozimi radi prihajajo planinci v to kočo. To je mogoče po predhodnem sporazumu s PD Luče. Vsako leto pripravijo planinci v spomin na Jožka Letnerja tekmovanje v veleslalomu. To bodo tudi letos razpisali ob primernem času. V zimskem času je zanimanje za kočo največ za praznovanje ob prelomnici leta. Tu imajo že sedaj rezervirano precej prostora. Pri društvu pa še sprejemajo naročila za rezervacije. Turistični koledarček 1986 Celjska turistična zveza že vrsto let izdaja zanimiv priročnik za turistične delavce in turiste v obliki koledarčka, ki ga ureja prof. Zoran Vudler. Zakaj ga imenujem priročnik? Ker dejansko najdete v njem vse potrebne informacije o turističnih zmogljivostih celjskega območja, v njem so opisani kulturni in naravni spomeniki, vsebuje seznam gostinskih obratov, opisuje posamezne kraje, ki so turistično zanimivi, kontno najdete v njem tudi zdravstvene nasvete. Tudi ribiči in lovci najdejo v koledarčku najvažnejše podatke, vsebino pa popestri predstavitev nekaterih domačih jedi. Skratka, prof. Vudler je spet dokazal svoje odlično poznavanje razmer in potreb v turizmu! Dejansko je koledarček v vsaki hiši, ki se tako ali drugače bavi s turizmom nepogrešljiv. Pomembno bi bilo, da ga imajo tudi turistične kmetije, kjer bivajo gostje, ki radi potujejo po deželi in spoznavajo njene posebnosti. V te namene pa je turistični koledarček kot naročen! A V. OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Letos je bilo zopet organizirano občinsko prvenstvo za moške člane posamezno. Prvenstvo je vzorno organiziral TVD Partizan Mozirje v nedeljo, 8. 12. 1985. Žal seje tudi tokrat pokazalo, da se nekatera društva tovrstnih tekmovanj ne udeležujejo, kljub temu, da so v letnem programu občinskih tekmovanj ZTKO. Tako se je tega prvenstva udeležilo samo 8 tekmovalcev iz 3 športnih društev in sicer »TVD Partizan« Mozirje, TVD »Partizan« Gornji grad in SD »Vrbovec« iz Nazarij. Tekmovanje sicer ni bilo kvalitetno, pa vendarle dovolj ize- načeno in razburljivo, saj se ni vedelo za končnega zmagovalca vse do zadnjega kola. Na kraju je vendarle zasluženo zmagal Bcnetek Žarko, član TVD »Partizan« Mozirje pred Cigale Mirom in Riga Cirilom, oba člana SD »Vrbovec«. Na naslednja mesta pa so se uvrstili: Rampre Boris, Kekec Ivo, Skornšek Miloš, Kokovnik Mitja in Purnat Zdenko. Prvi trije uvrščeni tekmovalci so prejeli diplome in pokale, ki jih je podelil predsednik ZTKO Mozirje tov. Aubreht Martin. Iztok Benetek Srečanje gornjegrajskih igralcev s piscem drame Matj Bojanom Štihom