GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SoSTANJA Celje, sobota. 2ft.ianuaiia 1953 LETO VI. — STEV. 3 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Po«t. pr. 123. Tel. 20-07. Cek. rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina plačana v gotovini. pred občnimi zbori sindikalnih organizacii Boj za resnično sociali- stično demokracijo - glavna naloga članov sindikata Mišljenje, da so sindikati v novi so- cialistični družbi doigrali svojo vlogo, je vseskozi zgrešena in škodljiva, pa če jim »botrujejo« nerazgledani ljudje ali pa sovražnik socializma. Razvoj je jugoslovanske sindikate pripeljal v poseben položaj. Maršal Ti- to je v svojem poročilu na VI. kongresu jasno opredelil njihovo razvojno pot: Pod peto kapitalizma je bila borba sin- dikatov revolucionarno nastrojena. Boj za pravice delovnega človeka, boj proti izkoriščanju in dvig razredne zavesti delavskega razreda je bila srž njiho- vega dela. Po porazu kapitalizma je imelo sindikalno gibanje nalogo krepiti pridobitve revolucije in vplivati na ljudsko oblast, da so se življenjski po- goji delavcev in nameščencev popravili. Ko pa je delovno ljudstvo prevzelo upravljanje podjetij in tovarn, je vloga sindikatov postala še bolj zapletena in važna. Kulturna, moralna in politična vzgoja delavstva, nagrajevanje delav- stva iz lastnih sredstev (iz ustvarjenega dobička), ki mora biti pravično — to so velike naloge sindikalnih organizacij. Zapletenost njihovega dela je v dvoj- nosti. Odgovorni so pred delavci v pod- jetju in pred socialistično skupnostjo v širokem smislu. Vse to morajo imeti sindikalne po- družnice pred očmi, ko sklicujejo letne skupščine. Kjer so na teh področjih de- la irheli uspehe, kjer so se teh proble- mov lotevali, tam ne bodo v zadregi, s čim - bi izpolnili dnevni red. Seveda nič manj razumljiva pa ne bo zadrega tam, kjer so med letom prepuščali od- bore samim sebi, kjer se le-ti niso zna- šli, kjer so se v svojem poslanstvu ču- tili manj vredne, kjer so smatrali, da je z delavskimi sveti in upravnimi odbori v*podjetju vse opravljeno. Podobno bo tam, kjer članstvo ni nadzorovalo delo ; svojih izvoljenih predstavnikov, kjer so se ob morebitnih napakah v podjetju zavijali v kopreno molčečnosti, kjer so dovolili, da so jim posamezni izvoljeni odborniki zrasli čez glavo, bodisi hote, bodisi ker si drugače niso vedeli poma- gati. Zelo nevarno je, če se človek za- veda svojih pravic bolj kot dolžnosti, če pozablja, da je izvoljen in ne »diri- giran komandant«, posebno pa, če je poleg tega v njem še kos nekritičnosti do sebe ter usodnost primitivizma in neznanja. Zanimivo bi bilo razplesti vzroke, ki so vodili kolektiv Mizarske delavnice v Mestinju k napakam. Kaj je bilo krivo, da se tam delavci niso odločili za kritiko napak, ki so vladale v pod- jetju? Je bila to nerazgledanost delav- stva, ali pa strah pred vodstvom, ki naj bi imelo svojo neomajno prvo in zadnjo besedo. Nič manj poučen ni slu- čaj nerazgledanosti in krivičnosti, ki ima izvor v površnosti in primitivizmu na državnem posestvu v Žovneku, kjer so kar brez pomisleka odpustili kovača z 20 leti službe, ki ima poleg tega še 3 otroke in je bil sposoben pripeljati kovaško delavnico do samostojnosti. Zakaj? Razlog, ki so ga navedli je ta, da so namestb njega sprejeli mladega človeka z dvoletno prakso, ki pa je bil za cele 3 dinarje na uro cenejši od prejšnjega. Neznanje, nepoučenost in brezbriž- nost ljudi je ponekod kar usodna. So ljudje, ki ne vedo kaj jim lahko nudi sindikalna organizacija, čeprav so bili leta njeni člani. Ne zavedajo se svojih pravic, kot se ne zavedajo dolžnosti. Taki ljudje so deloma sami krivi, de- \oma pa njihovo okolrs. Veliko je šte- vilo članov, ki ne sledijo niti svojemu delavskemu tisku, kaj šele, da bi čr- pali druge kulturne dobrine, ki so na razpolago. Vprašanje tiska se je sedaj popravilo. V mestu je naročnina • »De- lavske enotnosti« letos porasla od 560 na 1530 naročnikov, v okolici pa od 959 na 2567 naročnikov in vendar je šele komaj slabih 10% vsega delavstva na- ročeno na delavski časopis. Kljub temu izboljšanju je pa vprašanje, kako člani sindikata sledijo tisku, koliko jim je v pomoč... Skratka vprašanje primi- tivnosti in ozkega duhovnega obzorja mnogih naših ljudi je vbodno. V Sov- jetski zvezi, kjer hot& drže ljudi v ne- vednosti, se je birokratska kasta le za- '■adi te okolnosti lahko povzpela na oblast. Koliko vztrajnosti je treba pri raz- vijanju resnične socialistične demokra- cije dokazuje primer v »Konusu«, kjer se direktor ni oziral več ne na kritiko ■"•e na dobrohotna opozorila in svoje sarnoljubje gnal do vrhunca. Seveda so Pn vsem tem, ne samo tam, tudi drugje, sk/-^^ ^'^^^'^^Wo taki diktatorski po- Malnl-^^ twdi člani sindikata. Zakaj? r,r„,S sindikalnih sestankih raz- diSrp^ožekod""''-^'''''' r; r>n c-n«* r^fKod so prepontzm, ponekod zietnr^^^^^^^^^ hn rZ ''"^^^ta član in je tre- ba z njim občevati z vso tovariško to- pimo in s kritičnostjo vred V ^bodoče bi morale sindikalne po- fruznrce preštudirati §e eno. Pred dne- vi, ko je bil v Celju član CS ZSJ tov. Deleja so se predstavniki 15 delovnih kolektivov izjasnili, da bi bilo prav, eljati, ninia trenutno dovolj sredstev, marveč raču- na že sedaj na požrtvovalnost delovnih ljudi in gradi na njihovi socialistični zavesti, da si blagostanje ustvarjamo v potu svojega obraza. ^ ^ Organizaciie zveze borcev bodo te dni polagale obračun svojega dela v teh dneh bodo po vsem okraju Celje-okolica živahne priprave za občne zbore organizacij Zveze borcev posa- meznih občin. Sklep zadnje seje Okraj- nega odbora ZB Celje-okolica, da se občni zbori po občinah izvrše najpozne- je do 15. februarja 1953 bo torej lahko pravočasno izpolnjen. Na občnih zbo- rih bodo občinske organizacije ZB pre- gledale svoje delo v letu 1952 in na- pravile načrt za delo v letu 1953. Na vsakih 40 članov ZB bodo izvolile po 1 delegata za okrajno skupščino ZB ter izvolile nove občinske odbore ZB. Občni zbori ZB po občinah bodo letos lahko ugotovili znaten napredek v svo- jem delu. Vrsta uspešno opravljenih nalog v preteklem letu pa bo istočasno vzpodbuda za naslednje leto ter napo- tilo, ).oj naj organizacije ZB postavijo v načrt dela 'za leto 1953. \ Predvsem je treba podčrtati, da je organizacija ZB postala resnično patri- otiČna in borbena organizacija, ki je v preteklem letu ob vsaki priliki mani- festacij rodoljubja in borbene priprav- ljenosti dajala vzgled ostalim organiza- cijam in množicam sploh. Udeležba 5 tisoč ljudi okraja Celje-okolica na pro- slavi v Dol. toplicah, lepo uspele aka- demije ob prazniku 22. julija, 29. no- vembra itd., ki jih je organizacija ZB organizirala to potrjujejo. Skoraj ni več občine, kjer ne bi borci dali iniciativo za postavitev spomenika ali vsaj spo- miriske plošče padlim borcem NOV. Po- sebno je treba podčrtati aktivnost ZB pri postavitvi spomenika v Rog. Slatini in Zrečah, kjer so v letošnjem letu po- stavili veličastna spomenika. Odbori ZB so posvečali veliko pozor- nost izvenarmadni vzgoji. Ob priliki iaborenja mladincev predvojaške vzgoje so člani ZB predavali politične in vo- jaške teme. Temu so posvečali največ skrbi v občini Dobrna, Laško in Vojnik. Izvenarmadni vzgoji so služile tudi par- tizanske patrulje, v katerih so sodelo- vali vsi občinski odbori ZB. Le-te so zajele veliko število borcev, ki so obi- skali mnogo partizanskih družin. Tudi kulturnoprosvetnih vprašanj or- ganizacije ZB niso zanemarjale: pro- slave, družabni večeri, akademije, se- stanki in drugo so bili stalna oblika dela na tem področju. Občinski odbori ZB so posvečali posebno skrb tudi so- cialnim problemom pri partizanskih in- validih in vdovah, partizanskih sirotah ter podobno..Z dajanjem materialne in denarne pomoči ter z intervencijo pri raznih upravnih forumih (glede inva- lidnin, šolanja itd.) so pomagali onim. ki trpe na posledicah, zadanih po oku- patorju. Težko bi bilo našteti vse naloge, ki so jih organizacije ZB našega okraja v preteklem letu izvršile. Seveda ne sme- mo zamolčati tudi tega, da so bile in še tudi so razne slabosti in nepravilno- sti, ki jih bo treba v tem letu odpra- viti. Največja napaka je, da še vedno nismo zajeli v naše članstvo vseh- to- varišev in tovarišic, ki imajo zato po- goje. Odstotek članstva v nekaterih ob- činah kaže kaj slabo sliko. Tudi s pi- sanjem življenjepisov padlih borcev v nekaterih občinah le počasi napreduje- jo. Odbori ZB bi morali na vsak na- čin poskrbeti, da bodo življenjepisi — tam kjer dosedaj še niso — vsaj do občnega zbora dokončani. Vse te probleme, uspehe in slabosti, naj organizacije ZB obravnavajo na svojih občnih zborih, ki naj ne bodo le formalnost, ampak sredstvo za po- živitev vseh nalog, ki stoje pred nami in teh ni malo. Organizacija ZB naj svoje članstvo vzgaja tako, da bodo dosledno svoji tra- diciji — stali tudi danes v prvih vrstah, pa naj bo to na političnem, gospodar- skem ali kulturno-prosvetnem področju. Le tako se bomo oddolžili vsem padlim žrtvam in dosegli vzgojen cilj, za ka- terega smo se in se še borimo.^. S^V. Kaj naj bi usm^rfal desetletni kmetijski perspektivni plan v celjski okolici Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo aa okrajVI Celje-okoiica je doslej na treh sestankih razpravljal o današnjem sta- nju v kmetijstvu in istočasno ugotavljal možnosti za nad-^linii razvoj kmetijstva v okraju. Kaj podrobnega ali celo do- ločenega odbor ni prinesel, ker namera- vajo dokončno sestaviti ta plan šele tedaj, ko bo v okviru republike sestav- ljen desetletni perspektivni načrt. Iz podatkov, ki nam jih je odbor dal na razpolago, je vendarle v grobih obrisih ta razvojni načrt razviden. V glavnem bo v tem načrtu zajeto sadjarstvo in vinogradništvo. SADJARSTVO Za razvoj sadjarstva v okraju so predvsem potrebne drevesnice, ki naj bi vzgojile zadostno količino sadik in mladih dreves za presaditev. Da bi jih bilo dovolj za potrebe okraja, je treba misliti na to, da potrebujemo še naj- manj 2 ha novih drevesnic. Nove dre- vesnice naj bi bile v Konjicah, Marija Gradcu pri Laškem in v Šmarju. V okraju je sedaj okoli 1600 sadov- njakov, vendar to niso vzorno urejeni sadovnjaki. Teh je razmeroma še malo. Sadovnjake pa je treba obnoviti in vzgojiti nove plantažne nasade sadnega drevja. Važno je tudi to. kakšno drevje bomo gojili. Za naše prJlike je *iajbolj do- nosno srednjedebelno drevo. Na nizko- debelne še za enkrat ne smemo raču- nati, ker jih kaj lahko poškodujejo zajci. To je mogoče le tam, kjer je urejena tudi ustrezajoča ograja. Da pa bi take ograje gradili, je trenutno pa tudi v bližnji prihodnosti nemogoče, ker preveč stane. Za en hektar sadovnjaka bi ograja stala od 280.000 do 300.000 din. To je pa le preveč. Tudi izbor mladik bi moral biti ne- kako uravnovešen. Povsem pravilno bi bilo tako, če bi gojili tri četrtine jabolk, medtem ko bi preostala četrtina od- padla na ostalo sadno drevje. Po mnenju inž. Cizeja bi potrebne drevesnice zahtevale okoli 2 milijona investicij.^ Te investicije bi se povračale šele po dveh letih, pravo korist od tega razvoja pa bi imeli šele v teku let. Za letošnje leto predvidevajo, da bo na področju okraja zasajenih 35 ha novih plantaž, kar ni veliko. V nasled- njem letu naj bi bilo od 100 do 120 ha sadovnjakov več in kot računajo, bi po desetih letih imeli v okraju od 50.000 do 60.000 debel zdravega, negovanega in donosnega sadnega drevja. VINOGRADNIŠTVO Glede vinogradništva je položaj kri- tičnejši. Matičnjaki so hudo zanemarje- ni, da na obnovitev ne moremo računati niti v prihodniem letu. Ob dosedanjih matičnJakih lahko letno obnovimo le 35 ha vinogradov, če hkrati mislimo na to, da je treba vrsto vinogradov opu- stiti, ker niso na ugodnih tleh in jih nadomestiti s sadovnjaki. Potrebno je najmanj 1 milijon za ob- novitev in* postavitev novih silnic in ureditev trsnice v Slovenskih Konjicah. Vinogradništvo je dokaj dražje od sad- jarstva. Določili so tudi izbor trsja za konjiški in šmarješko-drameljski kraj posebej. Med trsnimi sortami so se od- ločili tudi za pet vrst namiznega grozdja. Ker je obnova vinogradov zelo težav- na in počasna stvar, bi bilo koristno, da bi čimprej začeli izvrševati plani- rana dela. O ŽIVINOREJI Živinoreja je bila s sušo v zadnjih letih prizadeta. Ze sedaj je na področju okraja devet živinorejsko-selekcijskih CTganizacii, ki s svojimi nasveti in de- lom izboljšujejo živinorejsko plat kme- tijstva. V bodoče bo treba posvetiti več po- zornosti razvoju in ix)večanju krmske o?ncve v okraju. Zaradi odkupov v pre- teklosti se je kolobarjenje precej iz- premenilo. Detelje bi morale biti zasto- pane pri vsej krmi ysaj z 18 do 20%. Treba je razviti pri naših kmetih več smisla za siliranje krme, graditi je treba silose. Omejiti bi bilo treba posevke repe in ajde in povečati setev mešane silosne krme. Tudi na dvig donosa na- ših t'-avnikc-v je treba misliti. To je mogoče z dobrim gnojenjem v razme- roma kratkem času doseči. Tudi za pla- ninsko pašo je še premalo zanimanja med našimi kmeti. Veterinarska služba je imela velike uspehe. Njeno središče je celjska vete- rinarska bolnica, ki pa ima to pomanj- kljivost, da je preveč oddaljena od ne- katerih krajev. Treba bi bilo poskrbeti za prevozno sredstvo, da bi bil prevoz živine cenejši in stroški znosnejši za živinorejce. SE O TEM IN ONEM... Tudi glede odkupa živine in mleka bi bilo treba nekaj urediti. Eno samo centralno odkupno podjetje te naloge ne more dobro izpolniti. Morda bi tak odkup laže reševale kmetijske zadruge? Vprašanje plemenskih bikov je reše- no, le veterinarska bolnica bi morala povečati oplemenjevalno službo. Izgledi so, da bodo v okraju našli vire snovi za apnenje. Možnosti so v Spitaliču, Pirešici, Frankolovem in v Volčji jami pri Zusmu. Škropljenje sadnega drevja, vinogra- dov in krompirja ne predstavlja več težkoč, ker je škropiva dovolj, motor- nih škropilnic pa je v okraju 300, le pravilno porazdeljene morda niso. Poleg kmetijske šole v Sentjuriju bo u^tanovliena v Vrbju še hmeljarska šola, treba pa je še vnaprej skrbeti za čim večji razvoj gospodarskih in gospo- dinjskih tečajev. Toliko o perspektivah razvoja kme- tijstva v grobem. V bodoče bomo temu razvoju posvečali več prostora in ga spremljali ter pomagali s prigpevki strokovnjakov pri razvoju kmCT,ijstva. Mladina Prihove • Sp. Reiice ZA V. KONGRES LMJ Se dobrih 48 dni nas loči od zaseda- nja V. kongresa LMJ, ki bo 6., 7. in 8. marca 1953 v Beogradu. Mladina mla- dinskega aktiva Prihova pri Sp. Rečici je na svojem sestanku sklepala na kak- šen način bi proslavila ta zgodovinski dogodek v razvoju mladinske organiza- cije. Odločila se je, da na čast V. kon- gresa LMJ napove vsem mladinskim aktivom okraja Šoštanj tromesečno tek- movanje, ki naj bi trajalo od 6. janu- arja do 6. aprila 1953 ter s tem tekmo- vanjem poživi predkongresne priprave in razmah v vseh mladinskih organiza- cijah tega okraja. Med drugimi točkami tekmovanja je mladina sprejela tele najvažnejše skle- pe: Do kc-ngresa LMJ bo mladinski ak- tiv v celoti preštudiral zgodovinski ma- terial VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. V tem razdobju bo mla- dinski aktiv pritegnil v organizacijo 6 mladincev in mladink, ki se naha- jajo danes še izven mladinske organi- zacije. Mladinski aktiv bo delal na tem, da vsaj 90% Vse mladine vključi v razna društva, kot so: fizkulturna, prosvetna, gasilska itd. Organizirali bodo 2 predavanji za strokovni dvig članstva (triletni gospo- darski načrt občine itd.) Na čast V. kongresa LMJ pa bo ak- tiv skupno z mladinskim aktivom Re- sica ob Savinji pripravil svečano mla- dinsko akademijo, na kateri bo podan razvoj in delo mladinske organizacije Dd IV. do V. kongresa LMJ ter pro- gram s fizkulturnimi in kulturnimi točkami. Izvedba točk tega tekmovanja v vseh mladinskih aktivih bo najlepši dar kongresu. Cr. .T. stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 24. januarja 1953 Stev. 3 Med Cerkviio in državo so v resnici možni boljši odnosi Izjava dekana g. Viktorja kana g. Janka Slao- darstva v zadrugi. Toda istočasno je treba upoštevati splošno ekonomsko si- tuacijo, ki je obstojala lani in v ka- teri je bilo možno glede na povpraše- vanje po posameznih konjuktumih kmetijskih pridelkih ustvarjati višje cene in tako marsikje tudi dobičke. Največ so zadruge zaslužile pri odku- pu lesa, krompirja in živine. Prav bi bilo, da se dobiček iistvar- jen iz trgovanja s kmetijskimi pridel- ki uporabi za krepitev tistih sredstev zadružne lastnine, ki bodo kmetijstvu in zadružništvu koristile. Zato bi mo- rali pretežni del dobička uporabiti za nove zadružne investicije, za nakup strojev, za graditev raznih objektov, kakor so hmeljske in sadne sušilnice, strojne lope, večji silosi, gospodarski objekti na zadružnih po-sestvih itd., dalje za obnovo sadovnjakov in vino- gradov ter hmeljskih nasadov na za- družnih posestvih, za nabavo živine, za urejanje planinskih pašnikov itd. Ker bo to glavni predmet razprave na občnih zborih je predvsem važno, da se zadružniki že pred občnimi zbori pogovorijo o tem, kaj je najbolj po- trebno za gospodarski razvoj kmetij- stva v njihovem kraju. Po sklepu upravnega odbora Glavne zddružne zveze LRS, se lahko razdeli med zadružnike do 20% ustvarjenega dobička zadruge v trgovini. Opaža pa se, da si nekateri zadružniki to nepra- vilno tolmačijo. Ponekod obstoja mne- nje, da je treba razdeliti več dobička med člane. Pri ^em pripominjamo, da je sklep upravnega odbora GZZ LRS obvezen za vse zadruge in je torej ne- dopustno prekoračiti s sklepom odre- jeno procentno višino. Ce računamo na osnovno krepitev zadruge, jačanje nje- ne skupne lastnine, če se zavedamo, da bomo lahko z dobro in močno gospo- darsko zadrugo kar najhitreje pomagali pri dvigu kmetijske proizvodnje, po- tem moramo imeti, pred očmi prvo to. Zato ni treba, da bi se togo držali po- stavljene 20% mere, temveč bo morda za razdelitev med člane zadostovalo manj, n. pr. 5 ali 10%. Odmerjeni del dobička, ki naj bi se razdelil med člane, bi bilo treba kar najsmotrneje razde- liti. Prav bi bilo, da se to deli v obliki prispevka članom v različnih material- nih dobrinah. Ponekod razpravljajo o tem, da bodo enkratno poškropili svo- jim članom sadno drevje, sredstva za to pa bo zadruga prispevala iz dela do- bička v okviru 20%. Ponekod bodo iz teh sredstev nabavili razne strokovne knjige ter jih dodelili članom. Drugj^. zopet bodo zadruge dale prispevke za elektrifikacijo podeželja. Uveljavlja se pa tudi mnenje, da je treba čim večje zneske iz ustvarjenega dobička zadruge prispevati za elektri- fikacijo. Pri tem imajo zadruge prak- so, da nakažejo fiksni znesek elektrifi- kacijskemu odboru za elektrifikacijo podeželja. To ni pravilno, z ozirom na to, da bi zadruga morala upoštevati samo svoje člane. Zato bi bilo prav, da se pomoč da samo članom zadruge in to tedaj, ko so oni sami že prispevali določene zneske elektrifikacij skemu od- boru. S sredstvi zadruge bo torej potrebno zelo skrbno gospodariti. So nekatere zadruge, ki bodo kljub velikemu pro- metu v trgovski dejavnosti v letu 1952 izkazale zelo nizke dobičke. To nasto- pa tam, kjer ima zadruga previsoke režijske stroške, kjer niso znali pravil- no gospodariti. Tak primer je KZ Pre- bold, ki ima glede na svojo gospodar- sko moč in ustvarjen promet v primer- javi s KZ Tabor ustvarjenega zelo ma- lo. Ponekod so se zadruge premalo bri- gale za odkupe ter v glavnem poslo- vale z industrijsko potrošnim blagom. Koristneje bi bilo, da zadruga v prvi vrsti posreduje kmetu nabavo repro- dukcijskega materiala in odkup njegovih kmetijskm proizvodov, da organizira strojno obdelavo zemlje itd, -bej Velenjski rudnik js zopat P3stal ključni objekt Na zadnji seji upravnega odbora ve- lenjskega rudnika so razpravljali o in- vesticijskih kreditih za letošnje leto. Glavni inženir pri rudniku tov. Dušan Pipuš je poročal upravnemu odboru rezultate s konference pri Gospodar- skem svetu LRS, glede kreditov za in- vesticijsko gradnjo Rudnika lignita Ve- lenje. Znano je, da je navzlic vsem naporom direktorja tov. Zganka in upravnega odbora rudnik s svojimi in- vesticijami izpadel iz državnega plana 1953. Na omenjeni konferenci so za- stopniki rudnika Velenje ponovno pri- kazali stanje rudnika, ki z obstoječimi napravami ne bi mogel zadostiti po- trebam po premogu, ko bo moral proti koncu letošnjega leta dajati večji del proizvodnje Tovarni aluminija v Stmi- šču, pozneje pa tudi Termoelektrarni v Šoštanju. S starim jaškom rudnik ne bi mogel dati letne kapacitete 750.000 ton. Mi*nimalna zahteva po investicij- skih kreditih za rudnik Velenje je bila 389 milijonov dinarjev. Končno je uspe- lo zastopnikom rudnika pri Gospodar- skem svetu izposlovati 340 milijonov dinarjev kredita. Tako je velenjski rudnik zopet postal ključni objekt in bo ostal tudi v nadalje. Ti krediti so namenjeni za dovršitev jamskih inve- sticijskih del. Za zgraditev nekaterih objektov bo rudnik uporabil tudi amor- tizacijski sklad. Sušilnico, separacijo in kombinat pa bodo gradili V prihod- njih letih. Na seji so tudi razpravljali o odpu- stitvi delavcev. Tajnik sindikata tov. Hajsinger je poročal, da se Republiški odbor rudarjev strinja z odpustitvijo izostaftkarjev, ker se bo na ta način disciplina izboljšala. Tov. Sovine je tu- di omenil, da pošteni rudarji odobra- vajo odpustitve'izkoriščevalcev in več- jih kmetov. V nadaljnji diskusiji je di- rektor rudnika tov. Zgank Nestl kriti- ziral trgovsko mrežo v Velenju, ki se ne zanima za zadostno preskrbo svojih potrošnikov. Da bi se ukinil monopol, ki vlada v Velenju, je upravni odbor po predlogu tov. direktorja sklenil po- vabiti konkurenčno podjetje iz druge- ga kraja, ki naj bi zgradilo trgovsko hišo v Novem Velenju. Upravni odbor je tudi pretresal osnu- tek pravilnika za dajanje pomoči gra- diteljem individualnih stanovanjskih hišic. Postavili so tudi komisijo za do- ločanje letnih dopustov. Ob zaključku seje so sprejeli tudi predlog za prizna- nje racionalizatorstva za zboljšanje klipsa na jamski žičnici, ki ga je izde- lal tov. Stropnik ter mu odobrili na- grado 12.000 dinarjev. F. L. Ua^ed (ta mlu Zunanje politični komentarji že od nekdaj blodijo med uradno fasado in bolj ali manj zakritimi koridorji »za- kulisno tvornice zgodovine«. Naj že bo- do bliže prvemu ali drugemu, vselej vsaj skromno izražajo misel sodobnilovabilo, ki ga je na jezo angleških katolikov prejel od angleške vlade naš predsednik Tito, da obišče Anglijo, še prav posebej pomembno. FRONTOVCI NA PLANINI POZDRAVLJAJO IZVOLITEV MARŠALA TITA ZA PRVEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Dragi maršal Tito, Beograd. Člani Vaške organizacije OF, zbrani na svojem sestanku na Planini pri Sev- nu:i dne 16.1.1953, pozdravljamo izvo- litev našega maršala Tita za predsednika republike FLRJ. Prepričani smo, da nas boste, tovariš predsednik, vodili po pravi poti socia- lizma, mi pa obljubljamo, da bomo šli pb Vaši poti pravice in resnice. Naj živi prvoborec, heroj naših jugo- slovanskih narodov! Naj živi borec za enakopravnost jugo- slovanskih narodev! Naj živi bo^ec za mir na vsem svetu! Naj živi borec vseh zatiranih! 'Naj živi borec za lepšo bodočnost i» samostojnost vseh narodov Jugoslavijel Planina pri Sevnici, 16.1.1953. Člani bodoče Socialistične zveze v IV. četrti se zeli/o še bolj poglobili t; pro- bleme naše skupnosti v petek, dne 16. t. m. j© bil sestanek članov Fronte IV. četrti v dvorani Sin- dikalnega doma. Bil je zelo dobro obi- skan, da so mnogi morali stati, ker ni bilo prostora, kar pa je vplivalo na potek sestanka, ki se je prav zaradi tega hitreje odvijal. ZAMUDA, KI JE SPROZiLA PROBLEM PROSTOROV Sestanek se je pričel z zamudo. Ča- kati je bilo treba, da so »sestankarji«, ki so že pred tem zasedli dvoranico, zaključili svoje delo. Od začetka pa do konca sestanka je večkrat prišlo do ugotovitve, da teren- ski odbor IV. četrti nujno potrebuje ne- kak prostor, ki naj bi bil stekališče vseh članov Fronte v tej četrti. Odbor se po navadi nima kam »dati«, a kar je še važnejše, člani Fronte ne vedo, kam bi se v nekaterih važnih primeriJh ©br- nili in čakajo na sestanke, ki so red- kejši, hkrati pa njihovi problemi do takrat po navadi zbledijo in ostarijo. Naloga odbora je torej, da v doglednem času »izbojuje« nekak prostor za orga- nizacijsko in društveno torišče organi- zacije v tem delu mesta. VPRAŠANJE DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA IN MORALE V PRETRESU Ni dvoma, da sme množična organi- zacija kot je Fronta posegati v to vpra- šanje. Ne le sme, celo mora. Vzgoja poštenih državljanov, moralnih ljudi, je poleg politične vzgoje njena prva naloga. Toda diskusija bi se tokrat kmalu izprevrgla v »načelno« opore- kanje moških ali ženskih »grehov«, medtem ko do konkretnih primerov ni prišlo. Stvar je taka, da bi take pro- bleme bilo treba razkrivati konkretno, kar je pa težko. Tisti, ki so prizadeti, bi gotovo težko našli besede in začeli praviti svoje »družinske težave« pred stoterimi poslušalci. Poleg tega je to- vrstna kiritika kaj hitro lahko pobar- vana z obrekovanjem in bi več škodila kot koristila. Najprimernejši se zdi predlog tovari- šice Bizjakove, ki je zastopala stališče, da bi sestavili nekako komisijo resnih članov, ki bi take primere raziskovala, bodisi da jih predložijo prizadeti ali jih sproži javno mnenje, ki bi svarila kriv- ce, jih skušala odvrniti od napak, ne- poboljšljive pa končno javno obsodila in razkrila pred članstvom in javnostjo. Dostikrat javni prezir doseže to, česar vsako blagohotnejše sredstvo ne zamaje. Tak prezir pa bi moral biti dosleden. DRUŠTVO PRIJATEL.TEV MLADINE JE TREBA ZDRAMITI Ko je tov. Janez Trofenik, predsednik terenskega odbora, na kratko pojasnil pomen volitev delegatov za mestno konferenco, pomen republiškega in zveznega kongresa ter obrazložil vzroke preimenovanja Fronte v Socialistično zvezo, so navzoči nadaljevali s pole- miko. K:-itizirali so društvo prijateljev mladine ki je pred letom ob ustano- vitvi s tcJikimi nadami obetalo svojo aadvse pctrebno pomoč pri vzgoji otrok. Društvo doslej ni pokazalo ničesar, kar bi naj opravičilo njegovo prisotnost v društvenem življenju. Treba ga bo pre- dramiti ali pa ga pustiti v snu in začeti nekje ensva. PRIMER STEPINCA IN VATIKANSKE GONJE V SREDIŠČU ZANIMANJA Člani Fronte so sami zahtevali, naj jim kdo pove kaj o tem vprašanju. Tovariš Kamilo je v kratkih besedah pojasnil vzroke in zgodovino vatikan- ske proti jugoslovanske politike, katere krona je imenovanje Stepinca za kardi- nala, vzroke odločitve naše vlade za prekinitev diplomatskih odnosov z Vatikanom in voljo naše vlade, da s Cerkvijo doseže vsaj znosne odnose, kar se odraža v povabilu maršala Tita katoliškim škofom. Frontovci so izrazili željo, da bi o teh stvareh imeli posebni sestanek, kjer bi se lahko temeljiteje pomenili. O tem bo odbor vodil račun in ob priliki sklical članstvo k takemu predavanju. FRONTOVCI SI ŽELIJO TESNEJŠE POVEZAVE Z LJUDSKIMI ODBORNIKI Po izvršenih volitvah so navzoči iz- razili željo, da bi v bodoče bili bolj po- vezani z ljudskimi odborniki IV. četrti, saj imajo kar tri v Mestnem ljudskem odboru. Sklenili so, da bodo predlog družbenega plana skupno preštudirali in ga po potrebi dopolnili. Želijo tudi, da bi se sestajali z odborniki MLO pred in po zasedanjih, a če to ne bo šlo obakrat, vsaj enkrat na mesec. Tam bodo poslušali sklepe MLO in dajali predloge, ki naj bi jih voljeni pred- stavniki prebivalstva zastopali pred ljudsko oblastjo. Predloge bodo iznašali tudi pismeno preko frontnega odbora. Na ta način se želijo še bolj poglobiti v probleme današnjega ra^jjoja in po svojih močeh pomagati. Vsekakor bo taka oblika sodelovanja utrdila delo ljudske oblasti. Široko demokratično sodelovanje pa bo koristilo tudi sploš- nemu razvoju in dvigu zavesti ljudi, ki bodo spoznali, da vsaka debronamerna in pametna beseda najde v naši socia- listični državi spodobno mesto. Na sestanku so izvolili 21 delegatov za mestno konferenco OF. V bodoče bi bilo treba govoriti še več o političnem delu, razgibati politično življenje med frontovci, zlasti še sedaj, ko bo ta plat dela postala še bolj važna v bodoči Socialistični zvezi. J. K. Zd^af^sffm na področlu OLG Cel-e - ofiolfca v ponedeljek, dne 19. januarja je zažel« dejansko delo v Zdravstvenem domu na Vran- skem. Zaradi slabepa vremena i» zimskega iasa 80 zasilno urejeni samo prostori za splošno ordinacijo, do konca meseca bo urc.fena še materinska posvetovalnica, rentgen aparat bo pa montiran v mesecu februarju. Ko bodo vremenske prilike dopuščale, bo- do definitivno urejeni vsi prostori po sani- tarno-higieuskih tehničnih predpisih ter bo v doglednem času začela delati tudi zobna ordinacija s tehniko. Ob tej priliki so bili navzoči predstavniki ljudske oblasti, množičnih in družbenih or- ganizacij, sedanji predsednik in tajnik ob- činskega ljudskega odbora ter prejšnji pred- sednik, nadalje aastopnik OLO ter oba zdrav- nika. Posebna hvaležnost ja bila izrečena dose- danjemu zdravniku dr. Edvardu Serku. ki je pa-eko 40 let požrtvovalno delal v tem okolišu, novemu zdravniku dr. Novaku pa dobro- došlica. Prav tako gre zahvala delavcem ko'ektivov podjetij okraja, lii so s svojo storilnosljo prispevali k ustvarjenim viškom fondov, ka- terih del je bil dotiran za nakup dragega instrumentarija. K. F. Frontovci v l,{et'ti izvoMII delegate za mestno f'ontno konferen:o Pretekli četrtek je bil predkongresni se- stanek Fronte v I. četrti. Udeležba je bila kar dobra, še vedno pa pogrešamo nskatere člane FroTite, ki se sestankov nikdar ne ude- lelujcjo. Poročilo o zunanjem in notranjem političnem položaju je podal tov. Lamut. Sle- dila je dobra razprava, ki je poročilo še iz- popolnila. Zlasti 80 frontovci živo razprav- ljali o sovražnem odnosu Vatikana do naših narod«v, odobravali so prekinitev diplomat- skih odnosov z Vatikanom itd. Zelo malo go- vora pa je bilo o nalogah in načinu dela v bodoči Socialistični zvezi ter o domačih kon- kretnih problemih, katere ljudje kaj radi iz- našajo v vsakdanjih pogovorih. Za Mestno frontno konferenco, ki bo 30. ja- nuarja, so izvolili naslednje delegate: čev- nik Marto, Duh Franca, Arzenšek Alojza, Kramar Minko, Cerjak Slavo, Bogataj Vlada, Mrevlje Mileno, Pirš Franca, Šepec i:.dvarda, Šket Ivana, Preskar Jožeta, Jenko Rada, La- mut Zvonka, Melik Oojmira, Valenčak Jožeta, Macarol Rudija, Verdel Štefko, Maslo An- tona, Kodre Jožice ter Vohar Avgusta. RADIO TOMBOLA bo 8. februarja 1953 Razne kombinacije tablic »Radio tombole« dobite v Prodajalni srečk, Celje, Stanetova 9. I 114 28, I 154 71 83I I {2|_| I 147|_|66 76_J95 Stev. 3 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 24. januarja 1953 Stran 3 Osnovni odbori OF v okraju Celje-ol(olica se dobro pripravljajo ... Za Zvezni kongres Ljudske fronte Jugoslavije, ki bo 22. februarja 1953, so priprave v polnem teku. Po vaseh prirejajo sestanke OF, na katerih vo- lijo delegate za občinske in okrajno konferenco. Na okrajni konferenci bo- do voljeni delegati za Zvezni kongres, na občinskih konferencah pa delegati za republiški kongres Osvobodilne fron- te Slovenije. Največ frontnih sestankov je bilo v času od 6. do 20. januarja. Udeležba na teh sestankih je bila dobra, ponekod 80%. V Henini pri Jurkloštru, kjer je bila v času NOB prva slovenska šola je prišlo na sestanek preko 130 članov Fronte. Prve volitve so bile v Šempetru v Sav. dolini, kjer so člani pretresali raz- na politična vprašanja in gospodarsko- komunalno dejavnost občine. Predlaga- li so, da se v Grušovljah popravi ob- činska cesta in da bi člani Fronte po- magali s prostovoljnim delom. V Pod- logu pa so opozorili, da bi bilo potreb- no popraviti ostrešje nad vaškim peri- ščem, popraviti cesto Podlog—Sp. Po- nikva in regulirati potok, ki ob dežev- ju poplavlja njihova polja. Pri vseh teh delih so frontovci pripravljeni pro- stovoljno pomagati. V Doberteši vasi, kjer še ni pobrana članarina OF za le- to 1952 pa so predlagali, da jih odbor- niki čemprej obiščejo, da bodo izpolnili osnovno nalogo in plačali članarino. Razpravljali so tudi o preimenovanju Fronte v Zvezo socialističnih delovnih ljudi in o novih nalogah Zveze komu- nistov. Na vaških frc-ntnih sestankih občine Strmec pa se člani Fronte živo zanimajo za gradnjo ceste iz Frankolo- vega preko vasi Novake do Strmca. Člani Fronte so zelo zainteresirani, da gre ta cesta preko Novak, a ne tako kot je bilo prvotno forsirano, da bi šla cesta skozi gozd, daleč od naselij. Po- zdravljali so izvolitev maršala Tita za prvega predsednika Jugoslavije. Raz- pravljali so tudi o novem ustavnem zakonu. V občini Breza so v štirih vaških od- borih OF imeli sestanke članov Fron- te. Tu so se člani zanimali za razna gospodarska vprašanja svoje občine. Razpravljali so tudi o prekinitvi diplo- matskih stikov z Vatikanom in odo- bravali ta korak naše oblasti. Na dan volitev je v Vel. Grahovšah pristopilo 20 novih članov. Na vaškem sestanku v Teharjih pa so iznašali težave, ki jih imajo tamkajš- nji kmetovalci zaradi žveplenega cin- karniškega plina, ki se useda na njiho- va polja in kako je to škodljivo za ži- vino. Razpravljali so tudi o novem na- činu obdavčenja zemlje. V Storah so si člani Fronte sestavili načrt za svoje nadaljnje delo. Pozdra- vili so odloCitev naše vlade, ko je pre- kinila diplomatske odnose z Vatikanom in obsodili sovražno politko Vatikana do naših narodov. V Pristavi so prvi končali z vaškimi sestanki, katerih se je udeležilo 365 članov ali skupno 30% članstva. Le v Sv. Emi se sestanek ni vršil kljub dva- kratnemu sklicanju. Tu bo treba front- no delo izboljšati. Občinski odbor OF bo moral nuditi svojo pomoč. V Pristavi se je vršila prva občinska konferenca, ki je bila sklicana v ne- deljo 18. t. m. ob 8. uri, a se je pričela po eno urni zamudi. Od 71 delegatov je konferenci prisostvovalo 59 delega- tov. Podani referat je bil preveč nače- len in ni konkretno obravnaval poli- tičnega dela in situacije v občini. V diskusiji pa so obravnavali sovražno politiko Vatikana do naših narodov ter odobravali prekinitev diplomatskih od- nosov z Vatikanom. Posebno živo pa je bilo zanimanje za elektrifikacijo nji- hovih naselij. Sami so zbrali čez 100 drogov in preko 300.000 din gotovine. Vsako gosp>odarstvo bo prispevalo od 500 do 6.000 din, po svoji gospodarski moči. Na koncu so bile volitve delega- tov za republiški kongres OF. Enoglas- no so izvolili dosedanjega ljudskega po- slanca tovariša Lubeja, ki stalno pri- haja med nje in se zanima za razvoj go- spodarstva njihove občine. Imamo tudi nekaj slabih primerov, kot v Polzeli, kjer je od 600 članov pri- šlo le 17 frontovcev na sestanek, da ga bo treba ponovno sklicati in bolje pri- praviti. Tudi v Laškem niso bile pri- prave v redu, ker je prišlo na sesta- nek le 62 članov od 850 članov. Krivda pri tem je, da člani niso bili obveščeni. P. A. Vec^r slovenskih narodnih plesov v Celju Akademska folklorna plesna skupina »France Marolt« iz Ljubljane je prire- dila nepozaben večer narodnih plesov 10. januarja v Celju. Ze popoldanski nastop, ki je bil namenjen mladini je razgibal mlado publiko. Narodopisna oblačila plesalcev so bila pravcata paša za naše oko. Kakor zastave so vihrala krila v plesnih gibih in neugnana, mla- dostna igra plesalcev in plesalk je vzbujala v gledalcu do jem večno mlade domovine. Tokrat nam domovine ni pričarala pokrajina tudi ne čista mu- zika ali literatura in ne s^ma narodna pesem, marveč tkzv. gibno-zvočne ma- nifestacije narodnih plesov. Slovenski narodni ples je bajen šo- pek, pisano polje, igra krvi mladih pa- rov in skupinsl^ega plesa, odtenjen so- rodno kot slovenska govorica ali ljud- ska pesem, oplemeniten po rodovih iz Bele Krajine, iz Panonije ali iz drugih predelov Slovenije. Vselej pa usidran v izročilu davnih davnih dni. Obredni plesi, svatovski reji, delovni plesi, ki so tako radi šegavi, včasih kar burka- sti. Silno bogastvo je v teh usedlinah našega narodnega blaga, kolika nežnost je v prelivih in pregibih, zdaj v ljube- zenski liriki, zdaj v epičnih moških kretnjah bojnega fantovstva. Ce je god- ba še tako preprosto enostavna, je gib- no zvočna slika vsebinsko poln izraz v kretnjah plesalcev. Ta večer smo gledali belokranjski ples, koroški in goriški ples, gorenjski in prekmurski ples. Koreografijo je oski-bela Marija Šuštarjeva, odlična so- delavka Glasbeno-folklornega instituta v Ljubljani, katerega ustanovitelj in duša je bil nepozabni France Marolt, Tončka Maroltova je drugi steber te skupine. Človek se vpraša, kje je imel ta orjak čas in ljubezen v svojem tež- kem življenju za tolike zapise in to- likšne umetnostne poustvaritve. V njem sta se idealno strnila dva pola: znan- stveni raziskovalec in umetniška kre- ativna ter reproduktivna sila. Slovenci nimamo narodopisne plesne skupine, ki bi bolj verno študirala in izvajala pristne narodne plese, kot je Akadem- sko-folklorno plesna skupina »France Marolt« v Ljubljani. Njihova naloga je, trajno gojiti narodni ples in plese izva- jati po vsej Sloveniji. Še vse premalo so ti plesi znani v Sloveniji, še danes boš srečal na videz razgledane kultur- nike, ki prisegajo na vse kar je slo- venskega, ki pa brez sramu zanikajo originalno poreklo narodnih slovenskih plesov. Imenovana skupina ima težko, a častno nalogo razvijati lepoto in vse- bino teh plesov in ustvarjati tradicijo folklornega plesa med Slovenci. Tudi slovenska pesem je prevalila dolgo pot, dokler si ni osvojila srca vseh Sloven- cev, kaj šele narodopisni ples, ta naj- mlajša veja na košati krošnji narodo- pisnega drevesa. Imenovana skupina je v nekaj letih svoje dejavnosti imela nad 120 nasto- pov. Mednarodno pomembna sta bila zlasti oni v Trstu in v slovenskih pre- delih Koroške. Celjski plesno-folklorni večer je bil klavrno obiskan. Skupini 30 sodelujo- čih je bil s tem prizadet precejšnji gmotni udarec, zlasti, ker je pretežno študentovska. V Celju je opaziti, da dosegajo mnoge prireditve, ki ne ka- žejo kulturno globljih potez nabito pol- ne dvorane, gostje, ki podajajo kvali- tetne zaokrožene večere, ki bi morali biti tudi iz narodnih razlogov dobro obiskani, pa odidejo praznih rok. Kdo je kriv tega stanja ni naloga poroče- valske službe. Ljudska prosveta bi se naj zamislila v dejstva in poiskala lek za odpravo teh nedostatkov. V Celju želimo vsaj enkrat na leto občudovati, študirati izvajanje Akademske folklor- no-plesne skupine v polni dvorani! A. S. Diskusija k predlogu družbenega plana za meslo Celje Celjani so s svojo ožjo okolico z velikim zanimanjem sprejeli Predlog družbenega plana za leto 1953, ki nam ga je v posebni prilogi prinesla zadnja številka »Savinjskega vestnika«. Naše množične organizacije, predvsem pa zbori volivcev, bodo sedaj lahko raz- pravljali o vseh gospodarskih vpraša- njih, ki zadevajo ne samo Celje kot središče mesta, marveč ves njegov teri- torij z najbližjo mestno okolico. Predlog družbenega plana nam kaže impozantno sliko gospodarske ustvarjalnosti našega ljudstva, saj se njen bruto produkt suče okrog 7 milijard dinarjev in je le za polovico manjši, kalcor ga izkazuje naše glavno mesto Ljubljana. Predlog družbenega plana temelji na dosedanjih izkušnjah, ki jih ima Svet za gospodarstvo v preteklem letu in na povprečju zadnjih let, v katerih se je naše gospodarstvo razvijalo. Številke so torej realne. Po odbitku amortizacije od bruto dohodka se nam v drugi ta- beli pokaže ves narodni dohodek na celjskem ozemlju v šestih gospodarskih panogah, od katerih industrija in ru- darstvo zasenčita vse ostale panoge. Zanimivo je, da je po višini dohodka na drugem mestu gradbeništvo in takoj za njim obrt namesto trgovine, kakor bi marsikdo sodil po tem, češ, saj je Celje trgovsko središče velikega savinj- skega bazena. Temu je najbrž kriva dobro organizirana in razpredena trgo- vinska mreža v celjski okolici in v pre- cejšnji meri tudi prometna tarifna po- litika zadnjih dveh let. Tako mnenje opravičuje zlasti padec obiska celjskih sejmov v primeri s prvimi, ko so bili po osvoboditvi zopet uvedeni. Kakor beremo v gospodarskih poročilih, se pripravlja nova železniška tarifa, ki ji bo verjetno sledila še avtobusna, kar bo ugodneje vplivalo na razvoj celjske trgovine. Narodni dohodek, ki ga iz- kazuje promet v znesku 172.822 milijo- nov dinarjev, ne bi nazadoval, ker bi po znižani tarifi narasla frekvenca. Tudi gostinstvo in turizem bi v tej zvezi dala večji narodni dohodek. Pri gradbeništvu pogrešamo delitev postavke na državni in privatni sektor, ker vemo, da privatne gradnje ob ugod- nem dajanju kreditov s strani države precej naraščajo. . Iz III. poglavja razvidimo, da se po razdelitvi sredstev, ki bodo dosežena na področju MLO Celje, formirajo sred- stva za sestavo mestnega proračuna v višini 282.105 milijonov dinarjev. S to vsoto bo torej razpolagalo Celje za svoj proračun. V IV. poglavju je razvidna razdelitev te vsote za razne potrebe mesta. Tu vi- dimo, da zavzema prvo mesto prosveta in kultura z zneskom 69.061 milijonov dinarjev. Na drugem mestu je zdravstvo in socialno skrbstvo s 57.391 milijonov dinarjev in na tretjem investicije z 52.724 milijonov dinarjev za komunalna dela. Iz predloženega plana ni razvidno, katere investicije so predvidene iz kre- ditov, ki jih bo moral MLO najeti, da izvede že pričeta in nova gradbena dela, kar bi vsekakor olajšalo in poživilo di- skusijo na zborih volivcev. Podrobnejša analiza v Predlogu navedenih denarnih sredstev in načrt gospodarskih del, ki bodo vezana na posebne kredite v pri- bližnem znesku 560 milijonov dinarjev, bi zainteresirala ljudske množice in jih pritegnila k čim tesnejšemu sodelova- nju, po čemer stremi naša ljudska de- mokracija. Poročilo o prvi seji Sveta za gospo- darstvo, priobčeno v isti številki »Sa- vinjskega vestnika«, pravi med drugim^ da bodo iz dodatnih sredstev, ustvarje- nih v FKDdjetjih preko obveznega plana in iz sklada za prosto razpolaganje v skupnem znesku 89 milijonov dinarjev, ki jih bodo podjetja dala MLO na raz- polago, uporabljena za komunalna in vzdrževalna dela. Poleg tega bi rabili še omenjenih 560 milijonov kredita za razna investicijska dela: naprave za vsrkavanje žveplene kisline v Cinkarni, gradnja finomehanične tovarne, stano- vanjskih zgradb, novih šol, zdravstvenih objektov itd. Želeti je, da bi zbori volivcev in mno- žične organizacije intenzivno sodelovali pri razpravah o predlogu in z dobrimi nasveti pomagali Mestnemu ljudskemu odboru pri socialistični graditvi našega .Tiesta in njegove bližnje okolice. J. K. Zanimivo gostovanje v celjskem Mestnem gledališču Po uspelem gostovanju diplomskega letnika Akademije za igralsko umet- nost z Wildovim »Idealnim soprogom«, bo v. soboto 24. januarja in v nedeljo, 25. januarja, obakrat ob»20. uri zvečer v celjskem Mestnem gledališču drugo letošnje gostovanje. Komorno gledali- šče iz Ljubljane bo prvi večer uprizo- rilo duhovito in zabavno komedijo ita- lijanskega pisatelja Alda Benedettija »Dva ducata rdečih vrtnic« v prevodu Cirila Kosmača ter v režiji in insce- naciji Emila Freliha. Komedija, ki so jo po prvi. uprizoritvi v ljubljanski Drami tudi po osvoboditvi igrali mno- gi slovenski odri, je zanimiva ter polna vedrega in prisrčnega humorja. Uspeh režiserja Emila Freliha z režijo ameri- ške komedije Draga Ruth v Celju jam- či celjskemu gledališkemu občinstvu, da bo tudi gostovanje njegovega gleda- lišča pomenilo zanimivo gledališko do- živetje. Drugi večer, to je v nedeljo 25. janu- arja ob 20. uri bodo gostje uprizorili znano Begovičevo dramo »Brez tretje- ga« v prevodu Pavla Golje in v režiji Maksa Furijana, enega najbolj vidnih slovenskih karakternih igralcev. Begovičeva drama »Brez tretjega« sodi v železni repertoar jugoslovanskih gledališč, saj jo srečujemo na sporedih mnogih gledališč vsa leta od nastanka do danes. Drama je doživela priznanje tudi na svetovnih odrih. Ljubljansko komorno gledališče, ki ga. vodi režiser Emil Frelih, bo imelo v Celju svojo 95. in 96. predstavo. To dejstvo že samo na sebi govori o uspe- hu, ki sta ga uprizorjeni deli doživeli v Ljubljani in na dosedanjih gostova- njih. Občinstvo opozarjamo, zlasti abonen- te, ki imajo prednost pri nabavi vstop- nic, da bo vsako delo uprizorjeno v Celju samo enkrat in zato naj poskr- be, da zanimivega gostovanja ne za- mudijo. Vstopnice so v prodaji od če- trtka dalje. F. L. O nameravani gradnji nove šole na Polulah pri Celju o nujni potrebi po gradnji novih šol- skih poslopij v Celju si je naša javnost že na jasnem. Izmed predlaganih štirih novih šol so: III. osnovna šola v sever- nem delu mestnega teritorija med Zgornjo in Spodnjo Hudinjo; IV. osnov- na šola na jugu, to je na Polulah; V. osnovna šola na severovzhodnem de- lu, to je na Ostrožnem in III. gimnazija kot nižja gimnazija poleg sedanje I. gimnazije. Da vseh štirih šol ne bomo mogli graditi hkrati, je razumljivo. Gre sedaj le za vprašanje, kateri izmed navedenih šol bomo dali prvenstveno prednost, ko so nam vse štiri zelo potrebne. Po šte- vilu učencev, ki bi jih naj zajele novo- zgrajene šole, bi največ zalegla III. osn. V srado, 28. lan. koncert učiteljskega pevskega zbora iz LJubljane v Celju v sredo, 28. t. m. ob 20 bo priredil v dvo- rani Mestnega gledališča (Stanetova ulica) svoj prvi Jioncert v našem mestu Učiteljski pevski zbor iz Ljubljane. Pevovodja tega zbo- ra je znani slovenski komponist Bado Simo- nitti. Učiteljski pevski zbor ima slavne tra- dieje še izpred druge svetovne vojne, gojil je moderno vokalno glasbo in jo posredoval slo- venskemu občinstvu, ki je imelo tako redko priliko spoznati umetnine slovenskih sodob- nih skladateljev. Vojna je delo UPZ preki- nila. Predlani so si prosvetni delavci — uči- telji in profesorji postavili za nalogo, obno- viti UPZ in nadaljevati po bogatih tradicijah, •'i. jih je zapustilo delo tovarišev pred vojno. Misel se je realizirala in učitelji ter profe- sorji — pevci — sirom slovenske domovine so Krepfeo zagrabili za delo, se v težavnih okoli- ščinah pripravljali in z veliko voljo in pri- zadevanjem prišli do lepih rezultatov. Prvi koncert UPZ se je vršil julija 1952 v Ljub- ljani in ga je kritika ugodno ocenila. Po tem je UPZ priredil še več koncertov in v sredo bo prikazal plod svojega dela tudi Celjanom. Posebnost Učiteljskega pevskega zbora je ta. da so njegovi člani raztreseni po vsej »joveniji. V prostih dneh, kakor ob počit- nicah, se sestajajo za več dni v Ljubljani, nif^i program oz. dopolnjujejo pri Pole ''^"J domači individualni štiidij. votaf da nam posredujejo sodobno pevnv ^ se t"di sami izobražujejo kot stoparočjt ^^ojih pevskih zborov, saj od na- hkrati tnrt- ^'*o'aJ nikogar, ki ne bi bil kier P^^ovodja pevskega zbora v kraju važno ku&- '^"di v tem pogledu vrši UPZ moramo datr""""""*^**"" poslanstvo, ki mu boli Hniin^t. priznanje. Zato je tem se'Lncer°r*uJSl"* kulturnega delavca, da koT.^S'?."'''^*" »"a pevska kultura gioboke med na-i ' °astop UPZ tudi nrncJlf "J^V*"*^"™ ^^lik«- «0 pozdravljamo želimo na nj,h nadaljnji poti še lepših uspe- na«i, 1 *?.^^^<=J' '•azmah pevske kulture po nasift krajih in kot vzpodbudo skladateljem pozitivno produktivno delo! A. P. šola s sedanjimi 338 učenci, ki graviti- rajo tja. Iz finančno gospodarskih raz- logov bi dobila prednost IV. osnovna šola na Polulah s sedanjimi 206 učenci, ker bi bila najmanjša in najcenejša. Na posestvu poleg hiše pokojnega učitelja Franca Krajnca, potem last Ciril-Meto- dcve družbe in sedaj ljudska imovina, bi šolsko poslopje bilo najcenejše, ker je v bližini gradbeni material: kamen in pesek, apno in les. Tudi kmetje bi verjetno mnogo prispevali z vožnjami in prostovoljnim delom. Hiša bi se dala preurediti v učiteljska stanovanja. Ta šola, kakor ostali dve, bi postala hkrati kulturno-prosvetni center za ves svoj okoliš, ki je od mesta precej od- daljen. Imela bi zelo ugodno sončno lego in bi stala nekako v središču med raztresenimi naselji. Mladina iz Tre- merja, Rifengozda, Zagrada, Peecvnika in Košnice se ne bi več mučila s 6 do 7 km dolgo hojo do šole, lepše bi se razvijala in večja ali manjša zaostalost teh krajev bi polagoma izginila. Telo- vadnica bi hkrati služila za kulturno- prosvetne prireditve, skratka: poleg osnovne šole bi se tu lahko razvila majhna ljudska univerza ter privezala nase mladino in starše. Postala bi novo žarišče ljudske prosvete. Enako važnega in velikega pomena bi postali tudi ostali dve osnovni šoli. Sodobno naziranje stremi za tem, da je nove šolske zgradbe treba približati mladini ih staršem in tako ustvariti ugodnejše pogoje za duševno in telesno rast naše mladine. Prepričani smo. da bodo zbori volivcev in množične orga- nizacije v prizadetih krajih in v mestu samem o tem vprašanju razpravljali in izrekli svoje predloge in nasvete. OLEPŠEVALNO DRUSTVO CELJE priredi na pustni torek, 17. februarja tradicioiialiio m aškar ad o v vseh prostorih „Unioiia" (velika in mala dvorana) Konkurenca maski O nalogah celjskega muzeja v letu 1953 Celjana ali turista pri razgledovanju našega mesta in njegovih znamenitosti nujno privede pot do Stare grofije, kjer sta udomljena Mestni muzej in Studij- ska knjižnica. Le razgledanemu pozna- valcu arhitekture starih dob se razkrije palača v današnjem izgledu v prvotni luči mestnih palač iz konca 16. stoletja. Njen estetski videz je danes na žalost še «abrisan, pomanjkljiv, dejali bi iz- nakažen vsled zanemarjenosti fasad, desetletni' stari grehi in vrh vsega še vojni učinki so storili svoje — zob časa izgloda še tako trdno kamenito stavbo. Vendar pa pogled na arkadno stran, a nič manjši pogled s Savinjskega obrežja le marsikomu pove, da imamo pred se- boj monumentalno umetnostno stavbo. Vsa leta po osvoboditvi se trudita obe vistanovi sanirati stavbo in prilagoditi namenom obeh ustanov. Marsikatera težka rana je zaceljena, marsikatere naloge so še vedno odprte. O programu letošnjih del želim spregovoriti čita- teljem. V podstrešju te stavbe, ki je sila razsežno in še nič urejeno, želimo og- njevarno adaptirati trakt nad hišni- kovim stanovanjem za muzejski arhiv. Ko bo arhiv preseljen, pridobi Studij- ska knjižnica zopet nov depot za knjiž- ne zbirke, eno dvorano pa, kar je po- glavitno za razvoj te znanstvene knjiž- nice, za čitalnico, ki bo namenjena ne- motenemu študiju obiskovalcev. Vza- jemno sožitje dveh kulturnih ustanov v Celju je vzorno in bilo je od vsega po- četka do današnje razvojne faze. Zlasti Studijska knjižnica ne bo imela poslej večjega prostornega razmaha (dasi- ravno je vse le zas^^na rešitev), vse do preselitve v lastno zg^-^dbo, ki se mora zgraditi po odobrenih u^.ejnih načrtih. V podstrešju bi bilo nujno to leto opremiti vse ovalne odprtine (na no- tranji strani z okenskimi okvirji in jih zastekliti.) V podstrešju ima številen golobji zarod eldorado, ne bo jih možno poprej odstraniti ali zatreti, dokler imajo svoboden dolet ali izlet. V prvem nadstropju, kjer je 8 raz- stavnih muzejskih prostorov bo nujno ob zahodni steni, katero s tako tež- kimi žrtvami vendarle, vsaj v grobem uredili — nadaljevati več kot leto dni prekinjeno delo: v notranjosti sanirati strop, odbiti stari omet in na novo ometati, urediti tla v treh dvoranah, oskrbeti muzejsko garderobo s strani- ščem za obiskovalce, katerih obisk se je lani približal številu 11.000. Ta iz- redni in presenetljivi porast obiskov spravlja vodstvo v nemalo zadrego pri internem delu, saj je vodstvo in nad- zor težavno. Nova garderoba s stra- niščem bo odpravila marsikatero za- drego. Z novo ureditvijo v prvem nadstrop- ju pridobi naš muzej daljnje 3 razstavne prostore. Skupaj tedaj 11 dvoran, to se pravi vse nadstropje želimo mobili- zirati za razstavne oddelke. Tako de- janje končno tudi za Celje ni mala stvar. Ko bo gradbeni program izve- den, bo treba v novih prostorih misliti tudi na ustrezajoče vitrine, kar je pre- cej draga zadeva. V pritličju pa nas čaka v letošnji muzejski razvojni fazi poglavitna na- loga: Adaptacija lapidarijskeea prosto- ra v sedanjih prostorih skladišča pod- jetja »Sadje<«. Tlakovanje tega pro- stora — in smotrno je misliti le na kamnitni tlak — bo najdražja p>ozicija letošnjega dela. Preselitev lapidarijske- ga gradiva iz dvorišča Glasbene šole bo trd oreh. Ob opisanih nalogah, ki so za muzejsko ustanovo tako pereča pa končno ne smemo pustiti še leta in leta v nemar fasadno ureditev naše zgradbe. Kakšna pridobitev bi bila za celjski muzej izvedba opisanega programa? 1. Lapidarijsko gradivo mednarodnega slovesa, ki je srčika celjskega muzeja, bi bilo dokončno po sodobnih principih muzealogije pregledno razvrščeno in deponirano, varno pred okvarami. 2. Sele razširitev razstavnih prostorov omogoča razviti posamezne oddelke (in ustvariti nove, n. pr. narodopisje, kro- nološko od prazgodovine do današnjih dni). Muzejske obiske bi laže dirigirali in očuvali zbirke pred nerednostmi ne- discipliniranih obiskovalcev. 3. Sedanja razvojna stopnja muzeja bi -se razvila v prihodnjo višjo, za znanost in ljud- sko kulturo bogatejšo in pomembnejšo, to je celjski muzej bi pridobil značaj pokrajinskega muzeja z enkratno in svojsko podobo. V Sloveniji razlikuje- mo v najširšem pojmovanju vrste mu- zejev: centralne, pokrajinske in lokal- ne muzeje. Celjski muzej, s pomemb- nostjo gradiva in visokim številom obi- skov je že prekoračil doslej mejo lo- kalnega muzeja in se krepko razrašča v pokrajinski muzej, ki zajema pokra- jinsko širše zaledje Celja samega. Ta nagel porast bazira na internem delu, kakor tudi delu na terenu in je v ve- liki meri odvisen vsled izdatne sub- vencije, ki je je deležna ustanova po osvoboditvi in vsled številčno zadovo- ljivega muzejskega osobja, ne pa v zad- nji vrsti tudi zaradi resnično množič- nega obiska in vse bolj živega interesa Celjanov ter prebivalstva celjskega ob- močja, kakor tudi iz širne domovine. Finančna bremena celjskega muzeja naj ne bi. nosilo le mesto, marveč tudi Ceije-okolica, kakor tudi vsi okraji celjskega zemljepisnega teritorija. stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 24. januarja 1953 Stev. 3 Olimje in olimska apoteka Olimje je vas pod Rudenco, tri kilo- metre od Podčetrtka ob Sotli. Njena za- varovana lega je obrnjena proti jugo- vzhodu in torej nenavadno ugodna za naselbino. In vendar leži tudi Olimje jiV kozjanskem pragozdu, nekoliko od- maknjenem prometu še danes. Nekoč pa je moralo biti v teh krajih kaj živo, saj so bile 5 km oddaljene livarne v Miljani, rimske izkopanine pa se naj- dejo v Prelaski in Dekmarci, kar je razpada tudi celotno poslopje nekdanje olimske graščine. Ta bivša anoteka se nahaja torej v jugozahodnem okroglem stolpu, ima to- rej tudi sama okroglo obliko v pre- meru 728 cm; ima tri okna v debelih zidovih, sama ima kupolasti strop, ves poslikan, kakor je poslikana tudi ob oknih vsa stena. Ob oknih so slike slo- večih staroveških zdravnikov, na kupo- lastem stropu pa so slike iz svetopisem- ves teren izsušiti, da ne bo vdirala voda v ta prostor od zunaj, kajti ob zidovih apoteke se zbira voda vsega 1000 m^ ve- likega dvorišča, poleg vseh streh s po- slopij. Hkrati pritiska tja tudi voda z južnega gorskega pobočja, tako da je naplavila in dvignila že ves teren. Pa tudi v notranjosti apoteke so se tekom časa dvigala tla. 2e leta 1948 so se pri pričetnih delih pri odkopavanju do 50 cm globoko pokazala čisto nova Današnji samostan Olimje do nedaVna še zbiral bivši major Ne- jedly v Prelaskem in graščak Jeger v Mileni. Omeniti moramo tudi Kuharja, doma v Golobinjeku ob Sotli, ki je na svojo roko kopal in raziskoval ob Ru- denci mimo zagorskih fužin do kozjan- skega Pilštanja ob slovensko-hrvatski meji; večkrat je razkazoval zanimive izkopanine iz kamna, bronca ter železa, in se je z njimi vozil pogosto v Gradec, na Dunaj in Salzburg, kjer je imel baje stalne odjemalce, a je včasih kaj pro- dal tudi v Celju (po izjavi kiparja Hoh- neca, domačina ob Sotli). Z graščakom Jegrom, ki je imel svoj privatni muzej, se seveda nista dobro razumela, čeo da je ta slab plačnik v primeru s pri- vatnimi muzeji drugod. Kuhar je bil po poklicu vrtnar, pri ljudstvu zelo priljub- ljen, znal mnogo pripovedovati iz zgo- dovine in o izkopaninah; pozneje se je preselil v Teharje pri Celju, kjer je umrl pred kakimi 25 leti. Ta tako za- nimiv^eren bo treba torej še tudi znan- stveno raziskati, da smo si na jasnem, kje so nekoč kopali rudo, ki je dala vsemu gorovju ime. Sotla je prava zgodovinska meja med Slovenci in Hrvati, vendar le meja bra- tov in skupne usode. Saj so preko Sotle segali upori Ljudevita Posavskega, pre- ko Sotle so prišli kmetski upori v 16. stoletju, preko Sotle je prinesel v Pod- četrtek Stanko Vraz ilirsko gibanje. Iz današnjih dni pa vemo, kaj pomeni Kumrovec ob Sotli za jugoslovanske narode. Preko Sotle pa so prišli tudi Pavlinci, beli menihi iz Lepeglave, ki so se zlasti širili na Poljskem, saj so upravljali zna- menito božjepotno svetišče v Censtoho- vi. Pavlinski samostan v Oiimju je ustanovil 1. 1663 Ivan baron Zakmardy de Dyankoch, protonotar, poprej pod- župan varaždinske županije. Ko so do- bili Pavlinci grad in posestvo v svojo last, so postavili prostorno cerkev na jugozahodni strani in jo 1. 1740 presli- kali s freskami (Kovačič, Zgod. lav. šk. 278), vendar to niso prave freske, ker niso slikane na presno, marveč s kaze- inom, po izjavi restavratorja Hohneca. Ime Olimje je izpričano že iz 1. 1208, baje je stal tam že 1. 1015 grad pilštanj- ske grofice Eme. Ko so prišli Pavlinci, je bil še grad okoli velikega grajskega dvorišča na vseh štirih straneh, danes pa je ohranjena le še jugovzhodna stran gradu, ko je jugozahodno stran zavzela cerkev. Vzhodno in severno stran so te- kom časa podrli. Pavlinci so ustanovili najprej za svoje redovnike, nato pa tu- di za laike bolnico, kakor nam kaže sli- ka v cerkvi, v frančiškovi kapeli. Bolnica je dobila tudi svojo apoteko, ki se je nahajala v pritličju jugovzhod- no iz medštirih stolpov, ki so grad va- rovali. In ta apoteka je naš najvažnejši zgodovinski kulturni spomenik, kajti podobna apoteka je baje ohranjena še nekje v Italiji, pri nas pa v Dubrov- niku, a se nobena nikakor ne da pri- merjati z olimsko. Najprej so si morali pripravljati zdra- vila zdravniki sami, prvo apoteko je ustanovil baje kalif Almansor v Bagda- du leta 754, od koder so Arabci razširili apotekarstvo po vsem svetu. Na zapadu je bila v tem pogledu znamenita šola v Salernu v Italiji, v Nemčiji pa je bila prva apoteka v Niirnbergu leta 1404, na kar so ustanavljali apoteke, bolnice in pozneje mesta, tako rekoč zase. Z raz- pustom samostana v Oiimju po Jože- fu II. leta 1782 je propadla tudi tam- kajšnja apoteka, inventar pa so raz- nesli in razprodali, ostale pa so posli- kane zidine te apoteke, ki so v zelo sla- bem stanju, ker se hitro uničujejo, saj skega zdravilstva z raznimi nabožnimi napisi. Vse te slikarije so edinstven pri- mer sloveče Rangerjeve šole in tehnike na Slovenskem. Pred kakimi 20 leti so še bile slika- rije kar dobro ohranjene in res se je že pričelo misliti na njihovo ohranitev. Pa vedno se je zadevna skrb ustavila, pro- stor je postal klet brez zadostnega zra- čenja; tam so se shranjevali poljski pri- delki: pesa, korenje, krompir in jabolka, vse to je povzročilo, da se je slik lote- vala plesnoba in nabiral soliter. Slika- rije pa so se nabrekle v taki meri, da sta dve ploskvi kar odpadli, pa tudi pri drugih je treba spodnje robe izkraspati in očistiti. Tudi sicer se mora odkritja, morda celo iz rimske dobe. Tem bolj je žalostno, da je moralo pri- četo delo nepričakovano in iz neznanih vzrokov prenehati. Sedaj pa so prišli ti kraji pod okrilje okraja Celje-okolica in okrajni odbor ima dovolj smisla za ohranitev naših kulturnih spomenikov, da je naklonil že za takojšnja dela sub- vencijo z obljubo, da bo tudi prihodnje leto naklonil večjo vsoto, da se reši, kar se rešiti da, da bomo na olimsko apote- ko tako ponosni, kakor, če bi stala kje v Dalmaciji ali pa v Italiji. Treba je pač, da si jo ogledamo sami in spozna- mo svoje vrednote in jih ne pustimo propadati. Dr. P. Strmšek Eno leto arheoloških izkopavanj Mestni muzej je pričel dela na arheo- loških izkopavanjih 14. januarja lanske- ga leta in jih vodil do 16. junija, ko je prevzela vodstvo Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Neprekinjeno ■se je delalo do •15. decembra 1952. De- lavci, ki so kopali gramoz na parceli KDZ v Šempetru, so prvi naleteli na velike kose marmorja; muzej pa je bil obveščen o najdbi po tov. Jordanu iz Goto vel j. Lanskoletni rezultati so pre- senetljivo bogati: nad 260 kosov kamno- seško obdelanih je odgrnila lopata. Med temi je odkritih več grobnic celjskih rodbin (O. Spectatius Priscinianus, C. Vindonius Successus, Statutius Secun- dianus, Q. Eunius Liberalis). Nadgrobni napisi govore o pokojnih, ki so tamkaj našli zadnje bivališče z ženami, hčera- mi in sinovi.- Izredno gradivo, edinstve- no v Sloveniji, so tri sedeče figure v naravni velikosti, upodobljena sta dva župana takratne Celeie, eden z ženo. Na žalost so le-ti kipi »obgljavljeni«, doslej se še ni posrečilo najti manjka- joče glave, možnost pa je dana, da še pridejo na svetlo. Silna^ redkost (tudi v svetu) je nadgrobna kapa (baldahin), zaključek oltarne arhitekture, ki je v enem kosu večtonske teže. Pravokotna zunanjost je bogato kamnoseško obde- lana, upodobljeni so orli in krilati levi, notranjost je školjkasto zaokrožena in kasetirana z rozetami. V ospredju, tedaj v frontalnem pogledu, je počival balda- hinski zaključek na dveh zavitih stebrih. Ker je večina elementov te arhitekture ohranjena, tudi njen temeljni podsta- vek, bo možna rekonstrukcija skoraj v pristni obliki na prvotnem mestu. Pod to arhitekturo bo mesto za kip sedeče figui-e; čitatelju bo jasno, kako bogat kulturni spomenik se nam obeta, saj mu ni para v Jugoslaviji. Ker bodo vse najdbe ostale na svojem mestu, bo to izredna pridobitev za Šempeter, a nič manj za Celje in naš muzej. Poslej mo- ramo šempetrsko najdbo smatrati kot dependanso celjskega muzeja. Povsem nevsakdanje so reliefne upo- dobitve večjih ali manjših izmer v prvovrstni umetnostni izvedbi in poleg teh tudi nekatere delavniške kvalitete. Ohranjeni pa so večinoma izvrstno ali vsaj dobro, nekateri pa so na površini od proda izbrušeni. Upodobljena snov je dostikrat vzeta iz dnevnega življenja (lovci, vojščaki) ali pa so portretne upo- dobitve pokojnikov, in drugje zopet mi- tološke scene ter končno mitološke ži- valske prikazni. Vrh vsega kiparji niso štedili svojih rok in znanja, da so kar največ ploskev ornamentalno krasili (vitice, vaze, ptice sredi trsnega ro- gozja). Likovna zakladnica je široko V Šempetru razpotegnjen meh harmonike, za vsako oko je ustvarjal kiparski mojster skoraj pred 2000 leti mojstrovine, ki prevze- majo slehernega obiskovalca. Kako je šempetrska najdba zainteresirala široko javnost, najzgovomeje priča število obiskovalcev, ki je preseglo 10.000' iz Celja in okolice, iz vse Slovenije in naše širše dornovine. Tuji strokovnjaki, ki so si ogledali najdbe, ne štedijo z laskavimi priznanji. - Pred zaključkom lanskoletnega dela se je vse, kar je vrednega, vskladiščilo, da se ohrani gradivo pred okvarami. Čeprav so najdbe pod ključem, je tudi preko zime še vedno možen ogled. Re- liefi so enofigurni in večfigurni do šti- rih oseb, po umetniški zmogljivosti pa umetnine klasičnega značaja, ki nam odpirajo povsem neznane poglede v de- lavnico starih mojstrov, ki so se pač v najboljših primerih zgledovali pri Grkih. Letošnje arheološke naloge bodo v Šempetru še velike, na vse strani, razen proti severu, se odpira material in še nič se ne da izpovedati, ali bo to leto delo dokončano ali pa se bo raz- širilo še v prihodnje leto, ali pa bodo dela zavzela še nesluteni obseg. Na ne- katerih točkah v Šempetru so že znaki flibljudenosti naselja za rimskih dni, toda preveč bi se načrtno delo drobilo, ko še ena naloga ni dokončana. Cele j a po eni strani in bližnja Ločica dajejo Šempetru posebno pomembnost za dobo rimske okupacije. Anton Stupica. Vedno večje število kolektivnih članov Olepševalnega društva Delo in načrti Olepševalnega društva so ▼ mnogih podjetjih in pri posameznikih nale- teli na polno razumevanje. Kolektivi in po- samezniki ne le, da'''^oralno podpirajo ple- menite težnje društva, temveč so s svojimi prispevki dokazali, da želijo čimprej svoje mesto dvigniti na višjo kulturno raven. Do- slej so pristopili v članstvo društva kolektivi s naslednjimi prispevki: Kemična tovarna 300.000 din. Etol, Celje .SO.OOO din, Toper-kon- fekcija 10.000 din, Kovinsko podjetje 15.000 din, Aero 300.000 din, Tovarna organskih bar- vil 50.000 din, Elektro-radio-center 10.000 din, Trgovinsko-gostinska zbornica Celje 10.000 din, Beton 50.000 din. Žična tovarna 15.000 din, Eletroinstalacije 8000 din. Kolodvorska restavracija 3000 din, restavracija »Ojstrica« 2000 din, Grobelnik Dominik 2000 din. Vsem navedenim se Olepševalno društvo ponovno zahvaljuje. Napredni katoliški duhovniki so za ureditev odnosov med državo in Cerkvijo v torek, 12. januarja je bil v Celju sestanek duhovnikov, včlanjenih v CMD. Zastopnik glavnega odbora CMD Janko Žagar je seznanil navzoče o de- lu društva, izrazil zadovoljstvo o po- teku razgovorov katoliških duhovnikov pri maršalu Titu, ki obetajo najboljše izglede, da se uredijo odnosi med Cer- kvijo in državo. S tem v zvezi je Glav- ni odbor CMD poslal maršalu Titu tu- di spomenico. Obravnavali so tudi pre- kinitev diplomatskih odnosov z Vati- kanom, ki jih* je povzročil papežev nuncij Oddi v Beogradu. Župnik Šmon iz Širja pri Zidanem mostu je sporočil, da so bogoslovci v Ljubljani ustanovili Cirilško društvo, ki bo delovalo na podlagi pravil CMD ter kaže dobro voljo, da bodo iz seme- nišča izšli dobri ljudski duhovniki. Ugotovili so, da je poleg dobre volje in razumevanja ljudske oblasti tudi za- sluga CMD društva, da je prišlo do razgovorov katoliških škofov z mar- šalom Titom ter da je bilo pomi- loščenih 43 duhovnikov, katerih ime- na so prečitali. Pomiloščeni duhovniki so pokazali zelo dobro voljo postati lo- jalni državljani ter želijo skoraj vsi po- stati člani CMD. Za dobro delo in uspehe, ki jih je CMD doseglo, so navzoči duhovniki po- slali Glavnemu odboru zahvalno pismo. Ljudskemu duhovniku in ljudskemu poslancu v okraju Celje-okolica, Jo- žetu Lampretu pa so poslali spomeni- co in čestitke ob petdesetletnici, ki jo je ravno te dni obhajal. S sestanka so poslali čestitke maršalu Titu k izvolit- vi za prvega predsednika republike. Župnik Vranjek iz Sv. Jederti nad Laškim je pojasnil zakaj je prišlo do prekinitve odnosov z Vatikanom. Nun- ciatura v Beogradu si je prizadevala, da bi rušila zvezo med Cerkvijo in dr- žavo, težili so tudi za tem, da bi one- mogočili delovanje Cirilmetodijskega društva. Ker pa naše državno vodstvo vodi samostojno in neodvisno politiko, ni moglo dopustiti vmešavanja Vatika- na v naše notranje zadeve. Sedaj, ko je odpravljena prepreka Vatikana, smo res na dobri in pravi poti, da se iz- boljšajo odnosi med državo in Cerkvi- jo. Da še do sedaj ni prišlo do izboljša- nja so največ krivi tudi duhovniki v emigraciji, ki so najbolj vplivali na to, da bi se odnosi še poslabšali. Ce bodo vsi duhovniki po novem le- tu gojili rodoljubje do svoje zemlje in naroda, brez česar ni niti pravega ver- skega življenja, sme lahko prepričani, da bo prišlo do takega sožitja med dr- Žavo in Cerkvijo, kakršnega si želimo, je zaključil razpravo župnik Smon. Iz življenja tabornikov družine ..Neugaslega ognja" Pred leti so se začele pri nas v Sloveniji širiti taborniške organizacije in tako smo tudi v Celju ustanovili taborniške družine. Organizirale so se skoraj po vseh srednjih šolah. Na Industrijski kovinarski šoli je dal pobudo za njeno ustanovitev tov. Božič. Na praznik 1. maja smo odšli na štiridnev- no taborjenje na Svetino nad Štorami. Tu nas je čakala prva preizkušnja. Kuharja, ki sta prvič kuhala v kotlih na prostem, seveda še nista bila kos kuharske umetnosti, a sta se vseeno izkazala. Noben tabornik se ni pritoževal ne nad hrano, ne nad čim drugim. Žal nam je bilo le, da je štiridnevno taborjenje tako kmalu minilo, še dolgo smo obujali spomine na te prelepe dni. Kmalu na to smo napravili enodnevni izlet na lepo planinsko postojanko Šmohor, ki je znana tudi iz NOB, Obiskali smo kočo in partizanske grobove, ki jih v teh krajih ni malo. Svet družine s tov, direktorjem šole na čelu je določil kraj taborjenja med šolskimi počit- nicami. Prostor je bil zelo primeren za ta- borenje in taborniki smo • nestrpno čakali dan, določen za odhod. Dober teden po kon- čanem pouku, v četrtek zjutraj, smo se zbrali pred šolo, nakar smo se s »savinjča- nom« odpeljali v Šmartno ob Paki, Tam smo izstopili in se utaborili približno četrt ure od Šmartnega proti Letušu, Prostor je bil zelo primeren. Imel je vse, kar je za tabo- rjenje potrebno. Najprej smo sicer postavili kuhinjo, a na kuhanje ni nihče niti pomislil. Imeli smo drugih skrbi. Največ preglavic so nam de- lali šotori, katere je bilo treba zelo trdno postaviti, saj so morali kljubovati nevihtam in drugim vremenskim nevšečnostim celih 24 dni. Prvi teden smo brez izjeme veliki in mali, pridni) urejevali taborišče, ki je bilo res kmalu v najlepšem redu. Komisija, ki je obiskala vsa taborišča, nas je pohvalila kot marljive tabornike in izjavila, da je naše ta- borišče eno najlepših v Sloveniji. V prostem času so rastle taborniške iznajd- be vseh vrst. Začelo se je vsestransko tekmo- vanje: tako med vodi, kateri so boljši, nato v disciplini, pospravljanjem šotorov, higieni in tako dalje. Tudi fizkulture nismo zanemarjali. Igrali smo nogomet z Borci iz Šmartnega ter bili le enkrat poraženi. Dvakrat smo zasluženo zmagali z visokim rezultatom. Začudeno so gledali Pačani od kod smo se vzeli. Najljubša pa nam je bila Savinja, ki ni bila daleč od taborišča. Vsako jutro smo tekli k njej in se v njeni bistri vodi osvežili. Pa tudi popoldneve, ko je sonce neusmiljeno pripekalo in žgalo, smo najraje preživeli ob vodi. Vsi smo imeli loke in smo se urili v stre- ljanju. Nekega dne smo se celo pomerili za naslov »tabornega prvaka«. Osvojil si ga je v hudi konkurenci tabornik Planine, ki je nato dobil taborniško ime Eokostrelec. Najlepše razpoloženje j,e zavladalo zvečer ob taborniškem ognju, ko je Tomsa nategnil meh, da je bilo veselje! Ta in oni je pridal kako za smeh in tako smo dobre volje odšli k počitku. Kuharja sta imela tokrat težko stališče. Na- sititi je bilo treba veliko želodcev. In ape- tit. . .! Vendar sta tudi tokrat svojo nalogo častno opravila. Zadnji teden taborjenja smo izrabili za iz- lete. Namenili smo se povzpeti na bližnje vrhove in obiskati partizanske postojanke. Prvi izlet smo napravili na goro Oljko, dru- gega pa na znano partizansko postojanko Čreto. Končno smo obiskali še Mozirske pla- nine s kočo, ter kočo na Smrekovcu, V taborišču smo se res prijetno odpočili in si nabrali novih moči za naporno šolsko leto, ki je bilo pred nami. FRIBUNA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V CELJU DOVOT^ITE, DA VAM PREDSTAVIMO »NAJLEPŠO« ULICO NAŠEGA MESTA . . . Težko se je odločila >jtribuna« za to trnjevo pot. Vse leto je čakala, da bi ji bila pri- krajšana. Ni se ji izpolnila želja, da bi se duhovi v Zidanškovi ulici prebvidili in se usmilili svoje lastne sramote. Z novim letom pa je potrpljenje minilo in zato poglejmo brez temnih očal v to »znamenito«, nekoč Gosposko ulico . . . Začnimo na zahodu. Skoraj bi lahko pri- merjal sliko Zidanškove ulice s prizori iz slovečih filmov divjega zapada, kjer se rekla- mirajo bezniee s štrlečimi, raznolikimi tabla- mi, v. Zidanškovi ulici pa štrle na ulico tudi železni drogovi, ki služijo kvečjemu za parki- ranje golobov. Štrleči napisi se vrstijo od poslopja do poslopja: popravljalnica koles Kamšak Jože, Cilenšek, Lovšin, Zontič, Po- hištvo in še drugi. Prav posebno jc zani- miva tabla mizarja Špoljarja, ki ima že mu- zejsko vrednost. V okras, ulici je impozanten velik po modi iz časa Franca Jožefa formiran klobuk, ki nosi na krajcih skoraj nevidno ime »Lina Košir«, Poleg napisov pa je člo- veku v zabavo zunanjost dekoraterja Čretni- ka, ki kakor kaže zunanjost, prodaja »zarja- vele« banane in drugo južno sadje. Nekaj sveže oljnate barve bi ta zunanjost vseka- kor prenesla. Mimogrede je tribiini ušel pogled skozi iz- ložbo v »vzorno« urejeno ropotarnico pasarja Filipiča. Nekaj korakov naprej pa slarčičar Bakijcvič še vedno nudi cenjenim potrošni- kom sladoled po znižanih cenah (led je v zimski dobi zaradi močne ponudbe cenejši) in se tako pravočasno pripravlja na pasje dni. čeprav smo vam v skromnih obrisih predstavili Zidan^kovo ulico skozi naša očala, pa moramo nekoliko več povedati o zaključni zgradbi, ki nosi še vedno naziv »Hotel«, ki mu krivonoseče črke naznanjajo, da o hotelu že obdobja ni več duha ne sluha. Ta kvazi- hotel dekorativno izpopolnjuje okolica »vzor- no« urejenih pročelij mizarja, krojača in brivca. In da je slika popolnejša, je vseka- na v fasado še električna napeljava. Tudi dež in sneg sta preko kvalitetnih žlebov sto- rila fasadi svoje. Kdor bi ob plohi stal pod stekleno streho dvoriščnega vhoda v »hotel«, bi samega sebe varal, kajti od strehe je ostitlo le rešeto. Povemo vam, da se potopis še nadaljuje, kajti vseh »znamenitosti« ni mo- goče takoj izčrpati. Tribuna pa si vseeno do- voljuje vprašati odgovorne činitelje, ali mi- slijo na tem področju mesta kaj pokreniti. Tribuni se zdi, da obstoja neki odlok o pre- povedi razobešanja na ulico štrlečih napisov. Na poti domov je tribuna okoli ogla na bivši Žumerjevi stavbi zagledala nnpis »Ljud- ska restavracija« in se ji je zaradi dinamič- nih oblik tega napisa skoraj zavrtelo. Pa tudi prostor pod napisom, ki je nekoč — za časa Žumrovanja — služil kot cenik, je kla- sično opremljen s plakati vseh vrst in vseh časov. Bežen pogled na Kraupnerjevo medi- čarno nam pove, da bi bilo le prav, če bi medicama nosila vsaj skromen napis in če bi hrepeneče pričakujoča lesena zunanjost pre- jela vsaj nekaj kapljic oljnate barve. In ko je tribuna končno ugotovila, da so pri Kom- binatu kar naprej z velikimi črkami znižane cene, je imela dovolj in je šla h Kopru, kjer je v omarici s cenikom že ugasnila lu6 in se ni mogla odločiti za večerjo. Zato je šla naprej ter ugotovila, da na »Evropi« go- rijo vse škatljice s črkami, razen ene. Snega in ledu je po ulicah še vedno dovolj — pa še drugič. PRISLUHNIMO TUDI DRUGI PLATI ZVONA KDO SPADA PRED SODNIKE ZA PREKRŠKE? V letošnji prvi številki »Savinjskega vest- nika« je bil objavljen članek pod naslovom »Odgovor na članek — Niso očistili snega,« Ker mi prostor na tem mestu ne dovoljuje, da bi se na široko razpisal (potrebno bi bilo!), zatorej le nekaj informativnih besed. Drugi člen odloka MLO Celje z dne 28. I!I. 1952 govori torej, da morajo hodnike redno snažiti: lastnik, oskrbnik, hišnik in šele na- zadnje najemnik, čemu bi moral tedaj to delo opravljati jaz, če je tu prvi in če ima tov. dr. Podpečan hišno pomočnico, ki sicer ni prijavljena nanj, a dejansko opravlja vsa dela sama — pač proti nagradi 900 din, kot je izjavila pred sodiščem. Toliko le mimo- grede, ker tov. dr. Podpečan zanika, češ, da hišne pomočnice sploh nima. Formalno res ne! — Kdo s^jada tedaj pred sndn-ka za prekrške? Ali lastnik hiše ali najemnik? Izmed mnogih primerov, ki kažejo vse dru- go prej kakor človečanski odnos človeka, od katerega bi se smelo pričakovati, da pozna vsaj neke zakone vljudnosti, do človeka, ki je v družbeni lestvici nekoliko ni'^e, konkretno do mene osebno, bom navedel tole: V spal- nici imam dva radiatorja, ki ju iz nerazum- ljivih razlogov ne smem uporabljati. ^enraT sem bil pripravljen — in to je tudi logično — plačati četrtino goriva, mi tov. dr. Pod- pečan tega ni dovolil, , . Po raznih sodnijskih neprijetnostih sem bil in sem še vedno pripravljen to stanovanj« zaniistiti, zakaj, najmanj, kar si človek lahko želi, je pač mir, vendar rad bi v zameno po- dobno stanovanje z vsemi pritkiinami. Na zaključku se tudi jaz obračam na Olep- ševalno društvo in želim: Da intervenira bo- disi nri MLO bodisi pri tov. dr. Podpeoanu, da bi vsaj po dveh letih bivanja v njegovi hiši sklenil z menoj pogodbo, ker se mi zdi, da mu je to po zakonu dovoljeno in ker bom tako najbolje vedel, katere so še moje posebna dolžnosti, ki jih predpisuje hišni red! Črepinšek Lojs« NOVOLETNA SKRIVALNICA ŠELE SEDAJ REŠENA V drugi številki »Savinjskega vestnika« le- tos .je bilo priobčeno, da predstavlja obiav- Ijena skrivalnica (slika) inventar Kmetijske- ga magazina Celje, na dvorišču OZZ v Ašker- čevi ulici. V zvezi s ta »salomonsko« rešitvijo bi radi opozorili javnost, da tovariš, ki dopisuje r Tribuno, rešitve ni pravilno rešil. Zahtevamo naj točno ugotovi, čigav je inventar in ne- snaga na dvorišču OZZ v Aškerčevi ulici 19. Kmetijski magazin Celje stev. 3 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 24. januarja 1953 Stran 5 NA JOŽEFOVEM HRIBU SO RAZPRAV- LJALI O REORGANIZACIJI OSVOBODILNE FRONTE V ponedeljek je bil v dvorani JLA na »Ze- lenem travniku« lepo obiskan sestanek članov OF. Tov. prof. Aškerc je v svojem referatu razpravljal o reorganizaciji Osvobodilne fron- te in poročal tudi o političnem položaju. A debati o poročilu so frontovci razpravljali o bodočem programu dela na terenu. Delo bo- do poživeli s študijem, ki se na terenu že Trši. K sodelovanju bodo skušali pritegniti ▼se članstvo, tudi tiste, ki stoje nekako še ob strani. Zadnje čase je na terenu opaziti živahnejše delo, saj je fronta v stikih z osta- limi množičnimi organizacijami. Zborovalci so na sestanku izvolili 16 delegatov za mestno konferenco. SKID »IVAN CANKAR« CEIJE bo imel 28. januarja ob 19,30 v sejni dvorani MLO v Gregorčičevi ulici, 1. nadstr., soba št. 25 svoj redni letni občni zbor. K udeležbi vabi vse delovne in podporne člane, prija- telje društva in zastopnike množičnih orga- nizacij, kulturnoumetniških in izobraževalnih društev. PROSIMO POJASNILA Radi bi vedeli in prosimo prizadeta trg. podjetja pojasnila, zakaj moramo plačevati v Celju pomaranče po 280 din za kilogram, med- tem ko potrošniki mesta Maribor lahko ku- pujejo kvaliteno boljše in lepie pomaranče po 190 din za kilogram. Ker je pomaranča sadež, ki je predvsem namenjen otrokom za- radi vitaminov, je neumesno, da si podjetja skušajo ustvarjati dobiček prav pri takih ar- tiklih. Prizadeti potrošniki Izpred okrajnega sodišča l>okler Bozalija je kot blagajničarka v To- varni emajlirane posode v Celju svoje posle •pravljala malomarno. Voznikom je izplače- vala zaslužke, ne da bi od njih zahtevala po- trdilo o plačanih davkih. Kaznovana je bila na 5000 dinarjev denarne kazni. — Lončarič Jože, dostavljač pošte Rogatfec si je prilastil znesek 1000 din, ki bi ga moral izplačati Francu Križanecu. Zaradi poneverbe je bil ebsojen na 2 meseca in 20 dni zapora. — Jurovič Pavel je iz stanovanjske barake celj- ske Cinkarne odnesel stol in lesen« posteljo s mrežo v namenu, da si vse prilasti. Kazen 1 mesec zapora. — Marinšek Bernard je 13. Julija 1952 na domu v 2ečah pretepel in vrgel iz sobe 62-Ietno oškodovanko, ker je branila pred njim svojo hčerko. 62-letni ženski j« pri- radejal lahke telesne poškodbe. Obsojen je bil na 2 meseca zapora. — Mirnik Ivan je 8. av- gusta 1952 v Ljubečni napadel svjega 63-le.t- nega očeta Martina Mimika, ga pretepel in lahko telesno poškodoval. Obsojen je bil na 1 mesece zapora. — Martin Kralj je v Ste- klarni v Rog. Slatini vzel več steklenic. Ob- sojen je bil na 14 dni zapora. — Jože Jug je v juniju 1952 žalil Marš Nežo v Cerovcu. Dajal ji je neprimerne žaljive priimke. Plačal bo 1000 dinarjev. — Pungeršek Stanislav je 12. maja 1952 iz shrambe za kolesa v Žele- zarni v štorah Vnk Filipu vzel moško dvo- kolo, vredno okrog 15.000 dinarjev. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora. — Levičar Jožefa si je kot prodajalka peciva v mestni pekarni na Tomšičevem trgu v Celju »d maja do •ktobra 1952 prilastila 9.987 dinarjev od iz- kupička za pecivo. Kazen 4 mesece aapora. — Šofer Stebernak Anton iz Liboj je v vozniški knjižici izbrisal število III in napisal številko II. Tako ponarejeno knjižico je predložil prometnemu miličniku t dokaz, da je upra- vičen voziti sedem in pol tonsko mot«rno vozil(>. Obsojen je bil na 2 meseca zapora, kazen pa se mu odloži zb dobo enega leta. — Mlinarski pomočnik Ivan Gorjup je iz mlina v Slov. Konjicah neupravičeno odnesel vrečo Og moke v teži 33 kg, vredno 3.046 din. Za- radi tatvine je bil obsojen na 2 meseca za- pora. — V tovarni kemičnih izdelkov v Celju sta bila zaposlena Fišter Ivan in Kovačič Jože. Prvi je tam ukradel ročno dvigalo, vredno 6000 din, drugi pa najmanj 16 vreč, vrednih 2400 din. Fišter je bil obsojen na 21 dni, Kovačič pa na 18 dni zapora. — Kugler Franc, mizarski pomočnik iz Št. Janža pri Šoštanju, je meseca avgusta ali septembra 1952 ukradel v Šoštanju izpred gostilne »Pri mostu« neznanemu lastniku moško dvokolo, 24. septembra 1952 pa je ukradel izpred Krajnčevc brivnice v Celju čuvan Jožetu mo- ško dvokolo, vredno okrog 20.000 din. Obso- jen je bil na 1 leto in 1 mesec zapora. — Jereb Herman iz Zreč je v mesecu novembru 1952 odstranil žig z že uničene poštne znamke za 15 dinarjev. Znamko je nalepil na pismo in ga poslal naslovniku v Zemun. Zaradi po- narejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic je bil obsojen na 1000 dinarjev denarne kazni. — Kolman Alojz iz Vrha pri Planini se je kot oče izven zakona rojenih otrok Branka, Miroslave in Ivanke od meseca marca 1946 dalje izmikal rednemu dajanja preživnine. Kaznovan je bil na tri mesece zapora, ka- zen se mu odloži za dobo enega leta. — Kmecel Anica iz Celja, Večna pot 3, je v avgustu 1951 v namenu, da bi sebi prido- bila premoženjsko korist, spravila kmetico Zvegler Marijo iz Lahovne v zmoto z lažnim prikazovanjem, češ da je v službi pri UD V v Celju in da ji lahko preskrbi preko šefa UDV v Celju za gradnjo gospodarskega po- poslopja potrebni cement. Za nabavo cementa ji je Žveglerjeva dala skupno vsoto 23.140 din in več živil. Cementa ni nikoli dobavila. V drugi polovici junija 1951 je prišla trikrat k Slokan Heleni na Tomšičevem trgu v Celju. Predstavila se ji je s svojim dekliškim ime- nom Ana Pungeršek. Slokanovi je izjavila, da jo pošilja zapornica Marija Sevšek po denar, da bi Sevškovi kupila razne stvari in jih spravila v zapor. Slokanova ji je skupaj dala 1800 dinarjev. Kmeclova je bila obsojena za- radi lanživega izdajanja za uradno osebo in zaradi goljufije na 6 mesecev zapora. — ' Kempf Valentin je bil psslovodja krojaške delavnice KLO Vojnik, Od decembra 1951 do septembra 1952 si je obdržal od vplačil, ki jih je prejel od strank, 12.610 din. Zaradi utaje družbenega premoženja je bil obsojen na 4 mesece zapora. — Tekavc Rudolf iz Zreč jo iz že rabljene poštne znamke za 8 din iz- brisal žig in znamko ponovno uporabil. Ob- sojen je bil na 1500 din denarne kazni. — Rudarja Jager Anton in Jazbinšek Ciril sta v rudniku Laško 30. avgusta 1952 vzela tri vreče cementa v vrednosti 1650 din. Obsojena sta bila Jager na 5000 din, Jazbiniek pa na !J*00 din denarne kazni. — Kamenšek Jože je 28. septembra na cesti v Zbelovski gori vrgel Pečku Martinu v glavo kamen ter ga lahko telesno poškodoval, prejel je kazen 1 mesec zapora, pogojno za dobo enega leta. — An- ton Krajnc je 1. novembra 1932 iz malo- marnosti na Dobravi s puško ustrelil v Pan- gerl Hermana ter ga na obrazu poškodoval. Pangerlu so morali odstraniti levo oko. Krajnc je bil obsojen na 3 mesece zapora. — Kotnik Jože iz Krivice pri Lesičnem noče plačevati preživnine za svojega izven zakona rojenega sina Teržan Marjana. Obsojen je bil na 4000 din denarne kazni. — Ropotar Franc, šofer pri SAP v Celju je iz malo- marnosti z vožnjo proti predpisom Uredbe o prometu na javnih cestah ogrožal javni pro- met na cesti in spravil v nevarnost življenje ljudi s tem, da je dne 14. oktobra 1952 vozil avtobus na progi Laško—Celje—Šempeter v vinjenem stanju. Izgubil je oblast nad krmi- lom in zapeljal na levo stran ceste, vozil ob robu ceste, zapeljal na njivo in se končno ustavil. Avtobus se le pe naključju ni pre- vrnil. Obsojen je bil na dva meseca zapora, pogojno za dobo dveh let. — 1000 din bo plačal Anton Kovač, ker je v rudniku Laško odnesel desko, vredno 500 din. — Sisinger Franc je upravnik Gospodarskih podjetij v Št. Juriju pri Celju. Proti pravilom trgov- skega poslovanja je dal v oktobru 1952 v promet 620 litrov vina, mešanega z jabolčni- kom. Obsojen je bil na 5000 din denarne kazni. — 15 dni bo sedel Rozman Anton, ki je 31. avgusta 1952 v Prožinski vasi na neki veselici vrgel steklenico v glavo Vrečer An- tonu in ga lahko telesno poškodoval. — No- vak Ferdinand je 30. avgusta na cesti pri Š£. Janžu trikrat s kladivom udaril po glavi Ivana Purgerja in ga hudo telesno poško- doval. Kazen 4 mesece zapora. — Zajelinik Kristina je Napotnik Simonu v Tepanju pro- dala seno, last Kvasa Jožeta. Izkupiček si je pridržala, da bi si plačala neko terjatev, ki jo je imela napram Kvasu. Obsojena sta bila Zajelšnik Kristina na 1500 din denarne kazni, Napotnik Simon pa na 1000 din de- narne kazni. Kazen se obema odloži za dobo enega leta. — 1000 din bo plačal Brejc Lovro ker je avgusta 1952 pokosil del travnika, last Brenka Matije v Malih Dolah in si seno pri- držal zase. — Vsak na 1 mesec zapora sta bila obsojena Franc Vedenik in Stanko Bevc, ker sta 31. marca 1952 v vasi Gubno s ka- menjem napadla Jožeta Zeliča in ga lahko telesno poškodovala. — Miličnika sta žalila Bizjak Franc in Tomi Vinko, ko ju je pozval na plačilo kazni zaradi prekroka na cesti. Ob- sojena sta bila vsak na 2500 din denarne kazni, pogojno za dobo enega leta. — Bo- ruša Jožef si je v Mestni klavnici v Celju prilastil 8 kg slanine in 6 kg mesa. Kazen 2 meseca zapora. — Plavčak Terezija je 29. februarja 1952 v Stojnem selu ukradla Hribar Francu razno perilo v vrednosti 4800 din. Ka- zen 1 mesec zapora. — Perkhaus Franc v Strmcu ni hotel plačati preživnine za svojega izven zakona rojenega otroka. Obsojen je bil na 2 meseca zapora, pogojno za dobo enega leta. — Občinske odbornike v Rogatcu je žalil z neprimernim izrazom Alojz Berghans. Obsojen je bil na 14 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. — 3000 din bo plačal Martin Križanec, ker je 8. septembra 1952 pri Sv. Florjanu pretepel Marijo Murko. — Rožanc Gregor je v marcu 1952 kupil od Rožanc Te- rezije 300 litrov vina po 45 din za liter in vso to količino stočil v gostilni Golež Karla v Št. Vidu. Zaradi nedovoljene trgovine je bil obsojen na 2 meseca zapora. — Tri tedne bo sedel Stanko Stiplošek, ker je grozil de- lavcem na žel. postaji Lupinjak z zeieznim teležnikom, če ne bodo nehali graditi žičnice Lupinjak—Golubovac na njegovem posestvu. — Mallner Andrej, brez stalnega bivališča je 16. julija vzel izpred Doma OF Edvardu Ri- biču žensko dvokolo, vredno okrog 20.000 din. Obsojen je bil na 1 leto in 2 meseca zapora. IZ BABNEGA Dne 15. januarja 1952 s« je vršil t Zftdni^- nem domu na Babnem ob dokaj »številni ude- občni zbor terenske organizacije Rdečega križa Babno—Medlog—I^ožnica. Iz poročila funkcionarjev je razvidno, da je bil odbor pod agilnim vodstvom tovariša predsednika Franca Vidica zelo delaven. Organizacija šte- je 211 članov. Seje so se vršile redno vsak mesec. Bili so tesno povezani s terensko obi- skovalko socialnega skrbstva, ki je skupaj s predsednikom Vidicem izposlovala enkratno podporo v znesku po 2000 din za najsiro- mašnejše osebe. Prva pomoč je bila pode- ljena devetim osebam. Na dan občnega zbora pa je bilo obdarovanih 35 oseb s sladkorjem in oblačili. V imenu Mestnega odbora RK Celje je po- zdravil občni zbor tov. dr. Bavdek, ki je nato imel kratko predavanje o sodobnih nalogah Rdečega križa. Za predsednika je bil ponovno z velikim navdušenjem izvoljen tov. Franc Vidic. V Sind. domu, ki pa je neprimeren za njo, po sebno še v zimskem časa. Tudi množične org bodo morale posvetiti večjo pozornost, če hočejo, da bo društvo dosegalo med mladine svoj namen. •-0-0 Čeprav je med ljudmi mnogo zanimanja za čitanje knjig, Mladinska knjižnica ie ne more nuditi vsega zaželjenega čtiva. Graje- vredno pa je to, da nekateri posedujejo pre- cej knjig Bralnega društva, katere so reiiti pred okupatorjem, pa jih niso vrnili. o-O-o Vsi vaški frontni odbori so imeli sestanke, na katerih so seznanjali svoje člane z do- godki doma in po svetu. Te dni pa se bo se- stal Občinski frontni odbor, kjer bo izvoljen tudi delegat za okrajno konferenco. o-O-o Pred dnevi je bil prvi sestanek mladinske organizacije, na katerem, je bilo izvoljene' njeno vodstvo. Tov. Vrezec je v kratkem go- voru nakazal pomen in naloge LMS. Skle- nili so, da bodo ustanovili dramatsko in fol- klorno skupino. Poleg tega pa bodo prirediM tudi poučne izlete. JZ ŠENTJURJA PRI CELJU Atletsko društvo „Kladivar** priredi 14. februarja 1953 v Narodnem domu TRADICIONALNI fValčhov večer^ z umetniškim sporedom ..,m aaiedia STARŠI ZAKRIVILI SMRT SVOJIH OTROK Pred okrožnim sodiščem v Celju sta se za- govarjala 41-letni Jože Petek in njegova žena 42-letna Marija Petek iz Studenca pri Žalcu. Njuna otroka, 3 in pol letni Andrej in 2-letna Marinka, sta februarja lani zbolela na ošpi- cah. Obtoženca nista poskrbela, da bi se otroka zdravila. Pustila sta ju letati okrog, da sta se prehladila. Tako je Andrej dobil pljučnico in umrl, Marinka pa je obolela na davici. Mati vkljub zdravniški odredbi ni dala hčerke prepeljati v bolnico in je tudi hčerka umrla. Sodišče je Jožeta Petka zaradi tega obsodilo na 5 mesecev zapora, dočim se o krivdi matere ni moglo prepričati in jo je oprostilo. Obsodbo je sodišče utemeljilo s t«nn, da se je Petek pregrešil zoper svoje dolžnosti skibi in vzgoje otrok. DPNAR MU JE HOTEL ODVZETI ytiolavšek Avgust iz Celja, po poklicu mi- zarski pomočnik, je 25. avgusta 1952 zvečer na nerazsvetljeni cesti pri Laškem v začasni duševni motnji sledil 14-letnemu Antonu Mastnaku v prepričanju, da ima Mastnak de- nar in mu ga hotel odvzeti. Z eno roko ga je zgrabil za suknjič, z drugo pa mu je na- stavil nož na prsi in zahteval denar. Pri tem je Mastnaku grozil, da ga zakolje ali ustreli. Odvzem denarja mu ni uspel, ker se mu je Mastnak iztrgal in pobegnil. Okrožno sodišče je Golavška obsodilo na 1 leto zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je bila zaradi začasne duševne motnje bistveno zmanjšana obtoženčeva možnost, razumeti po- men svojega dejanja. TRČENJE OSEBNEGA AVTOMOBILA Z AVTOBUSOM 14. januarja je v bližini križišča na cesti Griže—Kasaze—Liboje trčil osebni avtomobil, last rudnika Zabukovca, katerega je uprav- ljal šofer Dominik Vrbič, v avtobus, ki vozi na lokalni progi Celje—Prebold. Šofer, ki je upravljal osebni avto, ni upošteval brzine 5 km, ki je predpisana na tem predelu ceste, vozil je prehitro, pa tudi verig ni imel na gumah. Ko je pritisnil na zavore, je avto na poledeneli cesti drsel in se zaletel ▼ avto- bus. Na vozilih povzročena škoda znaša okrog 150.000 dinarjev. Potnikom se ni zgodilo ni- česar. POMAGAJTE POISKATI BREZVESTNEGA ŠOFERJA V soboto, 17. januarja okoli 17,45 so našli ljudje pri vasi Prevrat pri Konjicah na cesti nezavestno 32-letnjo Amalijo Legat, delavko ▼ tovarni usnja Konus v Slov. Konjicah. Po prvih ugotovitvah je Legatovo nekaj pred to uro podrl tovorni avtomobil znamke TAM, ki je drvel proti Mariboru. Brezvestni šofer vo- zila ni ustavil, da bi nudil pomoč ponesre- čenki, ampak jo je pustil z zlomljeno nogo in v nezavesti ležati na cesti. Zato Oddelek za notranje zadeve pri OLO Celje-okolica prosi vse priče, ki o tej ne- sreči kaj vedo, da mu to sporočijo, priče pa, ki so bile neposredno pri nesreči (morebitni spremljevalci šoferja) pa oddelek za notranje zadevo opozarja, da v smislu 280. in 281. čl. Kazenskega zakona takoj prijavijo nesrečo in se tako izognejo posledicam, ki jih zako- nik predpisuje. IZ VOJNIKA 17. januarja popoldne je pričelo goretit pri posestniku Francu Jelenu v Št. Jungerti. Zgo- rela je streha na hiši. Ogenj je m stal za- radi slabega dimnika. Povzročena škoda znaia okrog 20.000 dinarjev. IZ ŽALCA V Rušah pri Petrovčah se je 15. januarja popeldne prinetila težka nesreča, ki je zahte- vala smrt štiriletnega fanta. Posestnikov sin, štiriletni Drago Lesjak, je bil na stolu v kuhinji, v rokah pa je imel kuhinjski nož. Otrok je padel s stola. Pri padcu si je za- bodel nož v prsa. Poškodba je bila tako huda, da je bil otrok na mestu mrtev. Ta primnr naj bo resen opomin odraslim, da je njih dolžnost paziti, da otroci nimajo v posesti nevarnih predmetov, IZ ROGAŠKE SLATINE Rogaška Slatina pozimi na zunaj počiva. Le tu in tam se še poda kakšen gost iz »Slo- venskega doma«, kjer jih je še razmeroma dosti, v okolico na sprehod. Zato pa je no- tranje delo množičnih organizacij, raznih šol in tečajev, občinskega odbora ter podjetij bolj razgibano. Gimnazija je zaključila I. polletje s 60% pozitivnih ocen, kar je za prilike, pod ka- terimi gimnazija životari, kar zadovoljivo. Gimnazijsko poslopje ima samo 5 učilnic. Ker ima 7 oddelkov z 275 učenci, mora biti seve- da popoldanski pouk, kljub temu, da se učenci vozijo in da hodijo peš v šolo od 1 do 2 uri daleč. Ker število v I. razred vpi- sanih učencev leto za letom rase, se je od- ločil občinski odbor, da postavi v dogled- nem času novo moderno gimnazijsko poslopje. Tudi na roditeljskem sestanku, ki je bil zelo dobro obiskan, so starši odobravali ta sklep občinskega odbora in so predsedniku občine obljnbili pri gradnji materialno po- moč. Kljub temu pa tudi sedanje poslopje sproti prenavlja. Razumevanje za krajevno potrebo gimnazije je pokazala Steklarna s tem, da je poklonila za popravilo gimnazije denarne pomoč v znesku 1 milijon dinarjev. Naklon,!en^st do gimnazijske mladine pti ja delavski kolektiv Steklarne poudaril z obda- ritvijo učencev za novoletno jelko. Naši učen- ci so si za novoletno jelko imeli priliko ogle- dati poleg kulturne prireditve in lutkovnegr* gledališča iz Celja tudi obrat v tukajšnji Steklarni. V sindikalni dvorani Steklarne je uprava po primerni igri in po govoru pred- sednika delavskega sveta obdarila vsakega učenca, sindikat pa je dal lepa kol ktivna darila za fizkulturnike, šahiste, in stekleni pribor za vsak razred posebej. Pionirji gim- nazije so zelo hvalerni delavskemu ko'ckt!vu za njihovo pozornost, kar učvrščuje prisrčne odnose med delavstvom in dora«ča'Očo mla- dino. Zato .ie pionirski odred »Janka Sekir- nika« s svojimi 6 krožki na svojem zadnjem sestanku sklonil zaprositi upravo steklarne za pokroviteljstvo. IZ GOMILSKEGA V nedeljo je bila letna skupčina TVD »Par- tizan«, na kateri so se vsi navzoči seznanili z uspehi in težkočami v preteklem letu. Po- leg telovadbe društvo aktivno goji še lahko- atletiko, smučanje, odbojko, plavanje in no- gomet. V okviru društva deluje še igralska dru-ina, ki je imela 9 nastopov, poleg tega je nastopala tudi na proslavah. Društvo je nu- dilo vso pomoč v rekvizitih MDB, ki so ta- borile na Gomilskem. Sprejet je bil tudi predlog, da pričneje s pripravami za-postavitev novega dema. Ker društvo nima lastnega doma. innjo telovadbe Dr. vet. FRANJO ARTENJAK Kakor, da smo se šele poslovili, ko je t poznem poletju odhajal kot živinozdravnik na svoje novo službeno mesto v daljni Titograd dr. Franjo Artenjak, okrajni veterinar, nai nepozabni Fiči. Takrat niti slutili nismo, da, se vidimo zadnjikrat. Nepričakovano je nam- reč pred dnevi prispela žalostna vest, da «• je za vedno poslovil od nas pri izvrševanj« svoje službene dolžnosti v naši bratski crni gori. Postal je žrtev zastrupljenja vraničnega prisada in tako podlegel tej težki bolezni ▼ najlepši moški dobi, star komaj 41 let. Prevoz pokojnika iz Titograda na pokopa- lišče v Šentjur je oskrbel tov. ing. Hink* Kincl, kateremu gre vse priznanje in zahvala, da umrli počiva v domači zemlji, saj je Sel ▼ Titograd osebno po njega. Lepa udeležb* na pogrebu, ki je bil 16. t. m. v Šentjurja pri Celju, je pokazala, kako priljubljen je bil naš Fiči, dober, sposoben, vkljub svojemu • isokemu položaju pa vedno tako skromen, zraven pa vsaki čas nasmejan, poln dovtipoT in zdravega humorja. Rad je pomagal vsa- komur, posebno še z nasveti in dejanji našim kmetovalcem pri zdravju bolane živine. Ob odprtem grobu so se od pokojnika po- slovili domači župni upravitelj tov. Ramšak Viktor, zastopnik okraja in dr. Svetina. K» pa je izpregovorila v slovo še 11-letna pi- onirka Mirica štorova, ki je sošolka Marjance, hčerke umrlega in posebno naglasila težke izgubo očeta in skrbnika, se je orosilo mar- sikatero oko. Pevci so odpeli nekaj v src« segajočih žalostink. Težko smo se ločili od preranega groba, kjer počiva dober mož, skrben oče, ki je h»- tel vsakomur samo le dobro, strokovnjak t živinozdravstvu in nesebičen tovariš. F. K. IZ HUDE JAME PRI LAŠKEM Kam pa, kam? je vpraial sosed rudarja TiOj- zeta, ko je hitel v jamo na šiht v nedeljo, 4. januarja. Začuden mu ta pojasni, ali ne veš, da so upravni odbor rudnika, delavski svet in sindikalna podružnica sklenili, da se to nedeljo dela prostovoljno ter nakoplje premog za svoje rudarske upokojence, ki gft bodo brezplačno prejeli. Naši upokojenci se že grejejo z darovanina premogom. Globoko hvaležni želijo rudarjem zdravja in obilo uspehov pri nadaljnjem za- laganja za bodoče delovne uspehe. Hvaležni upokojenci IZ LOVRENCA OB PREBOLDU Saj ni res, da je delo v množičnih orga- nizacijah v Lovrencu zaspalo, ker o njih ni slišati nikjer več. Obratno, prav živahno to je pokazalo delo ob izvedbi Novoletne jelke. Zlasti Zveza socialističnih žena in mladina je priredila za naše malčke dokaj pester program ter prihod dedka Mraza, ki je cel« tako bogat, da je obdaril toliko otrok. Prar zanimivo je bilo pred prihodom dedka Mraza gledati otroško igrieo »Pravica je z nami« t kateri so nastopali šolski otroci. Največji aspeh dela je pripisati tov. P. J., ki je imel s šolskimi otroki dosti truda, da jih je pri- pravil na oder ter je pod njegovim vodstvom prireditev tudi odlično izpadla. Upamo, da se s tem ne bomo zadovoljili ter da bomo v tem letu dosegli še večje uspehe. P. A. IZ DOMA ONEMOGLIH GRMOVJE Dom onemoglih Grmovje je ustanova MLO Celje-mesto. Tudi pri nas kot v vseh takih ustanovah gre življenje nemeteno naprej. Kljub temu, da smo oddaljeni od mesta 11 km nas še niso pozabili delovni kolektivi v Celju. To so predvsem dokazali s svo- jimi prispevki pri pjdreditvi Novoletne jelke. Delovni kolektiv Tovarne oblačil je prispe- val 10.000 din. Ekonomija Grmovje 10.000 din, MLO (prosveta) 10.000 din in Klavnica 5000 din. Novoletno jelko smo obhajali v najlepšem razpoloženja. Obdarovan je bil sleherni oskr- bovanec. Pogled na razveseljene obraze starčkov ob taki priliki in ob priliki, ko jih obišče neka organizacija ali delovni kolektiv ostane vsa- kemu v spomina. Pred kratkim nas je obiskal mladinski aktiv tovarne Metka in je uprizoril igro »Na ogle- dih«. Prav je, da ne pozabimo naših starčkov, ki so dali vse od sebe za nas in za bodočnost naših najmlajiih. Vsi oskrbovanci doma onemoglih in uprava se tem kolektivom in množi6nkn organizaci- jam najiskreneje zahvaljuje. K. A. NIŽJA GIMNAZIJA VRANSKO Na naši gimnaziji je postalo v zadnjem času prav živahno. Dijaki so pričeli izdajati svoj literarni list »Dramilo« in pridno dopisu- jejo vanj. Nedavno se je ustanovil na gimnaziji mla- dinski aktiv. Pri ustanovitvi sta bila tov. učiteljica Vogrinčeva in sekretar mladinske organizacije Vransko tov. Virjent. Za na- daljnje delo mladinskega akiiva je bilo spre- jetih več koristnih sklepov. Dijaki so skle- nili, da bodo v počastitev V. kongresa mla- dine tekmovali z mladinci Vranskega in naj- bližjo nižjo gimnazijo. K. J. IZ SMARTNEOA OB PAKI Ljudska knjižnica. Zanimanje za ljudske knjižnico se je zadnje čase precej povečalo. Kako tudi ne? Saj » je število knjig — in to kvalitetnih — v zadnjem času prav lepo povečalo. Priznanje za to gre množičnim or- ganizacijam, ki so prispevale za nabavo knjig večje zneske. Baje je v novem pro- računu občine tudi večja vsto.a. katero je novi občinski odbor določil v ta namen. ZDRAVNIK JE ZE VEDEL, OD KOD BOLEZEN Zena pokliče zdravnika k postelu svojega moža. Zdravnik ugotovi, da je bolnik utrujen in razburjen, ter reže: »Vaš mož potrebuje popoln mir. Pred- pisal bom tablete s sestavino opija za pomirjenje.« »Kolikokrat mu jih lahko dam in ko- liko?« je vprašala ženka. »Ne, ne, gospa. Tablete niso zanj. Vi jih morate jemati.« »??!!« t Celje v drsalnih dneh Tako je naslov brošuri, ki jo je izdal propagandni odsek Zimsko športnega kluba Kladivar v okviru in v počasti- tev tekmovanja v II. zvezni ligi v ho- keju na ledu, ki bo od 23. do 25. ja- "^uarja; klubskega prvenstva, ki bo v dneh 28. in 29. januarja in za državno prvenstvo v umetnem drsanju, ki bo 31. januarja in 1. februarja prav tako ▼ Celju. Poleg zanimivih člankov naših doma- čih aktivnih delavcev na tem polju športnega udejstvovanja so v brošuri natisnjeni tudi prispevki, ki nas pope- ljejo k rojstvu hokeja na ledu v Ju- goslaviji ali bolje rečeno v Sloveniji (dr. (^gala); dr. Polo Svab nas v delni avtobiografiji vodi od prvih nastopov tekmovalcev umetnega drsanja in afir- macije zlasti drsalcev iz Celja, ki so imeli pred drugo svetovno vojno v dr- žavi odločilno vlogo in mesto. Tovariš Jože Biber razpravlja o nekaterih pro- blemih umetnega drsanja in kotiljka- nja. Zlasti pa je zanimiv prispevek častnega občana mesta Celja dr. Josipa Tominška, ki seznanja čitatelje o prvih začetkih drsanja v Celju. Brošuro iz- popolnjujejo še lepe fotografije, po ^/e- čini delo foto Pelikana Celje, in prvi posnetki naših hokejistov. Brošura bo v prodaji pri blagajni na drsališču. SPORED PRVENSTVA II. ZVEZNE LIGE V HOKEJU NA LEDU Od petka do nedelje bodo na drsali- šču v mestnem parku v Celju zanimiva tekmovanja hokejskih moštev Spartaka iz Subotice, Segesta iz Siska, Gregor- čiča z Jesenic ter domačega Kladivar- ja. Po sporedu bo v petek 23. t. m. ob 15. uri prva tekma, ob 19. uri pa drugod V soboto se bodo tekme nadaljevale ob 15 z eno igro. Druga tekma tega dne pa bo po nočnih skakalnih tekmah, to je okoli 19.45. V nedeljo, 25. janu- arja bo prva igra že ob 10 dopoldne, druga in zadnja tekma tega prvenstva pa bo ob 15. Prepričani smo, da bodo lepe in na- pete igre nudile dovolj užitka tudi raz- vajenemu gledalcu. Oglejte si jih v čim večjem števil* in bodrite celjske hoke- jiste v plemeniti borbi za najboljše mesto. M. B. stran 6 .SAVINJSKI VESTNIK«, dne 24. januarja 1953 Stev. S Telesna vzgoja in šport VEČJI RAZMAH PARTIZANSKE ORGANI- ZACIJE V ŠOŠTANJSKEM OKRAJU V ioštanjskem okraju, ki obstoja v glaTnem im Šaleške in Gornje Savinjske doline obkr»< žene od prijaznih gričev in planinskega sve- ta, se po ustanovitvi partizanske organizacije ta vseljudska organizacija ni prav razmah- nila. Čeprav šetje okraj le 10 občin je ven- darle že v okraju postavljenih 8 društev Par- tizan, "Od katerih pa niso vsa delavna in ne vršijo svojega pravega poslanstva. Zaradi iz- boljšanja stanja v partizanski organizaciji, njeni razširitvi z ustanavljanjem novih dru- štev in izvajanjem programa, ki se danes po- stavlja pred to organizacijo, je bilo nujno formirati na sedežu okraja partizanski odbor. Pred dnevi je bil že v Šoštanju sestanek vseh zastopnikov oblasti, ki so vsi čutili potrebo delegatov društev, množičnih organizacij in po organiziranju takšnega organa, ki bi imel neposredni stik s terenom, z društvi in bi jim lahko pri njihovem delu nudil tudi več pomoči. Iz svoje srede so izbrali zastopniki najboljše delavce, ki bodo kot iniciativni okrajni odbor za telesno vzgojo pripravili te- ren za izvedbo rednih skupščin najpfej v osnovnih organizacijah —..v društvih — na- kar se bo sredi februarja vršila odatkov ,.. BAJKA O LETECIH KROŽNIKIH IZGUBLJA VREDNOST ... Ameriški fizik Noel Scott je nedavno izvedel zanimiv poskus. V notranjosti steklenega zvona je izčrpal skoraj ves zrak, preostanek je naelektriziral in spustil v zvon atmosferski zrak. Na- elektrizirani preostanki zraka so se svetlikali v raznih barvah in to v ob- liki krožnikov. Le-te je potem s po- močjo magnetskih valov prisilil k pre- mikanju. Fizik pravi, da je tako tudi z letečimi krožniki, ki so ljudem raz- gibali bujno domišljijo. roCni snežni plug V Ameriki je v prodaji ročni snežni plug, ki ga vodi en sam človek pred seboj nekako tako, kot sesalec za prah. Motor, ki je vgrajen v plužič, meče sneg do 4 m na stran in dela 35 cm. široko gaz. Sočne skaRaliic tckinc Planinsko društvo Ce- lje, nam je pripravilo re- dek užitek zimsko-športne prireditve. V soboto 24. ja- nuarja bodo ob 6 zvečer nočne skakalne tekme v mestnem parku. Udeležen- ci tekem bodo najboljši avstrijski in jugoslovanski skakalci. Gibanje prebivalstva v Celju . • . . Od 1. do 18, januarja 1953 se je rodilo t Celju 56 dečkov in 49 deklic, POROČILI SO SE: Električar HabiS Jožef in gospodinjska po- močnica Glavač Aloizi.fa, oba iz Celia; na- meščenec Hojnik Milan in frizerka Bernard Ana, oba iz Celja; podoficir Djuričič Nikola in trg, pomočnica Brpčko Serafina, oba iz Celja; čevljarski pomočnik Gaberšek Vincenc in delavka Kopravnik Marija, oba iz Celja; poštni nam. Vengust Stanislav in poštna nam, Sorčan Ana, oba iz Celja; nam. Olip Franc in nameščenka Cepin Borislava, oba iz Celja; rudarski tehnik Trobentar Adolf iz Zabukovce in nameščenka Romih Veronika iz Griž; nameščenec Ponikvar Igor ia nameščen- ka Bračko Mira, oba iz Celja; delavec Sev- lek Frančišek in tkalka Kaučič Antonija, oba iz Celja; skladiščnik Paj Albin in na- meščenka Napret Margareta, oba iz Celja; to- pilničar Kolar Ludvik in tov. delavka Cvi- bovšek Roza ,oba iz Celja ter rudar Baloh Ladislav in delavka Vrečer Ivana, oba iz Re- iice pri Laškem, UMRLI S"0: Otrok Volkar Franc, star % leti i« Bifnika; dojenček Pukmajster Silvo iz Celja; gospo- dinja Kušar Rozalija, foj. Petek, stara 76 let iz Celja; dojenček Brečko Leopold iz No- ve vasi, Celje; kmetovalec Piki Franc, star 81 let iz Prebolda; dojenček Ramšak Dani- jel iz Vitanja; dojenček čuček Ivan iz Stra- že; dojenček Vrhovšek Jožica iz Celja; go- spodinja Peperko Rozalija, roj. škobeme, sta- ra 45 let iz Slivnice; čevljar Žlaus Aloja, star 66 let iz Celja; nameščenec Kopše Franc, star 64 let iz Drešinje vasi; delavec Trauner Peter, star 66 let iz Celja; šivilja Kunstič Marija, stara 71 let iz Rog, Sla- tine; kmetovalka Tesovnik Marija, roj, Čr- novšek, stara 38 let iz Ljubnega; dojenček Zagode Anton iz Celja; poljski delavec Jaz- bec Rudolf, star 73 let iz Mozirja; gospo- dinja Javornik Ana, roj, Okorn, stara 50 let iz Celja; zidar Trobiš Vinko, star 27 let iz Strmca; dojenček Zupane Drago iz Šent- jurja pri Celju; upokojenec Čater Jožef, star 63 let iz Škofje vasi; kmetovalec Sedmak Fer- do, star 61 let iz Ljubnega ter kmetovalec Mlakar Kari, star 34 let iz Šmarje pri Jelšah. .... in okolici Od 12. do 17, januarja 1953 se je rodilo 19 deklic in 12 dečkov. ' POROČILI SO SE: Sitar Ivan, delave« iz Bezovice, obč. Vojnik in Gajšek Alojzija, delavka iz Pristave, obč, Škofja vas; Pilih Alojz, delavec iz Vojnika- okolice in Grilec Kristina, gospod, pomočnica ii Vojnika; Vinder Ivan, kmečki sin iz G*- tovelj in Pečnik Terezija, kmečka hči, sta- nujoča istotam; Vindler Jo^pf, kmečki sin iz Gotovelj in Uranko Marija, tov delavka iz Vel, Pirešice; čretnik Jožef, kmečki sin iz Pernovega, obč, 2alec in Pešec Marija, kmečka hči iz Zg, Ložnice, obč, Žalec; Kri- žanec Jožef, delavec iz Dobovca, obč. Ro- gatec in Potočnik Jožefa, poljedelka iz TrliC- na, obč. Rogatec; Godler Ivan, keramični de- lavec iz Kasaz, obč. Petrovče in Golič Zor- ka, uslužbenka v keramični industriji ▼ Li- bojah, stanujoča istotam; Salej Edvard, ko- larski pomočnik iz Drešinje vasi, obč. Pe- trovče in Kline Frančiška, tov, delavka iz Kasaz, obč, Petrovče, Kolar Karol, kmet ia Brega, obč. Slov, Konjice in TiSnikar Marija, kmečka hči iz Stenice, obč, Vitanje; Gracej Franc, delavec v Sedini, obč, Dramlje in D»- lar Ana, poljedelka, stanujoča istotam; Kle- pej Vincenc, poljski delavec iz MaMh Grahovi, obč. Laško in Selič Marija, poljska delavka, stanujoča istotam; Zupane Jožef, delavec iz Rifnika, obč. Šentjur pri Celju in Mavrin Alojzija, trgov«ka pomočnica iz Dol; Krašovec Stanislav, železniški obhodnik iz Laziš, obč. Laško in Krašovec Jožefa, poljedelka iz Tevč, •bč. Laško ter Kramar Oton, krojaški po- močnik iz Razdelja, obč. Stfmed in Kline Ju- lijana, kmečka hči, bivajoča istotam. UMRLI SO: Dokler Mihael, kmet iz Višnje vasi, star 66 lo^t; Rebernik Franc, kmet iz Globoč, obč. Vojnik; Draganič Marija, upokojenka iz Go- tovelj, stara 63 let; Lednik Drago, otrok ia Ruš, obč. Petrovče; Hrovat Pav^l, kmet la Hndinje, obč, Vitanje, star 58 let; Razboršek Uršula, preužitkarica iz Troben dola, obč. Laško, stara 85 let; Brečko Mihael, poljede- lec iz Sela, obč. Laško, star 69 let; Son Marija, gospodinja iz Plazovja, obč. Laško, stara 67 let; Razboršek Jožef, poljedelec iz Malih -Grahovš, star 90 let; Krajnc Jožefa, gospodinja iz Ojstra, obč. Laško, stara 74 let; Jager Ana, gospodinja ia Laškega, stara 83 let ter Kočevar Katarina, gospodinja iz Žalca, stara 73 let. Cenjene stranke obveščam, da sem se preselil v Ulico XIV. di- vizije št. 6 (nasproti avtobusne postaje) in se strankam še nada- lje priporočam. I krojaStvo jurkošek OBČNI ZBOR STRELSKE DRUŽINE »TEMPO« Te dni je imela strelska družina »Tempo« v | Tovarni emajlirane posode svoj V. redni letni občni ^zbor. Iz poročil odbora je razvidno, da so člani družine dosegli v preteklem letu lepe uspehe. Postavljeni plan na lanskoletnem občnem zboru so v celoti presegli. Zvišali so število članstva na 136, udeležili so se vseh prvenstvenih tekmovanj od družinskega pa do državnega prvenstva, izvedli so meddruliuska tekmovanja v Celju, v Slov. Konjicah ter v Kopjfu, S pomočjo uprave podjetja, sindikalne podružnice in ljudske tehnike so si nabavili najpotrebnejše orožje in mnnicijo. Največji uspeh pa so dosegli v kvaliteti. Njihovi člani so zasedli na okrajnih prvenstvih vsa prva mesta. Tako je na spomladanskem okrajnem prvenstvu zmagal na »Titovi tarči« Mirko Mejavšek, na jesenskem pa Drago Čater, Na teh prvenstvih so tudi ekipno zmagali strelci »Tempa«, Odlične uspehe so jdosegli člani dru- žine na republiškem prvenstvu v Ljubljani, še lepše pa na državnem v Zagrebu. Tako je Polde Tržan zasedel na državnem prvenstvu na »Titovi tarči« 5. mesto, njegov brat Jože na malokalibrski 3. mesto, Jager Tonček pa na pionirski 5. mesto. Ekipa strelske družine »Tempe« je tudi zmagala na patrolnem teku T Celju v počastitev Dneva JLA. Člani strelske družine. sTempoc so na občnem zboru sprejeli še več obveznosti. V tem letu bodo še bolj povišali število član- stva. Pritegnili bodo še predvsem mladino in žene. Izvedli bodo še več tekmovanj kot^ v preteklem letu ter organizirali večji izlet skupno a vojaško vajo. Pa tudi vsak poedini' član bo t bodoče vložil več truda sa napre- dek strelske družine. o-o-o Za smeh in dobro voljo .. - CIGANSKA FILOZOFIJA V eni izmed vojaških enot na Madžar- skem je bil tudi nek cigan. Temu so posvečali največjo pozornost. Kapetan- politični komisar mu na silo vliva po- litični patriotizem: »Cigo! Ce bi stala sedaj pred teboj Stalm in Eisenhauer, katerega bi počil s svojo puško?« Cigan ni odgovoril, pač pa vprašal: »Koga bi počili vi, kapetan?« »Seveda Eisenhauerja,« je odvrnil ta, »No, potem bi ostal zame kvečjemu še Stalin,« KI jr O__ KINO »UNION« CELJU Od 21. do 26. jan. ameriikl barvni film »TRIJE KAVALIRJI« Od 27. jan. do 2. februarja angleški film »MANDY< Predstave dnevno ob 18, in 20, iiri, ob ne- deljah ob 16,. 18, in 20. uri, KINO »DOM« CEI^E * Od <23. do 26. jan. jugoslovanski film »DOKUMENTI ČASA« Od 27. do 29. januarja ameriški film »IRENA FORSTTE. Od 30. jan. do 1. februarja angleiki film »LADY HAMILTON« Predstave dnevno ob 18,15 in 20.15. ob ne- deljah ob 16,15. 18,15 in 20,15. POZIV K VLOŽITVI DAVČNIH PRIJAV ZA ODMERO DOHODNINE IN PROMETNEGA DAVKA ZA LETO 1952 Davčni zavezanci zasebnega in zadružnega sektorja, ki so v letu 1952 opravljali kakršno- koli pridobitno delo ali izvrševali samostojne poklice z namono pridobivanja dohodkov ali 80 imeli dohodke od zgradb in drugih imo- vinskih predmetov in imovinskih pravic, mo- ra.|o zaradi odmere dohodnine vložiti davčne prijave na predpisanem obrazen v določenem roku. Rok za vloritev davčnih prijav je od 15, j»- nnarja do vkl.jučno 31, ianuarja 1953, Davčni zavezanci vložijo prijave na Upravi za dohodke Mestnega ljudskega odbora soba it. 9, Enako se dobijo prijave v sobi št. 9. Kdor ne vloži prijave v določenem roku, plača kazen po ob8to.iečih predpisih. Kdor vire dohodkov utaji ali prijavi neresnične po- datke, bo kaznovan s kaznijo, ki je določena aa davčno utajo. Oh istem roku se vlaga tudi prijava za prometni davek. Obrtniki vlagajo in dobijo davčne prijave pri Mestni obrtni zbornici. Zakupniki in go- stilničarji privatnega sektorja dvignejo pri- jave pri Trgovinsko-gostinski zbornici Celje- mesto. Vsi ostali davčni zavezanci vlagajo in dobijo prijave na Unravi za dohodke MLO, Opozarjamo vse davčne zavezance, da »e dr'ijo predpisanega roka in pravočasno vlo- žijo davčne prijave. Mestni ljudski odbor Celje •ddelek aa rnsnndarstvo in komunal« Uprava aa dohodke POZrV K PRIJAVI ZA STROKOVNE IZPITE Mestni l.indski odbor je i"ie-'0va1 ko^^JsMo, pTfH katero hnt^n nri javi ieni dela'' st-o^ove iT.^it"! T% kvalificirana« delavce. Ko-^isija j<3 P'"'''toJT"\ ra vse poklice v-^ obm''č«'i Mf>0 Cel'>. Svoj sedež ima na MLO, Celje, Gre- gorč'č«»v^ lil. 5. soba. 7, Ka'idi''^t! nai vHrii" nroš"'- n^ini«. tev k izpitu neposredno izpitni komisiji. Prošnji je treba priloMti poleg listin, ki dokazujejo, da ima kandidat ponroje za oprav- ljanje iTi^ita, še mnenje po'Vif»tja o uspehih pri prnktičppm delu v poklicu, v katerem že'i delati izpit. Pozivamo delavce, ki izpolnjujejo gornje pogo'«^. da se či-n prej prijavijo k izpitu. Sinf^ikalne podružnice v podjetjih na naj svoje članstvo dobro seznani io s pravilnikom in jih zainteresirajo za izpite. Izpitna komisija za strokovne izpite kvalificiranih delavcev O B J A V Ai Sporočamo vsem odjemalcem široke potroi- n.fe, ki so kupili premog od 19, do vključno dp'"'Tnbra 1952. naj se zglasijo pri pod- jetju Kurivo, da se jim bo izplačal nopnst za odvzeti premog. Popust bodo dobili potroš- niki, ki rabijo premog izključno samo aa go- spodinjstvo. UPOKOJENCI Celjska podmn*ica I\U enrojema ra'-o?i'a r\ p.>vl"š"'»io »-o^njo v društveni p'sarni od S, februarja 1953 naprej v novem »"elo^-^em č*»—i torek, sreda, četrtek in petek od 15. do 17. ure. NAJ N O Na Okrajni pošti v Celju je bilo najdeno nalivno pero modre barve, skoraj novo. Last- nik naj se javi z dokazilom o lastništva na Oddelku za notranje zadeve Celje-mesto aa- radi vrnitve. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM KDZ LJUBEČNA Zaradi reorganizacije kmetijske obdelovalna zadruge »Sloga« LjubeČna, pozivamo vse nje- no upnike, da prijavijo svoje terjatve, dolžni- ke pa, da poravnajo svoje obveznosti do za- druge do 22, januarja 1953, Po tem roku naknadnih reklamacij ne bomo upoštevali, LASTNIKI RADIO APARATOV Sprejemamo v komisijsko prodajo dobro ohranjeno radio aparate, prednost imajo tudi »Kosmaj 49«, ugodna prilika za prodajo — pohitite! Na zalogi radio-elelitrotehnični ma- terial. JUGOTEHNIKA Celje, Stanetova 5, telefon 22-64 Radio-elektrotehnična delavnica JUGOTEHNIKA, Celje, Ulica XIV, divizije 6,. poleg železniške postaje v Vam solidno in poceni popravlja vse vrste radio aparate in električne naprave. Manjša^ popravila izvršimo v 24 urah. Se priporočamo. OBVESTILO Cenjeno občinstvo obveščam, da bom 1. februarja odprla gostilno. — Za obisk se pri- poroča — Kramer Zofija, Tmovlje. KUPIM dobro ohranjeno žensko kolo. Po- nudbe po.^iilati na upravo lista. PRODAM otroško posteljo z vložkom. Naslov v upravi lista. PAR KONJ, srednje starosti ugodno prodam. Hriberšek, Celje, Ostrožno. UGODNO PRODAM dve postelji, dva žična vloka in dve nodni omarici. Naslov v upra- vi lista. PREKLICUJEM izgubljeno osebno izkaznico na ime Končan Zofi, Celje. PREKLICUJEM žaljivke izrečene napram ravnatelju uprave, predsedniku sind. podr» in celotnemu kolektivu ter se zahvalju em. da so odstopili od tožbe, — Taušlokar Ivan^ delavec pri UCK, Celje. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 24, januarja ob 20: Benedetti: »Dva ducata rdečih vrtnic« — Gosotvanje Komor- nega gledališča iz Ljubl.fane, Nedelja, 25, januarja ob 15: Krasna :»Dragft Rnth« — Gostovanje v Škofji vasi. Ob 20: BesTovič: »Brer tretjega« — Olistovanje Ko- mornega gledališča iz Ljubljane. Vstopnice za gostovanje Komornega gle- dališč!\ so na razpolago od danes naprej prf gledališki blagajni. Abonenti imajo prednost. OBVESTILO V sredo, 28. januarja bo v Celju (Mestno gledali-če) kon-ert Učite'j^kega pevskega aSo- ra. — Vabimo vse tovariše iz Celja in okolice, da se koncerta v polnem številu udeleže. Vstopnice so v predproflaj! <'o vključno po- nedeljka v Papirnici (bivši Goričar), NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA 25. januajra 1953 tov, dr. Bitenc Maksim, Celje, Cankarjeva ul. 11 — Ne''el.is'<;a zdriv- niška deurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. OBJAVE IN OGLASI