Stefori politike miru. Mir je velika dobrina za poedinca in za narod. Nič ne more poedincu bolj zagreniti življenja ko prepiri, spori in razprtije, ki se vršijo v njegovi družini ali v njegovem okolju. Nič ni za narode bolj neprijetno in hkrati tudi kvarno kakor napeto ozračje, ki leži nad državami in ki more vsak čas sprostiti svojo napetost v diplomatske spore in celo v krvave obračune. Človeštvo se zdrzne, če kak samovlastni narodni voditelj tako možnost salo napove, rožljajoč s sabljo. Tako rožijanje je ob splošni, do višine usovršeni oboroženosti, ki sedaj vlada na svetu, bolj nevarno, kot je bilo prej, ko še oboroženo stanje na kopnem, na vodi in v zraku ni doseglo svojega vrhunca. Zato pa zasluži tisti državnik, ki so mu ne samo usta polna miroljubnih besed, marveč tudi srce polno miroljubnih stremljenj, priznanje in zaupanje. Med take državnike tudi spada predsednik naše vlade in zunanji minister dr, Stojadinovič. V svojem govoru, ki ga je imel pretekli teden na seji finančnega odbora narodne skupščine, je poudaril miroljubnost našega ljudstva, ki dobro pozna vojne težkoče in nesreče. Iskreno miroljubno stremljenje prešinja naš narod, ki ne izteza svoje roke po tujem, marveč hoče samo svoje ohraniti. V svojih sedanjih mejah hočemo uresničiti svoje narodne ideale, nočemo misliti na druge meje, kakor na sedanje, svojih pa ne odstopimo nikomur. Med stebri, ki se na nje opira naša miroljubna politika, zavzema prvo mesto Zveza narodov v Ženevi, ki je eden izmed glavnih instrumentov miru. Bili smo vneti člani Zveze narodov, vneto smo spoštovali svoj podpis tudi tedaj, ko to ni bilo lahko. To se je zgodilo zlasti o priliki sankcij med italijansko-abesinsko vojno. Nismo bili nikdar vpleteni v italijanskoabesinski spor, vendar smo se iz spoštovanja do svojega podpisa pridružili sankcijam, čeprav so nekatere pokrajine naše države trpele radi njihovega izvajanja. — Krepka stebra miru sta tudi Mala antanta in Balkanska zveza. Namen Male antante je mir v srednji Evropi, namen Balkansk^ zveze pa je ohranitev miru na Balkanu. V teh dveh državnih skupinah je zbrauih 70 milijonov prebivalcev, ki jih druži samo eno stremljenje in samo ena želja: ohraniti in varovati mir v tem delu Evrope. O važnosti pogodbe z Bolgarijo je izjavil g. ministrski predsednik: »Sklenili smo pogodbo večnega prijateljstva z državo, s katero smo se bili trikrat spopadli v krvavih vojnah. Na ta način smo storilt eno najvažnejših dejanj. ki more po- spešiti delo miru v Evropi in delo miru na naši vzhodni meji. Kakšnega odobravanja je bila deležna ta pogodba ne le v naši državi in na Bolgarskem, temveč po vsej Evropi, ste lahko razbrali iz dnevnega časopisja. Odveč je poudariti, da i3o tudi naši najtesnejši zavezniki in prijatelji s tem paktom soglašali. Čehoslovaška, Grčija, Rumunija in Turčija so izjavile svoje popolno soglasje, da moremo to pogodbo skleniti. Zunanje-politični pomen te pogodbe je ohraniti mir na Balkanu. Vi dobro veste, kaj pomeni to za nas. Namesto žičnih ovir, ki so naše meje branile proti Bolgarski, namesto vojakov, ki smo jih morali imeti na meji, imamo sedaj pogodbo prijateljstva, ki pomeni obveznost bolgarske vlade, da varuje to mejo prav tako in na enako prijateljski način, kakor jo varujemo mi.« O razmerju do velesil je izjavil g. dr. Stojadinovič, da smo posebno dobri z Nemčijo, zadnji Čas posebno dobri z Italijo, tako da nas vse države v Evropi cenijo. Kar se tiče našega razmerja do Italije, je rekel: »Ne bom- vam popisoval zgodovine tega razmerja, ne razpoloženja duhov, ki je na tej in na oni strani Jadranskega morja vladalo dolgo vrstp let. Hočem vam le povedati, da je bila za to slabo razpoloženje ali za te odnose krivda pri mnogih činiteljih. Verjetno je, da je bil eden teh činiteljev tudi ta, da je bila Italija morda slabo poučena o razmerah pri nas. Kraljevina Italija ima vzroke in interese, da živi z nami v dobri soseščini. Isto želimo tudi mi. Pred kratkim se je sklenil sporazum med Anglijo in Italijo. Videli ste, da se ta sporazum nanaša na ohranitev teritorijalnih meja na vsem Sredozemskem morju. Morem vam reči, da je naša vlada dobila uradno obvestilo, da ta sporazum obsega tudi kraljevino Jugoslavijo. Mi smo na ta način postali eden izmed činiteljev mednarodne politike, da se nam jamčijo meje na Jadranu po teh dveh državah. Posebno moramo to pogodbo pozdraviti tudi zato, ker so se v nJeJ v popolnem obsegu vpoštevali interesi kraljevine Jugoslavije. — Mi smo po enem delu balkanska, pc drugem delu pa srednjeevropska država. želel bi, da to tudi ostanemo: med prvimi na Balkanu, in ne med zadnjimi v Evropi. Ohranili smo vsa stara prijateljstva in vse naše zveze so ostale neokrnjene. Toda poleg tega smo si pridobili še prijateljtsvo Vel. Britanije. Še nikoli ni bilo naše razmerje do te kraljvine tako prisrčno kakor ravno danes.«