Ivan vitez Trnski.
(Spisal   V. Cajnko.) (Konec.)
K<
.o postane Trnski 1. 1867. podpolkovnik in poročevalec pri glavnem vojnem poveljništvu v Zagrebu, sproži med domoljubi misel, da bi
se osnoval nov leposlov-                                                  .-.,.„-
ni   list   „ Vie-nac". Tako je
Trnski oče
današnjega „Vienca", kateri   je   letos
stopil v 26. leto.„Vienac" je doživel od svojega začetka do današnjega dne različno usodo, milo in nemilo. Razni so mu bili uredniki, razni so-trudniki. Tudi smer njegova ni bila vedno jedna-ka, kakor ni iste vrste in iste cene njegova vsebina.
Z marsičim se nikakor ne vjemamo, kar tu ali tam naznanja ali objavlja ta list. A to je znano, da so mu bili
na strani skoro vsi boljši hrvaški pisatelji in da se je zato list vsaj trudil hoditi po srednji in zmerni poti umetnosti in vede. Drugi listi so vstali poleg njega, a so tudi izginili. „Vienac" „DOM in SVET" 1894, št. 7.
Ivan vitez Trnski
je doživel že častitljivo število let.  Ker imamo tu priliko, izražamo le željo, da bi se „Vienac" odločno oklepal načel svojega ustanovitelja, viteza   Trnske-ga,  blagega
podpornika ¦\                                                                                     ....
in pisatelja
Ad. Veberja, slavnega Rač-kega in drugih mož, katere spoštuje vsak pravi domoljub. Tudi naj bi zlasti pri prevodih skrbno izbiral to, kar res koristi narodu. Tako bode „Vienac" tudi zanaprej zastopal hrvaško razumni -štvo in si utrdil bodočnost. Pa vrnimo se k svojemu predmetu!
Trnski je v začetku tudi skrbel za svoj list kot oče za svojega otroka. Ko je leta
1869. začel „Vienac" izhajati, podal nam je Trnski že prvo leto mnogo prav lepih pesmij, med katerimi je tudi več balad; napisal je povesti: „Krupna šala", „Krasna žena", „Sielo", „ Smiešan   drug",   „Posestrima  Poljakinja"   in