S :: LISTJE IN CVETJE :: g Mladi zvezdoznanec. 1 Površje lune. Zvezde se nam vidijo kot večje ali manjše, bolj ali manj svetle točke. Solnce vidimo kot bliščečo ploskev, v katero človeško oko ne more gledati. Luna pa nam dopušča s svojo milo svetlobo, da si jo moremo natančneje ogledati. Luna ni povsod enakomerno razsvetljena. Proste oči ti pokažejo na luni temne lise in svetle kraje. To njeno podobo si je razlagala ljudska domišljija različno. Odtod toliko pravljic o luni, n. pr. o kovaču, ki je bil dejan v luno i. dr. S prostim očesom vidimo tudi, zlasti ko je luna še ozek srp, da je zunanji rob lune ostro in lepo zaokrožen, notranji rob pa ni tako lepo začrtan, ampak kakor nazobčan in natrgan. Daljnogled nam pokaže, da so temne lise velike ravnine, svetli deli luninega površia pa gorovja. Velike ravnine na luni se imenujejo v zvezdoznanstvu morja in leže največ na njeni severni polovici. Gorovje na luni se močno razlikuje od ze-meljskega gorovja. Na zcmlji se velika gorstva raztezajo navadno po dolžini, na luni so pa gorovja kolobarji, vrhovi gora so razvrščeni v krogu, gorovje je kolobarčasto! Gore so silno strme in visoke, dosegajo višino zemeljskih gora. Razen velikih gorovij so na luni tudi manjše višave z globoko okroglo jamo v sredi, imenujejo se žrela in so podobne našim ognjenikotn. Slednjič so na luni dolge, ozke in globoke zaseke, jarki in žlebovi. Slika 1. na 3. pri-logi kaže fotografijo polne lune, kakor so jo fotografirali s pomočjo daljno-gleda. Tu dobro opazite temnejše lise (ravnine) in svetlejše oddelke (gorovja). Slika 2. predočuje luno v prvem krajcu. Slika nam jasno kaže, kakšna so go-rovja na Iuni. Videti je mnogo kolobarjev, večjih in manjših; to so razna o gorovja in žrela. Kako je na luni? Izvedeti boste želeli, ali je na luni kaj prijetno, in kaj nam pove zvezdoznanstvo o razmerah na luni. Na luni ni nič kaj prijetno. Luna nima zraka in tudi ne vodc. Dan na Iuni traja skoro 15 naših dni, noč pa tudi toliko časa. Več kot sedem dni rabi solnce, da se povzpne od vzhoda do opoldanske višine in prav toliko časa se nagiba od poldneva do zahoda. To si boste lahko sami razložili, ako opazujete, koliko časa je razsvetljen kak kraj na luni. N. pr. tisti rob lime, ki se prvi prikaže po mlaju, je po mlaju v svetlobi toliko časa, da po polni luni začne luna pojemati. Dan na luni je silno svetel in vroč. Toplina na luni, kjer jo obseva solnce, je tako strašna, da bi ršz 183 ž?5> m moralo vse zgoreti in da kamenje žari. Le najbolj vroče zemeljske puščave bi ] se nekoliko mogle primerjati z luno Lunina noč pa je tako mrzla, da bi moralo I vse oledeniti. Na luni torej ni mogoče živijenje, kakor je na zemlji. Tam ni I rastlinstva, ni živali. Vsa luna je izgorelo, mrtvo in pusto kamenje. 1 Kako se vidi nebo z lune? Nebo je ondi tudi podnevu temno. Poleg I solnca se vidijo zvezde. Lunine noči razsvetljujejo zetnljo. Kakor imamo mi I na zemlji lunine premene, tako bi imeli na luni zemeljske premene. Pa vse je nasprotno. Ko imamo mi lunin mlaj, bi imeli na luni polno zemljo, ko je pa I pri nas polna luna, ima luna zemeljski mlaj itd. Zemlja za lunino plat, ki je proti nam obrnjena, nikoli ne zahaja, ampak skoro nepremično stoji na istem mestu. Zemlja sveti luni z večjo svetlobo kakor luna nam. Z lune bi se videla naša morja kot temne lise, suha zetnlja pa kot svetli kosi. Naši oblaki bi se videli z lune še posebno svetli. Jos. Dostal. Naloga. Novi listi in knjige. (Priobčii .mternus".) x Družba sv. Mohorja je letos izdala te-le knjige: 1. Marija v N E zarjl zlati. — 2. Sveta maša. F |~~l |~~| Molitvenik. - 3. Podobe iz I R| O misijonskihdežel. I. zvezek —i ¦"¦¦ —p" ""• i— —' i— ~ ~~| — 3. Pisana mati. Povest. N V E |B Id S — 5. Slovenske večernice. _ — —— l_ — __. !— — l__l — 63. zvezek. — 6. Koledarza (J A V T El O I Ieto 1910. — Navzgor — nav- II ____I __ ^_^_ __ z d o 1. Povest, (kot zamena za . V O I F R molitvenik). Zares, velik dar za _ ^^ tako majhen prispevek! Posebno v ™™ bo ustreženo slovenskemu Ijud- U b A J . I stvu s j(rasno opremljeno knjigo ^~^™ "~l "H |~~| .Marija v zarji slave" in O V E A 1 ,Podobe iz misijonskih de- — ^^—^ ^— —^— —' ^— •— — ^^ žel". Tudi razlaga svete maše BIO AH KLJ bo br" dvojbe veliko koristils. _ — —. __ L_ — |_^_ —| ' ' 2. Fr. Marolt. Nagrobnice. q n [ A E M Drugi, premenjeni natis. Z do- I I I_____m___^___ voljenjem preč. kn. šk. ordinariata. A N M N 7 ^ Ljubljani 1909. Izdala in zalo- žila Katoliška Bukvarna. Cena Ako Zbirat71v M^T CKinasosedno ^no vez. K 2-40. V jako priklad- črke v enakem vejo, - dobite nl zeP"' ob'ikl nudi ta zbirka smislu, kot teka slavospev, ki je najboljše in najlepše žalostinke, veverica od veje E A R najprimernejši starejše in nove, ki se pojejo ob JreŠetbe!--------dfe^sT^i- ™«™ j" "a ^ P°^ nega predalca D L L tev naloge je od- lieno le v te) res Praktični zbirkt razun na koncu-------------vlsna od začet- za oboje: za Iepo irs primerno veje, ker je do- i j i c ne «rke. besedilo in za najboljše napeve voljeno prtsko- |U i 5| priznanih skladateljev. (Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.) ,,Vrtec" izhaja 1. dnž vsakcga meseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 b Uredništvo in upravništvo Sv. Petra cesta št. 78 v L j u b 1 j a n i. Izdaje društvo ,,PrIpravnlJkl dom". - Urejujc Ant. Kržič. - Tiska Katoliška Tiskarna v Ljabljani. CS« 184 &Ž>