4. DEC. 1964 LETO m = ŠT. 47 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Zvezni in republiški organi seznanjeni s problematiko | Težka situacija zaradi pomanjkanja deviz in .s tem v zvezi .uvoznega repromatoriala, je občutno prizadela naše podjetje; številni delavci so ostali brez dela. DS podjetja je na zadnji seji odobril ukrepe UO podjetja in še strinjal 'z mnenjem, UO, da se o tem obvesti . merodajne organe v Beogradu -in . Ljubljani. Pismo, poslano podpredsedniku ZIS — tovarišu Borisu Kraigherju, pa po sklepu samoupravnih organov podjetja, v • celoti posredujemo članom -kolektiva: §§ PODPREDSEDNIK ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA . .. : TOVARIŠ BORIS KRAIGHER BEOGRAD ' ZVEZNI IZVRŠNI SVET PREDMET: Delna ustavitev proizvodnje v ISKRI! Spoštovani tovariš: podpredsednik! Upravni odbor podjetja ISKRA. KRANJ je na svoji seji dne 21, 11. razpravljal o. .težki situaciji, ki je na- ■ stala v podjetju ISKRA zaradi pomanjkanja 'reproma-teriala. Z ozirom na to si upravni odbor dovoljuje, da o skrajno kritičnem položaju podjetja, obvesti pristojne zvezne in republiške organe, ter družbeno-politične organizacije. ' Z 21. novembrom 1964, to je na dan sestave tega ob- V tradicionalnih belokranjskih narodnih nošah, prinaša mladina ključ in škarje — kot simbola k slovesni otvoritvi rekonstruirane Iskrine tovarne — Semič, v Bdi Krajini -» za praznik republike vestila, že stojijo posamezni oddelki v naših tovarnah, kar ima za posledico, da je naslednje število delavcev brez dela: v tovarni Elektromehanika v Kranju 323 delavcev v tovarni Avtomatika v Pržanu 44 delavcev v tovarni Kondenzatorji v Semiču 33 delavcev. To število se bo do 10. decembra letošnjega leta povečalo najmanj na 700 delavcev in pričakujemo, da se bo stalno povečevalo. V kolikor se situacija takoj ne 'popravi, moramo računati, da bo do konca decembra letošnjega leta v celotnem podjetju od celokupno 13.000 delavcev ostalo 2.000 delavcev brez dela, a v prvem kvartalu naslednjega leta nadaljnjih 2.000 članov kolektiva, kar vsekakor predstavlja katastrofo za podjetje. Podjetje je pred alternativo, ali odpovedati delovno razmerje tistim, ki so ali bodo ostali brez dela, ali Izplačevati minimalne osebne dohodke. Obe alternativi predstavljata izredno resen problem, ki ni samo ekonomskega, temveč tudi političnega značaja. To so delavci, ki so izključno navezani na osebni dohodek iz delovnega razmerja in je to njihov edini poklic in vir preživljanja. Vendar je tudi draga alternativa za naše podjetje popolnoma neizvedljiva, ker ne razpolagamo z nikakiml rezervami v take namene, potrebno, pa bi bilo mesečno cca. 115 milijonov din za 2000 delavčev (minimalni osebni dohodek). Vzroki težavne situacije so v naslednjem: Zaradi zagotovitve neovirane; proizvodnje v letu 1964 je podjetje sklenilo z Jugobanko ustrezne pogodbe, s katerimi se je Jugobanka zavezala, da bo dala podjetju za leto 1964 na račun uvoza reprodukcijskega materiala 6,756 milij. - $. O tem so bile izdane tudi ustrezne odločbe o prodaji deviznih sredstev. Podjetje pa'je s svoje strani prevzelo pogodbeno obveznost, da bo proizvedlo .48 milijard bruto proizvodnje in izvozilo svojih artiklov v vrednosti 3J454.000 US $. ISKRA je do 31. oktobra 1964 dala Jugobanki naloge za viziranje izplačil v inozemstvo v skupni višini 3.900.000 J. Banka pa je od teh nolegov. vizirala samo 1.978.000 j in: je torej ostalo v banki:neviziranih nalogov za 1,922.000 J. Nevizirane naloge je banka vrnila našemu podjetju z obrazložitvijo, da ne izpolnjujemo naših izvoznih obveznosti po pogodbi., Po pogodbi znašajo naše izvozne obveznosti za leto 1964 3,454.000 $, medtem ko smo doslej realizirali izvoz v višini (Nadaljevanje- na 2. strani) Slovesna otvoritev rekonstruirane tovarne kondenzatorjev v Semiču V soboto, 28. nov., se je marljivemu 430 - članskemu kolektivu tovarne kondenzatorjev v Semiču končno uresničila davna želja. Končana je namreč prva faza rekonstrukcije tovarne, ki je obsegala gradnjo novih tovarniških prostorov ih pripadajočih objektov ter delno montažo nove strojne opreme.' V zgodnjih dopoldanskih urah se je na prostornem tovarniškem dvorišču zbralo blizu 1000 domačinov: iz Semiča m bližnje okolice. Slavnostno ' razpoloženje sov poudarjale številne zastave in godba, ki jo je bilo slišati daleč po dolini. ■Domačinom ,so_ se pridružili številni | gostje, med katerimi tudi predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS Leopold Krese, poslanec Viktor Zupančič, zastopnik JLA podpolkovnik Pičulin, bivški direktor. IfiV Rudi Jančar, prvi direktor tovar-. ne Anton Lovko in več novinarjev. najvažnejših listov v 'Sloveniji'. V imenu tovarne je v nagovoru pozdravil vse navzo-' če. direktor Franc Košir in nato predal besedo generalnemu direktorju podjetja, iz čigar, izvajanj povzemamo nekatere'misli: Pot k izgradnji teh .objektov ni bila lahka niti kratka. Obrat za proizvodnjo kondenzatorjev, namenjenih le za vgradnjo v lastne radijske . sprejemnike, je | hitro prerasel okvir svoje zasnove/ saj se je proizvodnja kmalu razširila še na druge panoge kot so npr. telefonija, merilna tehnika, avtomobilska industrija, tehnika kompenzacije jalove energije itd.. Danes zajema proizvodni program skoraj celotni asortiman kondenzatorjev,, ne upoštevajoč le vrtilne in keramične kondenzatorje ter elektrolite. Zaradi . velikega interesa naše elektroindustrije je obrat kinalu pričel, oskrbovati s terni sestavnimi deli tigdi druge tovarne, tako da danes v glavnem pokriva potrebe^ domačih proizvajalčev. Dinamika proizvodnje je od začetnih 788 milijonov V letu 1962 narasla v naslednjem letu na 1378 milijonov dinarjev, za letos pa je planirana na nekaj več kot dve milijardi dinarjev. Perspektivni plan za naslednje leto pa predvideva povečanje nasproti letošnjemu letu kar za eno tretjino. ali v primerjavi z letom 1962 za 382 %. Jasno je, da takšen vzpon proizvodnje ne bi bil mbgoč s prvotnimi proizvodnimi sredstvi in v dosedanjih pro-vizorijih, zato je že prvi program. »Iskre« predvideval investicijsko izgradnjo v Semiču. Ker so raziskave ugotovile še premajhne kapacitete, je bil program investicijskih vlaganj razširjen tako, da smo investirali 440 milijonov dinarjev, kar pa ni dokončna vsota. Ker . so bila dela ravnokar zaključena in nekaj obračunskih stroškov še ni na razpolago, se bo zato končni znesek . povečal za kakih' 50 milijonov din. Kljub visokim stroškom je bil objekt zgrajen v sorazmerno kratkem- času, so pa tudi izvajalci del svoje naloge opravili kvalitetno in v predvidenem roku, čeprav ob pomanjkanju likvidnih dinarskih sredstev. Za hitro realizacijo' projekta gre zasluga mnogim strokovnjakom in organizatorjem y tovarni in v investicijskemu sektorju podjetja, zlasti tehničnemu vodji .tovarne tov. Kočevarju, direktorju Francu Koširju, Jožetu; Planincu (Dalje na 6. strani) ' j Močan porast proizvodnje Ugotovitev, ki je vsekakoi vredna premisleka Zvezni in republiški organi seznanjeni s problematiko (Nadaljevanje s 1. str,) I, 593-234 $, piri čemer je treba pripomniti, da je znašala vrednost fiksnih izvoznih zaključkov do 31. 10. 1964 3.166.000 S in da bo nase podjetje do konca tega leta' Izvozilo za približno 2,000.000 $. Po naknadnih dogovorih z Jugobanko v Beogradu (zapisnik od 30. 6. 1964) in pismenem obvestilu od II. 7. 1964 se ISKRI priznava za uvoz reprodukcijskega materiala iz naslova licenčne in izvenlicenčne proizvodnje znesek 1,7 $ na vrednost. 1 $ izvoznih zaključkov. Z ozirom na dejstvo, da se del izvoznih zaključkov nanaša na realizacijo v letu 1965, bo Jugobanka obračunala razliko med realiziranim izvozom v letu 1964 in vrednostjo sklenjenih poslov do konca letošnjega leta v breme devizne kvote leta 1965. Kot že navedeno znašajo fiksni izvozni zaključki ISKRE letos 3,166.000 $ in bi Jugobanka morala po dogovoru nakazati za 5,382.000 $ na račun uvoza re-paomateriala. Dejansko pa je nakazala skupaj samo za 2,818.000 $ (vključno s posredniki), tako da je z današnjim dnem, če upoštevamo naknadni sporazum, ostala dolžna še 2,564.000 $. Vprašujemo se, kako sme Jugobanka zahtevati izpolnitev obveznosti ISKRE, če jih sama ne izvršuje, saj je predpogoj za proizvodnjo in tudi za izvoz redna preskrbljenost z vsem reprodukcijskim materialom. Naše podjetje je poskušalo reševati pomanjkanje deviznih sredstev s sklepanjem pogodb o kratkoročnih komercialnih kreditih. Čeprav Smo imeli soglasnost Centrale Jugobanke v Beogradu do višine 1,000.000 $, smo mogli to možnost zaradi negativnega stališča Jugobanke v Ljubljani izkoristiti samo v vrednosti 285.000 $. Da so se vse težave v tako ostri obliki pojavile šele proti koncu tega leta, je treba iskati vzroke v tem, ker smo že v teku celega leta uvažali reprodukcijski material na odprt račun, v skladu s podpisanimi pogodi bami in obveznostmi z Jugobanko. Poleg tega smo v drugi polovici leta reševali ta problem tudi na ta način, da smo proizvodnjo orientirali na fahrikacijo polizdelkov, finalnih proizvodov na stališče in tistih artiklov, za katere ni potreben uvozni material. Razumljivo je, da so pri takem postopku ostale neizpolnjene obveznosti nasproti našim kupcem po pogodbenem asortimentu, medtem ko so se zaloge gotovih izdelkov prav iz teh razlogov bistveno povečale. Podjetje je podvzelo celo vrsto ukrepov, da bi se čimprej prilagodilo splošni gospodarski politiki deviznega samoSnanciranja, vendar je treba vzeti v poštev da ta prilagoditev ne more biti izvršena v kratkem roku, temveč da zaradi specifičnosti našega podjetja in Situacije v mednarodnem blagovnem prometu na, področju elektroindustrije zahteva daljše časovno obdobje. čeprav so artikli naše proizvodnje zelo iskani na domačem tržišču, kar ima za posledico omejevanje odliva deviznih sredstev za uvoz, je naše podjetje kot kooperant domače avtomobilske industrije mnogo pripomoglo k razvoju le-te, s tem pa tudi pripomoglo k povečanju, izvoza te panoge; pa tudi poleg tega je naše > podjetje vložilo velike napore v izvoz in delno v tem tudi uspelo, kar je razvidno iz sledečih, podatkov: Naša tovarna elektronskih asortiment izdelkov je v tej merilnih instrumentov v Hor- tovarni vedno ■ obsežnejši, julu je ena izmed tistih, ki v;,t- terjajo potrebe na trži- vu&L^Jvojo ^oizvodnjo.^V ^u’ P°'vs°d če se prav spominjam, smo ne bo preveč ugibanja kje morajo bita, saj v precejšnji letu 1957 ko je stekla- pro- 510 možnost 24 ' lani, zlasti pa v začetku le- naj bi to bilo, kar brž po- meri pripomorejo k plasrha- izvodnja začetnega proizvod- voet 311 večjo proizvodnjo, tošnjega leta v našem listu vejmo, da v tem grešimo pri mu izdelkov, tedaj je jasno, nega programa, je znašala ob nenehnem prizadevanju, zasledili precej zajetno seri- izdajanju, prospektov. da tudi sredstva, potrebna hrutoproizvodnja komaj 150 da bi bila njihova proizvod- jo člankov, ki so nas opo- Vsakomur je več kot jasno, Za njihovo ustvaritev pred- milijomov. Ze pet let pozne- nja tudi kar najcenejša. Prav 2arJ3li *?a nuJno potrebno prav gotovo ne vodnje v Horjulu zaposlenih tem ko bi v matični tovarni toda brez hudobije, se vpra- jasno, da morajo'vse te pu- tr^ti^ dolgo vrsto 144 delavcev, skupno z raz- v Horjulu še'nadalje razši- žujemo, ali so ti članki vsaj • blikacije, da jih tako imenu- f- ** Jah proizvajamo vojnim oddelkom, ki se je rili možnosti za večjo pro- kje pripomogli do tega, da so jemo, biti natisnjene tudi v jP. - vrsto let. Za te teleta 1952 preselil v Ljubija- izvodnjo. Za zdaj je ta stvar se naši stroški zmanjšali ali , več jezikih. To vsekakor ni delke s° na™.reč PipsP^tt3 no, šteje danes ta, kolektiv še v fazi proučevanja’in raz- smo jih vsaj zajezili, da ne majhno in neodgovorno delo, v glavnem pošli, novih tedaj 368 zaposlenih, ki so na ra- 'pravljenja med prizadetimi, hi neprestano rasli. ki pa razen tega terja tudi Pa se nimamo, kar prodaji čun rekonstrukcije tovarne vendar pa kaže in je upati, Ugotavljal to, ni moja na- dokajšnja finančna sredstva, pedvomno povzroča določene vrednost letošnje proizvodnje da se bodo razgovori uspeš- loga, pač pa sem trdno pre- «aj vemo, da so... tiskarske težave. od lanske dvignili za malone no končali: s tem pa se bodo pričan, da nekfl le nismo «sluge sorazmerno precej . Letos bo sad prizadevanj 100%. proizvodne zmogljivosti v storili ničesar, da ne bi me- draga reč. • :• \.. sorazmerno skromnega ko- Toda ne samo vrednost Horjulu še povečale. tali precejšnjih sredstev tako- - No, in ker prospekti in na- ^ejr'ya VJr°^an® S vf , proizvodnje, pač pa tudi " - -Ja-, rekoč »skozi okno«.* No, da vodila za uporabo obvezno ",®KaKo izaaj prc^PeKt°^ ‘ in navodil za uporabo. Več 1 h - '' •' ■■ ■ .k _____J _____________.. .. , - j:: ' glede na majhno število za- poslenih pri tem ni računati in že to pomeni ogromno nalogo, zahtevajočo dokajš-' nja finančna sredstva. Rekli smo torej, da prospekte in podobne publikacije zares nujno potrebujemo in da nam zato ni treba obžalovati vloženih sredstev. Vendar pa so pri tem stvari, zaradi katerih'je porabljenih precej “več finančnih sredstev in hkrati dosežen manj-, ši učinek, torej, izide manj prospektov in podobnega. Zakaj? .Organizacijski predpis določa, da 'postopek za izdajo "prospekta, kataloga; ali druge k omorrialno-tehnične publikacije sproži PSO ali ZTO. Že tu se-začenjajo izdatne težave, predvsem v' ZTO — ki je na primer letos poleti v poldrugem mesecu,'naročil ;več publikacij, kot prej. JV . treh letih — potem pa je šefe po .tromesečnih • urgencah jayjl za izdajo ,nujno potrebni prioritetni vrstni . red. Na podlagi zahtevp. ZTO ali PSO naredi Propagandna služba osnovne podatke za izdajo publikacije v Zavodu za avtomatizacijo. Ta mora . vse. podatke, ki so vnaprej točno dpločeni in kategortei-rani, zrnati in urediti že pri izdelavi dokumentacije, potem pa jih do predaje Propagandi dopolnjevati s spremembami iz proizvodnje, Žal velja to šele za vse raz- , vojne naloge, ki'so jih «tvorili po 1.februarju letos. Iz-, delave dokumentacij za starejše delovne 'naloge ZZA zaradi preobremenjenosti večinoma ne more prevzeti V redno delo — Propagandna služba pa ga v okviru sredstev, s katerimi razpolaga, ne more plačati. Propaganda rešuje primer za primerom, vendar gre to prepočasi. Pregledni zahtevek Propagande za manjtojloče podatke naročenih publikacij pa žal leži na ZZA že preko pol, leta, (Dalje na 6. strani) izvoz leta 1962 izvoz leta 1963 izvoz leta 1964 izvoz leta 1965 $-1,091.113 $ 1,525.000 $ 2,000.000 $ 3,930.000 100% 140% 190% 360 % Na podlagi zgornjih navedb smatramo, da bi Jugobanka morala upoštevati dokazljive zapreke, ki so nam onemogočile izpolnitev izvoznega plana za leto 1964. "Vzroke za nastalo kritično stanje podjetja je treba iskati' pretežno v zaostanku realizacije uvoza reproma-teriala, kar nam na eni strani povzroča nesortira.ne zaloge materiala in vezavo sredstev v zalogah, visoko nedokončano proizvodnjo, kakor tudi onemogočenje izpolnitve naših pogodbenih obveznosti nasproti kupcem, ki postavljajo svoje zahteve in smatrajo naše podjetje kot nesolidnega partnerja; istočasno pa imajo navedeni razlogi za posledico izredno težko finančno situacijo 'našega podjetja. IHB Poleg problema uvoznega repromateriala se pojavlja zastoj v proizvodnji tudi zaradi nedobav domačih proizvajalcev (aluminij, baker, medenina, žice, valjani in vlečeni materiali), ker proizvajalci te materiale na pritisk bank izvažajo, pri tem pa dosegajo nižje cene od tistih, ki jih mora naše podjetje plačevati za uvoz istih materialov. Upravni odbor podjetja apelira na Vas, tovariš podpredsednik, da pod vzamete ustrezne ukrepe; da bi se ta izredno kritična situacija našega, podjetja rešila v. najkrajšem možnem času. Prosimo Vas, da nujno zavzamete Vaše stališče in nas o tem obvestite. 23. nov. 1964 ISKRA KRANJ Predsedmik upr. odb. podjetja: Prane Križaj 1. r. Pripis uredništva^ S podano vsebino so bili seznanjeni: predsednik IS SRS Viktor Avbelj, zvezni sekretar za splošne gosp. zadeve Haitija Pozderac, zvezni sekretar za industrijo Filip Bajkovič, predsednik Odbora za gospodarstvo IS SRS Rudi Čačinovič, sekretar za industrijo SRS Drago Dolinšek, CK ZKJ, CK ZKS, Zveza sindikatov Jugoslavije, Zveza sindikatov Slovenije, generalni direktor Jugobanke Beograd tov. Granfil, generalni' direktor Jugobanke fflfai* Ljubljana dr. Božo Linhart. Spominska plaketa in zahvala Ob desetletnici tovarne avtomobilov »Crvena zastava« Kragujevac, smo prejeli plaketo in spremno pismo direktorja tovarne, ki ga v originalu posredujemo našim bralcem: «■ISKRA« KRANJ Naša Fabrika automobila proslavila je desetogodišnjicu postajanja i proizvodnju 100.000-og vozila. U znak priznanja za uložeme napore u osvajanju i proizvodnji delava kojd ,se ugradjuju u vozila »Zastava«, kolektiv Fabrike aiutamobila je ocBučio da Vašem kolektivu posveti Spornem plaketu koju Vam dostavljamo uz. ovo pismo, izvinjavajuči se što ova predaja nije izvršena na jedan svečaniji način. Pored Spornem plaketa dostavljamo-Vam 1- pismo za-. hvaindcu, koja je pr očitana na svečamoj sednici našeg Radničkog saveta, sa molbom da je na uobičaj-eni način prenesete radiriim ljudima Vašeg kolektiva. , Koristimo priliku da. Vam' i ovog puta izrazimo pumo priznanje za uložeme napore u proizvodnji vozila »Zastava« i zaželimo dalji napredak i uspehe u radu Vaše radne organizacije, jar Vaši uspetsi čine deo naših uspeha. Prenesite,-druganske pozdrave naših radnika radnicima Vašeg kolektiva. • Fabrika .automobila I direktor: Ing. Zečevič Istočasno smo prejeli tudi od delovnega kolektiva tovarne naslednje zahvalno pismo: Dragi drngovi! ■ ' -■ -A ; " , . j . ;č-- ; - Danas, kada slavimo lO-to godišnjicu svog postajanja i ujedno proizvodnju 100.000-og vozila, moramo se setiti i velikih napora koje su za jedrno sa nama podnosdli i raidni kolektivi naših kooperanata i Fabrika unutar Zavoda »Crvena Zastava«, pa prema torne, kada govorimo u uspelima Fabrike automobila govorimo i slavimo naše zajedmi-uspehe. U tam smislu se zahvaljujemo radmim kolektivima Fa-brika naših Zavoda kao i kooperantskih preduzeča na do-šadiašnjoj saradnji, na naporima učdnjenim za' ostvarivanje uspeha koje danas proslavljamo, u riadi da če dalje'jača-nje naše saradnje doneti nove uspjehe. Radni kolektiv -fabrike automobila Z zasedanja DS podjetja Kritična situacija okrog repromatsriala in v tej zvezi kron« v Prilepu, medtem ko odposlana resolucija pristojnemu organu v Beograd, se bo realizacija proizvodnjo devetmesečni periodični obračun podjetja, devetmeseč- v ostalih tovarnah vsaj plini periodični obračun ZZA in poročilo šolskega centra bližala planirani, drugje pa — so bile najvažnejše točke dnevnega reda, o katerem jo bo Celo presegla, je razpravljal delavski svet podjetja na svojem 5. za- Povprečno število zaposie-sedamju dne 27. nov. v dvorani delavskega-samouprav- nih v podjetju se je v pri* ljanja Iskre v Kranju. merjavi z razdobjem pro- . teklega leta povečalo letos za Izmed 65 izvoljenih članov posebnem sestavku. Le nekaj 2391 delavcev ali 25 %. V ce-delayskega sveta je bilo pri- primerjalnih podatkov: loti pa je yse vedno za 2,5 % šotnih le 41, 14 je bilo opra- Proizvodni plan smo po fi- nižje kot je pj/edvideval lani vičeno odsotnih, ostali pa ne- žičnem obsegu proizvodnje sprejet plan. opravičeno. Iz razumljivih doseg:! v treh trimesečjih s Zelo zaskrbljujoče dejstvo vzrokov se zasedanja niso 70,6%, tako da se je vred- je, da se je delež neproduk-mogli udeležiti člani iz Šemi- nost proizvodnje v primerja- tivnega delovnega časa po-ča,ker je bila že naslednji vi z lanskim preteklim ob- večal od lanskega 19,2 % na dan dopoldne otvoritev re- dobjem povečala za 50,6 %. 21,2 %. (Neproduktivni čas konstruirane tovarne. Po -oceni tovarn bomo letoš- obsega državne in narodne Glede ha nastalo situacijo nji proizvodni plan podjetja praznike, letne dopuste in je predsednik DS podjetja realizirali le z 98,3 %, zlasti bolniške izostanke). Vedno Ivo štembergar seznanil naj- zaradi velikega izpada proiz-' številnejše bolniške izostan-prej prisotne o težki sitaa- vodnje v tovarni avtoelek- ,ke bo. treba analizirati in dji v nekaterih tovarnah;, trične opreme. Z manjšopro- ugotoviti vzroke, kjer primanjkuje reproduk- izvodnjo kot jo predvideva Vsota izplačanih osebnih cijskega materiala. Okrog 400 rebalansiran plan je računati dohodkov se je v primerjal-delavcev je trenutno na pla- tudi v tovarnah TEN, Usmer- nem obdobju povečala za čanem dopusta, v prihodnje niki v Novem mestu in »Mi- (Dalje na 6. strani) pa, kot kaže, se bo situacija še : poslabšala z ustavitvijo g* dela v še večih oddelkih. 11 :UO podjetja- je vsestransko I! analiziral to kritično sitaa- servisnem sektorju PSO cijo in sklenil najprej obvestiti pristojne zvezne in republiške organe o tej problematiki. . Predsednik UO podjetja Frapc ; Križaj , je zatem prebral celotno resolucijo in tudi poudaril zaskrbljenost. UO glede pomanjkanja. materialov za proizvodnjo, če pristojni zvezni organi v nekaj dneh ne. bodo storili ustreznih ukre-■ pov za nemoten potek proizvodnje) bo UO v naslednjih dneh predlagal izredno zasedanje DS, na katerem bi razpravljali samo o tem kritičnem problemu. V razpravi je povzel besedo gen. direktor podjetja Dušan Horjak \ in pojasnil navzočim sedanje stafije, nanizal dogodke, ki so privedli do današnje kritične situacije ter nujne ukrepe, s katerimi so zavarovali podjetje pred skrajno neugodnimi posledicami, ki bi lahko nastale ob vedno hujšem pomanjkanju surovin za proizvodnjo. Kako se bo situacija razvijala v naslednjih dneh, bomo še poroča!, vendar pri Vsem tem ne moremo mimo tega, da so člani DS kaj malo posegali V razpravo okrog tega perečega in za podjetje življenjsko važnega problema ter razen redke izjeme (tovariša Rošlja iz Dobrepolja) ostali skoraj indiferentni. Ob takšni situaciji, ko gre za biti ali ne biti, bi bila umestna pač. večja aktivnost članov in strnjenost z enotnimi pogledi in nastopom, ker je pač bistveno prizadeto celotno podjetje. Vsaka mlačnost in nezainteresiranost o položaju pa je nam vsem le v škodo. Za naslednjo točko dnevnega reda — devetmesečni periodični obračun podjetja, so dibbiK člani pismeno po» ročilo o poslovanju podjetja v treh trimesečjih letošnjega leta. Zajetno, izredno zanimivo poročilo bi kazalo prikazati v našem časopisu v Z razčiščenjem . bistva organizacije servisne dejavnosti in s formiranjem samostojne ekonomske enote v Prodajno-servisni organizaciji je servisni sektor dobil pogoje za boljše poslovanje, zlasti pa tudi mesto, ki mu glede na 'pomembno vlogo, ki jo odigrava za celotno podjetje, tudi gre. Tudi z dopolnitvijo svoje notranje organizacijske strukture je servisni sektor omogočil kvalitetnejše opravljanje nalog s tem, da pa je še vedno nerešeno vprašanje zaposlovanja strokovnih ka- ■ dnov, ki bi bili v stanju obsežno dejavnost opravljati v zaželeni ravni. V okviru servisnega sektorja poslujejo zdaj razen lastnih servisnih delavnic, še tehnični oddelek; oddelek za prodajo rezervnih delov in oddelek za pogodbene servisne delavnice.- V poslednjem času smo poročali o izpopolnitvi servisa v Ljubljani ter v Zagrebu, Splitu in na Reki, kjer so zdaj dani ugodnejši pogoji za opravljanje servisne dejavnosti, prav tako pa se je stanje zadovoljivo uredilo tudi v ostalih mestih, razen v Beogradu, kjer, je vprašanje servisa še vedno aktualno in nerešeno. Za nemoteno in uspešno opravljanje servisne dejavnosti so naše servisne delavnice trenutno zadovoljivo urejene, vendar pa jim še vedno primanjkuje nekaterega instrumentarija, prav tako pa tudi- avtomobilov, katerih razpoložljivo število še vedno ni zadostno. Tudi v pogledu strokovnega kadra so še težave, glede tega pa je vodstvo servisnega sektorja mnenja, da ba ga morali dobiti prav iz posameznih tovarn, kar bi se nedvomno koristno odrazilo v nadaljnji servisni dejavnosti, glede na to, da bi ti strokovni delavci Izdelke globlje spoznali in lahko nudi! kvalitetnejše servisne usluge.. Na nedavnem zasedanju upravnega odbora PSO so o servisnem sektorju in njego-' vib problemih obširno razpravljali in; sprejeli Vrsto tehtnih sklepov za njihovo rešitev. Med drugim so sklenili, da je treba,/»upoštevati notranjo samostojnost servisne. službe do tiste .mere, ki jo začrta Vaj o - interesi,. prodajne’ politike podjetja in v teh okvirih graditi' materialno in kadrovsko bazo te “službe. Nadalje je treba urediti interne ekonomske, odnose med Servisno službo in tovarnami, da bi S tem dosegli. najbolj optimalne pogoje za poslovanje, hkrati pa v tem okviru- razčistiti tudi vprašanje cen servisnih uslug in prodajnih pogojev ter cen rezervnih delov. Nedvomno pa je treba za nadaljnjo rast te pomembne dejavno-. sti doseči stalno vlaganje v servisno službo, sorazmerno vlaganjem v razširjeno reprodukcijo podjetja. Prav tako je treba zagotoviti trajno in najtesnejše sodelovanje med Zavodom za avtomatizacijo, tovarnami in Servisno službo in pri tem zagotoviti tudi tekoče izpopolnjevanje kadra v servisni dejavnosti ter omogočiti nadaljnjo zaposlitev potrebnih strokovnih kadrov na produktivnih delovnih mestih ▼ servisni Službi, kakor tudi v najbližji prihodnosti omogočiti opremljanje pogodbenih delavnic z ustreznim instru-mentarijem, naj si bo pod ugodnimi nakupnimi pogoji ali s posojilom na reverz. Upravni odbor PSO jo končno sklenil, da bo v pri* hodnje tekoče spremljal dejavnost in problematiko servisnega sektorja in po danili možnostih skrbel za njegov nadaljnji razvoj in razcvit, skladno z rastjo proizvodnjo. J- m PRAZNOVANJE dneva republike v Kranju Že osmo leto teče, kar je začela sindikalna podružnica v Kranju s proslavami ža vse večje praznike. Tudi to leto je bila proslava za dan republike pripravljena z' vso skrbjo. Pri tako velikem kolektivu je bila disciplina vedno pereče vprašanje,, toda za letos je treba priznati, da so razen ¡redkih izjem skoraj vsi prisostvovali programu v splošni montaži. Zanimivo je, da je bil oder postavljen ob južni steni montaže, kar je bilo za poslušalca nekaj novega, saj je bil do sedaj'vedno na severni strani. Resnici na ljubo: kazalo bi ta način osvojiti! Bilo je manj drenjanja, pa tudi zamudniki so lahko našli svoj prostor. Program je bil sila privlačen. Ob izredni udeležbi poslušalcev je o pomenu praznika govoril predsednik UO tovarne Avrelij Tronkar, ki je poudaril pomembnost II. zasedanja AVNOJ 1943 v Jajcu, kjer so bili postavljeni trdni in močni temelji nove Jugoslavije, ki želi živeti v miru. Mir je posta! glavna in skupna potreba ljudi ne glede na družbene sisteme, v katerih žive/ Po govoru je natopil burno pozdravljen Slovenski ok-let s pisanim programom. Kvalitete okteta, ki s svojim petjem navdušuje poslušalce širom sveta, ne bi kazalo naštevati. Spontani aplavzi po vsaki pesmi, bodisi borbeni, umetni, lirični in veseli, naši ali tuji — so dokaz, kako zna naš delovni človek- ceniti dovršeno petje. Da, in to je bilo res petje! To niso popevke, kjer se pevec pojavi, čez noč... To petje zahteva nekaj let trdega dela, ki traja, nenehno, da lahko poješ najtežavnejše skladbe sproščeno, dejal bi: igraje! Tak se nam je predstavil Slovenski oktet: z.mehkimi in hkrati mogočnimi glasovi, ki so nas v polurnem programu vodili od udarne ^partizanske, do šaljive narodne s Koroške, mehke narodne, občutne črnske, otožne iz Rusije in živahne. Ukrajinske pesmi: škoda, da je pol ure tako hitro minilo; poslušali bi jih še in še. K prvemu delu programa je dodala svoj delež tudi re-eitatoi-ka Ivanka Kopač, vendar recitacija, za • ta. praznik iii bila dobro izbrana-. Ne veni, če je bil v dvorani kdo. Predsednik DS Ciril Omahen jn pionirka osemletke Dr. France Prešeren, si izmenjujeta dobre želje k prazniku republike ki br besedilo razumel oz. da bi lahko besedilo analizirali'Taka besedila šo za ozek krog ljudi. Avtorji takih pesmi živijo v svojem svetu m pesnikujejo v prispodo- Posiu~alci v Kranju so bili s programom zadovoljni bah, ki jih širok krog poslušalcev ne more na hitrico razumeti. Upam, da bo kulturna komisija pri izbiri vsebine recitacij imela, trdnejšo roko. te za l. maj. so reci-_ tacije izzvenele v prazno, in prav bi bilo, naj bodo pesmi razumljive vsem poslušalcem in.naj bodo namenjene prazniku. Pionirka Vodnikova je čestitala v. imenu pionirjev osemletke Dr. Franceta Prešerna iz Kranja in refcitirala »Sanio milijon nas je«. Predsednik DS tovarne tov. Ciril Omahen se je pionirki zahvalil za čestitke in dobre želje, hkrati pa je izročil pozdrave za vse varovance z željo; naj se dobro učijo. . Za »praznično razpoloženje« je nastopil ansambel »Boris Kovačič«. Program je bil ubran po narodni motiviki in ie poslušalcem ugajal. Kot napovedovalec je tov; Rado Kokalj poskrbel za skoraj brezhiben potek • programa. Tudi ozvočenje je bi-; lo~v redu. Za naslednji pro-grani pa bi bilo želeti, da bi kvaliteta izvajanj in. vsebina recitacij ne bi izpadala iz enovitosti programa in- nastopajočih. Iver Obiskali so slepe V novembru je kranjsko tovarna obiskala delegacija Zveze slepih iz Srbije in Vojvodine. Delegacija je vrnila obisk. Zveze, slepim iz Slovenije, ki so pred kratkim obiskali njihovo republiko. V tej delegaciji so bili prisotni tudi predsednica Republiškega odbora Zveze slepih Slovenije tov. Mirili Breznik in 'člani Izvršnega odbora-Zveze . slepih osnovne organizacije Zveže slepih Kranj. Goste je predvsem .zanimalo to., kako se v naši tovarni vključujejo v proizvod- Sio-venski oktet so člani »Elcktromchantke sprejeli z burnim aplavzom Pevka in pevec ansambla »Borisa Kovačiča«, sta s prijetnim petjem ustvarila praznično vzdušje njo, slepi invalidi, kakšen. je njihov delovni učinek, kakš--! ni so osebni dohodki, kakšne odnose imajo s svojimi sodelavci in, pr edposta vi j onimi. kako imajo urejen prevoz -in stanovanje. Na- vsa navedena vprašanja so . dobili odgovore ' s katerimi so. si lahko ustvarili j>ozitivno mnenje. Predvsem so ee zal dovolji-li z odgovorom, da so v preteMih letih-;dobili, 3' slepi družinska stanovanja. Goste je zanimalo tudi. to, kakšne so možnosti v bodočnosti pri zaposlovanju slepih invalidov. Center za rehabilitacijo slepih v Šk. Loki ima vsako leto nekaj slepih reha-h litirancev, ki bi bili sposobni, da se zaposlijo v tovarnah. V naši 'tovarni je zaposlenih trenutno 12 delavcev, ki so vključeni v organizacijo Zveze slepih Slovenije. Pri 6 delavcih je vid tako oslabljen, da .rabijo Spremstvo,-•pri 6 je gibanje možno brez spremstva. Od navedenih je 1 slep od rojstva, 4 so izgubili ;vid v času vojne, 7 pa jih fe izgubilo vid.zaradi, bo-, lezni. Vsem našim' delavcem, ki so postali invalidi zaradi sle-* . pote ali slabega vida mora-- mo dati priznanje za uspešnost in vestnost pri njiho--vem delu. Problem obstaja le pri iskanjrr delbvnih mest,, ki morajo biti- zà njih prqv . specialno prirejena, in. pri priučevanju,.. ki .traja dlje. kot pri zdravih delavcih; Delegacija zveze slepih sé je pohvalno izrazila o skrbi in .politiki zaposlovanja sle-., pih ' invalidov. V okviril .podjetja je zaposlenih 30 slepih delavcev," kar je precejšnje.' število v primerjavi s skupnim številom zaposlenih. S. Z. Stane Zakotnik Dne 26. 11. 1964 je umrl in nas nenadoma zapustil naš Zakotnik Stane — Johan, 'prvoborec in nosilec partizanske . , spomenice-1941 tor- drugih . vojaških odlikovanj. > Rodil se je 1912. leta kot. sin. kmečko-deiavske družine v Dorfarjih ..pri Škofji Loki. Izučil se je za strojnega ključavničarja, kot delavec pa se je" že v predaprilski Jugosia-' viji navzel naprednih misli. Leta 1941 se' je^aktiv-no vključil v NOB. Kot' partizan se. je boril po raznih krajih' Dolenjske, bil je poznan komandir; 'čete v Starem trgu, kašne^ . y ■ Tomšičevi,- brigadi kot operativni oficir." Bil -je težko ranjeni^ Zdravil ■se je, v partizaniski ' bolnici na Rogu in-v Jelendo- lu. Bil je hraber korpan-dant in še danes krožijo po Dolenjskem pripovedovanja o njegovih junaških ^dejanjih, v borbi proti okupatorju in. domačim izdajalcem. Po kapitulaci-. ji. Italije I je . bil komandant Metlike, poznali so ga. na: Koprivniku, Livoldu . in '■• na Kočevskem. IIrabro se je boril do • konca vojne, do osvoboditve našo domovine. . Po demobilizaciji so. je hita 1952 vključil v kolektiv Iskre. 'Delal je v kontroli',' naip pa vrsto let. kot podmojster. v ključavničarski ' delavnici.l Bil jo dober delavec, skromen in pošten tovariš-, vedno dobro razpoložen in poln optimizma. Ker se ’ je : njegovo zdravstveno stanje venomer slabšalo, je leta 1959 odšel predčasno v pokoj,- Toda še vedno ;je rad prihajal, nazaj, v naš kolektiv, zanimali so ga problemi tovarne, rad ser. je ¡sestajal s svojimi sodelavci in bivšimi vojnimi tovariši. 'Bil. je tudi zelo. agilen poverjenik založbe. »Borec,;- od njega smo. kupovali knjigo. -Prestani. Boji in bolezen so mu vzeli .moči; umrl je in zapustil ženo . in hčerkico. 28. novembra smo ga v velikem številu pospremili na njegovi zad- ' inj! .pptij.cnjegova junaška, dola ‘in spomin pa bodo še dolgo živeli, med. nami. ; Franc Križnar SBI l 1 Ssiž m ■E&K-JBam f Me:-vüi g» mm, ssiisii Najzaslužnejši za hitro in usp€sno rekonstrukcijo tovarne kandenžatorjcv v Seimieu. Od desne proti levi: direktor tovarne kondenzatorjev v Semiču Franc Košir, gen. direktor pod-« jetja Dušan Horjak, direktor investicijskega sektorja ing. Gašper Muha in tehnik Tone Petri, ki ima najyeč zaslug pri konstrukciji in montaži strojne opreme za Indijo (Manj* kajo: tehnični vodja tov. Kočevar in tov. Jože Planinc iz ZZA) Neutrudljiv racionaiizator Anton Jež V našem listu smo doslej že nekajkrat, pisali o Antonu Jožu, indjstru v galvaniki in' lakirnici tovarne za elektroniko ,i n a vtomšitiko na. Prionu, ki se je doslej izkazal s kopico racionalizacij I pri proizvodnji: Ker neutrudljivo in nenehno . razmišlja in išče možnosti za boljše, Bit-r rej še in racionalnejše proizvajanj e, spet. stojimo pred tem, da moramo spr^ovoriti p njegovih dosežkih. V svojem nedavnem predlogu upravnemu odboru tovarne je Anton Jež prijavil Bogat spored na proslavi v Horjulu Ob naših na j več j ih državnih praznikih mladinska in sindikalna ' organizacija -pripravita v Horjulu vselej pestro proslavo. Tudi letos ista Za 29. november pripravili bogat ih prav pester program v dvoiani- Prosvetnega doma v ( Horjulu. Po »Internacionali«, ki jo je ‘‘zapel pionirski pevski, zbor . šole v Horjulu, je sekretar tovarne, tjov.- Branko Golobič spregovoril o pomenu praznika in o rasti horjulske tovarne' in njenega kolektiva, šolarji so nato recitirali pesem »29. novem-ber«, za5 njimi - pa. je zapel cicibanski| pevski zbor. Zlasti sta poslušalce, ki jih jc bita dvorana do slednjega kotlet ka ¡polna, navdušili recitacija »Mauthausen« in »Pesem revolucije«. Solidno ih doživeto sta recitirala člana kolektiva; Danica in Matko Zdešar. Prijetnim pesmim, ki jih je .zapel pionirski pevski - zbor s horjulske osemletke, so izmenično sledile zborna in šoto recitacija, dramska sekcija pa je izvedla prizor iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Prav o vseh točkah lahko mimo rečemo, da so bile skrbno pripravljene in dobro podane. Prav ljubko so učenci i. razreda deklamirali pesem »Maršalu Titu ob dnevu republike«. . Sprejemu kopice j cicibanov v pionirsko organizacijo pa je sledil še »Venček narodnih plesov«, ki, ga je dobro izvajala "pionirska ¡folklorna, skupina s Horjulske osemletke. le-temu pa državna himna v izvedbi šolskega pevskega zbora. Petnajst, točk pestrega'sporeda proslave je zadovoljilo številne poslušalce in jim pripravilo Slavnostno vzdušje ob tem našem .pomembnem prazniku. -J- Tudi v Pržanu dostojna proslava , Prav tako, kot drugi, tudi delovni ; kolektiv tovarne za elektroniko in avtomatiko ¡.vsako - leto lepo ■ proslavi praznik republike. Letošnja -proslava je obsegala poleg slavnostnega govora tudi vrsto recitacij, pevskih in zborovskih točk, ki so ogrele udeležence proslave. Po temi programu', pa so imeli »glavno besedo« — »Veseli šentvidčani«, ki so s poskočnimi č vižam i i --prispe vali svoj "delež k veselemu razpoloženju. K proslavi letošnjega dneva republike-: je sindikalna ¡Organizacija tovarne v Pržanu pripravila tudi obisk in skromno obdaritev' Vseh tistih članov kolektiva, ki; so že dlje bolni. Ob tej priložnosti so zastopniki sindikat-: ne organizacije obiskali skupno 34 sodelavcev ih sodelavk na domovih pa tudi v raznih zdraviliščih; '; okrevališčih’ in bolnišnicah, med drugim tudi v Rogaški Slatini, Valdoltri in na Golniku. S priboljški in toplimi besedami so tudi bolnim tovarišem in tovarišicam :. skušali. : ustvariti bolj praznično počutje, zlasti pa so jim iskreno zaželeli,' da bi 'se'čimprej pozdravili in se spet vključili v delovni-kolektiv in njegovo borbo za izpolnitev proizvodnih nalog, -ko- nic manj kot. .51 predlogov racipnalizacij, -jasncč-T- • različnih5 Obsegov. j.n vrednosti. Komisiji za ", '-racionalizacije in tehnične izboijšave.je -¡povzročil-« obilico dela,, ko je morala .vse te .predloge, "obdelati, ugotoviti - njihovo vrednost- -in prihranek. Seve--da je -bilo- med temi- tudi, nekaj v takih predlogov, ki jih komisija ni sprejela,. čeprav lov. Ježu pri tem ni izrekla priznanja za. njegovo prizadevnost:. N e moremo se' sicer spuščati v podrobnejšečopisova-nje posameznih; Ježevih racionalizacij, ker bi nam le — to vzelo: preveč prostora, pač, pa po presoji komisije znašajo letni prihranki zaradi- slednjih’njegovih priznanih racionalizacij okrog 4 milijone dinarjev. Za vse sprejete": predloge racaomali-zacij 'je upravni' odbor, "tovarne - tov. ’Antona Ježa -nagradil- s 76,000 dinar ji. skupnih nagrad' ter- z nekako'¡'simbolično.1 nagrado za ‘ v‘še: tiste, predloge, ki -sicer nišo' bi-lit sprejeti,‘ kažejo .pa na izredno 'prizadevanje tov. Antona Ježa," kako .izlteljšati ¡produktivnost in kvaliteto ter, zmanjševati "prbdZvodite stro-1 ške v galvaniki in lakirnici. . Ker dobri vzgledi vlečejo, ob tej priložnosti še .nekaj besed o nekaterih drugih članih delovnega kolektiva v Pržanu, ki po stopinjah mojstra:’ Ježa .iščejo izboljšave pri delu in racionalizacije v proizvodnji. ¡Tudi te predloge 1 je. komisija. skrbno proučila .in Ugotovila, da je ¡prihranek, i pri " predlogu . Nandeta’ Resmana sicer umesten, vendar premajhen, da bi ga lahko nagradila z več kot pavšalnim • tisočakom, namenjenim - za ■sleherni predlog ’izboljšave. ‘Bolj;uspešna pa sta bila predloga tov. Franca Kržeta| in-Staneta .¡Pipanai Ker . je letni prihranek- po predlogu prve- . ga težko natančno ugotoviti je za svoj predlog prejel 8.000 nagrade, medtem ko po zamisli tov. Pipana znaša' letni prihranek pri izdelavi-tulk za gramofone okrog 1.300.000 dinarjev, za kar je prejel nagrado 10.000 dinarjev; s,,tem se je vpisal v krog tistih,' ki jih pri delu vodi želja, da bi s čim manjšimi stroški izdelali čim’ več kakovostnih izdelkov. Vsem z naše strani toplo priznanje in —’ le tako naprej ! . \ -". -CO- Teorior Markovič , Kruta usoda je iztrgala;: iz naše srede pridnega delavca in dobrega tovariša Teodorja Markoviča; Zaman smo ga 20. novembra pričakovali; kolesja lokomotive. so usta- vila njegovo življenjsko pot. Tragična nesreča je globoko odjeknila v našem 'kolektivu.1 Prišel je . k nam iz bratske' tepubr like Srbije, da tu najde svoj drugi dom. Usoda je hotpia drugače in mu prerano pretrgala nit življenja. , Vestnega sodelavca bomo. ohranili, v najlepšem .spominu. , j Kolektiv tovarne elektronskih naprav Ljubljana Z zasedanja DS podjetja (Nadaljevanje s 3. strani) 50,7%. Ker pa se je v istem obdobju povečalo tudi povprečno število zaposlenih za 25,2 %, je bila povečana vsota izplačanih osebnih dohodkov le polovično uporabljena pri povprečnih osebnih dohodikih. Osebni dohodki v tovarnah sicer hitreje rastejo kot. v ostalih poslovnih enotah, vendar s planom predvideno povprečje osebnih dohodkov enote še niso dosegle, razen tovarn: »Aparati«, ' »TEN«, »ELE-' MENTI« in Propagandne službe. Povprečje sedanjih osebnih dohodkov na zaposlenega v tovarni je 39.763 dinarjev, v skupnih službah pa 61357 dinarjev. Fizični obseg proizvodnje, na zaposlenega je porasel na 2,784.000 dinarjev in je bil tako za več kot 20 % višji kot lani. Pravilnost nekaterih' navedenih podatkov negira pojasnilo finančnega sektorja, češ da manjkajo knjigovodske vknjižbe za več sto milijonov dinarjev. Tovarne namreč niso poslale svojih obvez do ZZA za knjiženje v finančni’ sektor, odtod razlika, "Tei lahko obsega celo 15 % visečih postavk. Postopek zadrževanja računov je financ-, ni direktor -Lojze Vidmar ostro grajal ih pozval enote k večji finančni disciplini in ustreznim sankcijam proti-kršiteljem. Predsednik sindikata ing. Jan je v razpraivi kritiziral nerealno prikazovanje fihanč-nega obračuna, ker vsako leto ugotavljamo pomanjkljivosti. Potrebno' bi bilo, da bi se odgovorni resneje lotili . izdelave obračunov in končali s takim načinom prikazovanja vedno istih napak. V poročilu o poslovanju ZZA v devetmesečnem obdobju letošnjega leta je razvidno, da so 100 % dosegli plan delovne sile, pri tem pa so dinamični plap realizacije dosegli komaj z 88,4%. Podatek dokazuje, da dodatno zaposlovanje ni bilo dovolj smotrno, bodisi, da se je povečalo število zaposlenih v manj produktivnih oddelkih, bodisi, da so se v kolektiv vključevali še premalo izkušeni sodelavci. ■Tudi v strukturi časa se je neproduktivni delovni čas povečal na 15%, a produktivni hkrati zmanjšal na 85 %. V okviru neproduktivnega delovnega časa so se najbolj povečali bolezenski izostanki, redni in izredni dopusti. Ker je tendenca izrazito negativna, se bo treba lotiti. ukrepov za zboljšanje razmerij pri izrabi delovnega^ časa. Kot že omenjeno, je bil dinamični plan dosežen le z 88,4 %, letni plan realizacije pa s 53%, kar je relativno slabše-od lani. Medtem ka. se je dinamika realizacije v prvih trimesečjih kar dobro ujemala s planom, je nastal znaten zastoj- v tretjem tromesečju, tako da ni bil izpolnjen devetmesečni plan. Zaostajanje za planirano dinamiko je precejšnje in je možno, da ne bo izpolnjen letni plan. Ker stroški hitreje naraščajo od realizacije, je znašal doseženi in čisti dohodek le 42 % od /letnega plana. 2iaradi težnje po ohranitvi osebnih dohodkov se je-med letom spremenilo delitveno razmerje in s tem zmanjšal delež za sklade, ki so ostali na ravni lanskega leta. V bodoče bo potrebno zaradi močnega zaostajanja osebnih dohodkov ustvariti trajne možnosti za njihovo povečanje, vendar ne na rovaš zmanjšanja sredstev za sklade. V debati, kd se je nato razvila, so člani DS omenili močno fluktuacijo v Zavodu. Vzroka za to ni iskati v razmeroma nizkih osebnih dohodkih, temveč prej v slabih pogojih razvojne dejavnosti, ki jo obremenjujejo: pomanjkanje strojev in instni-mentarija; eventualno je treba iskati vzroke tudi v medsebojnih odnosih. V zadnji točki dnevnega ,reda je DS sprejel še devetmesečno poročilo šolskega centra. Marjan Kralj Domačini in gostje, med njimi (spredaj) predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS Leopold Krese, poslušajo otvoritveni govor gen. direktorja “ , Slovesna otvoritev rekonstruirane v tovarne kondenzatorjev v Semiču . (Nadaljevanje s 1. strani) iz ZZA, organizatorju izgradnje tovarne direktorju investicijskega sektorja ing. Gašperju Muhi ter projektantom investicijskega sektorja, ki so s svojimi, analizami in načrti precej pripomogli k hitrejšemu tempu -izgradnje tovarne. Vrednost proizvodnje po končani rekonstrukciji je bila predvidena v višini 1200 milijonov dinarjev oz. da se bo dvignila za 4,13 krat. Stvar je danes drugačna, sitj so v prihodnjem letu planirali proizvodnjo v višini nad 3 milijarde dinarjev. Največja težava, M se poraja Ob- tej planirani proizvodnji, je uvoz reprodukcijskega 'materiala. Tovarna mora namreč za takšen obseg proizvodnje uvoziti velike količine reprodukcijskih materialov, - praktično ' za 1,200.000 dolarjev. Glede na sorazmerno majhne izvozne obveznosti morajo po sedanjem bančnem sistemu sa-mofinanciranja deviznih sredstev zato ostale tovarne podjetja odstopiti devize tej tovarni. Člani kolektiva se morajo torej zavedati, da\ je le ob takem vsestranskem Sodelovanju in reševanju problemov odvisna perspektiva tovarne in podjetja nasploh. V imenu 'delovnih ljudi vsega našega podjetja želim kolektivu tovarne kondenzatorjev v Semiču, da bi dobro upravljal s proizvodnimi sredstvi in v bodoče z ra- Ugotovitev, ki je vsekakor vredna premisleka (Nadaljevanje z 2. strani)' Izhod iz tega položaja hi predstavljala primerna služba v okviru ZZA, ki bi tvorila stično točko med Propagando. in ZZA 'za izdajanje publikacij. Takšne službe pa še vedno ni. -Ko Propaganda izdela publikacijo v obliki, godni za tiskamo, jo pošlje v pregled ZZA ter PSO ali ZTO. Ti pregledi trajajo večkrat tudi po več tednov, po izdaji pa se izkaže, da vsestransko odobreni in potrjeni podatki sploh ne ustrezajo. Enako neprijetno je, če se spremembe podatkov aSi pa celo bistvene spremembe asortimana izdelkov v posameznih publikacijah na ieljo koristnika menja med tiskom. Jasno je, da tiskarne takšne spremembe zelo nerade vključujejo v že postavljene, včasih pa celo že delno dotiskane publikacije. Stroški pa seveda izdatno rastejo... Čeprav organizacijsfcijpred-pis jasno določa terminske obveznosti Propagande, se iz dneva v dan pojavljajo nujne zahteve. Zaradi izredne forsi-ranosti izvoza imajo od sredine leta vse publikacije za inozemstvo absolutno prioriteto. Izdajanje mnogokrat zelo zajetnih publikacij dobesedno preko noči je strahovito drago in popolnoma paralizira normalno delo. Še več: tiskarne nam pri forsi-ranih naročilih sicer ustrežejo, saj si takšno delo dodatno izdatno zaračunajo, vendar zaradi njih v nedogled odlagajo tisk redno naročenih publikacij. Skratka: način, kako sedaj izdajamo komercialno - tehnične publikacije, je izredno počasen in drag. Otipljivo škodo bo Propaganda v bodoče vedno dosledneje zaračunavala povzročiteljem — škodo zaradi prepoznega izhajanja publikacij pa je žal nemogoče izračunati, čeprav rezultate vsak dan bridko občutimo na lastni koži. Kaj bi predlagali za izboljšanje stanja v zvezi s »porajanjem« prospektnega in drugega materiala, res he vem, prav pa bi bilo, da bi se k temu zamislili vsi tisti v Zavodu za avtomatizacijo, PSO, ZTO in tudi v Propagandna službi, ki so v taki ali taki meri dolžna skrbeti za to vrsto publikacij in z učinkovitimi ukrepi storiti fes vse, da se ne bi več dogajali" primeri, zaradi katerih izgubljamo izdatna finančna sredstva, ka. bi jih s 'pridom lahko uporabili kjerkoli v našem pod jetja. —J— zumevanjem spremljal rekonstrukcijski program tistih tovarn, ki ga do sedaj iz objektivnih razlogov- niso uspele realizirati. Sedaj je na vrsti kolektiv tovarne v Semiču, da s svojimi materialnimi možnostn>i pomaga k hitri izgradnji celotne »Iskre«. ’ Iskreno čestitam ob S tej priložnosti vsem prisotnim k našemu prazniku republike, posebej pa-.želim, da bi kolektiv tovarne ustvaril čdm-prej nove materialne osnove za dvig življenjskega standarda delovnega človeka.« Generalni direktor je nato po sklepu UO podjetja podelil najzaslužnejšim. denarne nagrade, predsednik-UO tovarne Franc Makovec pa tudi pismene pohvale, ’ Rekonstruirano tovarno je predal kolektivu direktor investicijskega sektorja ing. Gašper Muha, ki je predsedniku DS tovarne ing. Vladimirju Zorcu izročil simbolični ključ. Po krajšem nagovoru je predsednik čmomeljske občinske skupščine tov. Rado Dvoršak prerezal trak in odprl novozgrajeni objekt, nato pa so si prisotni ogledali tovarniške prostore in proizvodnjo kondenzatorjev. Ogled je bil 'posebno zanimiv za prebivalce Semiča, ki so to pdt prvič videli celotno proizvodnjo, ki daje neposredno ali vsaj posredno kruh vsem tathošnjim prebivalcem in je porok za boljši življenjski standard v prihodnosti. Marjan Kralt Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 5. zasedanja DS podjetja (27.11.1964) • Delavski svet sprejema na znanje poročilo o ukrepih - upravnega odbora podjetja in generalnega direktorja ter s poročilom in izvedenimi ukrepi soglaša. DS soglaša tudi s tem, da se najkasneje do 8. decembra skliče izredno zasedanje DS, kjer bo Izključno obravnavana problematika v zvezi s sedanjo situacijo. Delavski svet zadolžuje UO, da pripravi podrobno problematiko^ in ukrepe za sanacijo tega stanja, posebej pa, da obdela in poda pregled zastojev po tovarnah in ukrepov za njih rešite^. Nadalje DS zadolžuje UO, da predvidi ukrepe in reguli-_ ra dotok uvoznega materiala za tovarne oziroma artikle, ki so ključnega pomena za rezultat podjetja in 'nadaljnje njegovo poslovanje. Posebej, naj bo podano tudi poročilo o realizaciji in ukrepih za izboljšanje izvoza v podjetju, kakor tudi, da se razčistijo govorice o dodeljevanju deviz, ko se govori, da le-te niso upravičeno dode-Ijevane v elektroindustriji. V kolikor se to ugotovi, naj se ■ energično ukrepa in zahteva takojšnjo ureditev pri najvišjih organih v republiki in zvezi, in to v imenu delavskega sveta in 13.000-članske-ga kolektiva. # DS sprejema na znanje poročilo - upravnega odbora o Izvršitvi sklepov DS in potrjuje izvršitev teh sklepov s tem, da bodo še neizvršeni sklepi predloženi delavskemu svetu na prihodnje redno zasedanje. . • DS potrjuje predlog UO za dopolnitev člena 75 pravilnika o delitvi OD. • DS sprejema predlagani devetmesečni periodični obračun podjetja skupno s predlaganimi sklepi upravnega odbora. O DS sprejema na znanje poročilo ZZA in periodični obračun za 9 mesecev leta 1964 s tem, da so za rešitev notranje problematike v ZZA samoupravni^ organi ZZA že pod vzeli ustrezne ukrepe, s katerimi je bil seznanjen UO podjetja'in delno tudi DS. Nalogo glede programa usmeritev ZZA pa naj reši team, ki je bil postavi jen - za proizvodni program in dolgoročno usmeritev ZZA. '; 'X- : • DS sprejema na znanje poročilo o 9-mesečnem poslovanju šolskega centra. V celoti se strinja s predloženim gradivom in potrjuje predlog upravnega odbora, da se šolskemu centru čim-prej dodele obratovalna sredstva v višini. 25 milijonov din. Sklepi 8. izrednega zasedanja (»Elek-tromehanike« 28.11.1964) • V zveza s plačevanjem nadomestila za OD delavcem med prekinitvijo \ dela brez delavčeve krivde je DS sprejel naslednji skelp: Za mesec november ostanejo v veljavi določila 17. člena Pravilnika o delitvi OD, s tem, da se ljudem, katerih povprečje je bilo do sedaj nad 25.000 din, tudi v tem primeru zagarantira 25.000 din zaslužka. O zaposlitvi ljudi, ki na svojih delovnih mestih nimajo dela je treba posebej razpravljati in jim določiti drugo delo. Delavski svet poziva vse delavce, ki bi vsled pomanjkanja materiala morali začasno opravljati drugo delo, da takšne ukrepe vzamejo z razumevanjem na znanje, ker je to v sedanji kritični situaciji v interesu celotnega kolektiva, če se bo stanje poslabšalo bodo o načinu izplačila nadomestila za OD samoupravni organi ponovno razpravljali. ® Delavski svet tovarne je mnenja, da sorazmeren del krivde za sedanjo kritično stanje v proizvodnji po tovarnah nosi tudi uprava in skupne službe podjetja ter ZZA. Zato predlaga samoupravnim organom podjetja, da sprejmejo sklep, po katerem naj se delavcem v prej navedenih službah podjetja in ZZA znižajo OD sorazmerno s splošnim znižanjem OD po posameznih tovarnah, kolikor bo do takega' znižanja prišlo. Dopisujte v »Iskro« NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ, TAVČARJEVA 43 Lahko trdim, da je prišlo v našem podjetju do razčiščevanja določenih negativnih' pojavov. Ljudje so postali ne samo samokritični, temveč tudi pogumnejši v obravnavanju napak. Ne oklevajo z odkrivanjem pomanjkljivosti. Brez zavijanja in olepšavanja — naravnost v obraz!, Poprej smo ff govorili: Pri nas so delavci, ki zamujajo- na delo. So poja- poslovni prijatelji? Kaj si bodo ljudje mislili. Da smo že tako na psu! To je resen disciplinski prekršek in Nado je treba kaznovati. Vratar Francelj je pokazal neodpustljivo malomarnost in nespoštljiv odnos do višjih uslužbencev: »Zaradi malenkostne zamude pol urice me je. celih pet minut zadrževal pri vhodu. A mene je čakalo delo.. .«, se je pri- NOVI VAL vi malomarnih odnosov do ljudskega premoženja. .Imamo tudi take uslužbence, ki v potni obračun zaračunavajo več ur, kot pa so jih resnično prebili na potovanju. Nadurno delo je treba odpraviti. Tako je bilo nekdaj. Se-daj pa — konkretno! Zadnjič je. na sestanku poslovodja Miha ostro prijel kurirja Janeza zh-radi določenih napak: »Pomislite, tovariši, poslal sem ga po žemlje s slanino in pivo, on pa se je motovilil debelo uro po, mestu z nekakšno službeno pošto. In če moram jaz delati lačen in žejen. — to mu seveda hi nič mar!« Pod udarcem kritike je bila tudi strojepiska Nada. Kako je mogla dopustiti da je zmanjikčlo kave, ko so prišli na obisk tožil naš nabavni, »čas je že, da javno ugotovimo, kdo so tisti, ki zmanjšujejo naš- delovni učinek!« Pohvalno je tudi dejstvo, da' tudi naša^- disciplinska komisija ener_'č-rio izvaja politiko Čvsrte roke in da s konkretnim iznašanjem negativih primerov vzgojno vpliva ria ves kolektiv. Naj javnost brez olepšavanja spozna dejansko stanje — da pride na povprečnfega člana kolektiva mesečno 0,014 opominov, 0.011 ukorov, 0.006 strogih ukorov in 0,4 dinarje denarnih kazni. Iz raznih vzrokov pa smo izpustili 5 tispčink. Letošnji plan disciplinskega kaznovanja je povečan za 44 odstotkov. S skupnimi napori ga bomo dosegli in presegli — le prav bo treba poprijeti! - Urban Stroji in učenci Zamisel o »stroju za učenje« ima svoje' poreklo iz ZDA. Že nekaj let pa se, uspešno izvaja tudi v SSSR, kjer so na tem že dosegli večji napredek' kot v drugih deželah, (vključno Zahodna Evropa) in kj^r skušajo ' z nadpovprečnimi napori doseči ZDA. 1 Kakšni so prvi. rezultati te metode (ali principa pouka), ki pretendira na to, da bo ¡nekega dne izpodrinil klasične oblike učenja? »Stroj za učenje« v svoji najpreprostejši obliki je garnitura tiskanih kartic. Vsaka kartica obsega majhen del -¡lekcije iz šolskega gradiva in se konča z vprašanjem, itta katero mora učenec odgovoriti. Na naslednji kartici je' odgovor in še nekaj no-!vega gradiva ter novo vprašanje. Ta metoda ima dve [veliki pomanjkljivosti: -učenec — namesto da bi iskal [samostojen odgovor — lahko [vrže pogled na naslednjo kar- tico in 1 nihče ne more kontrolirati n j egov .resnični us-, peh. Prvo tehnično, napravo za šolski pouk so pokazali Američani v Washingtonu. Naprava je podobna majhnemu pisalnemu-stroju, a sistem na katerem je'zasnovana naprava je podoben sistemu nekih quiz-iger. V odprtini te naprave so se prikazovala vprašanja, drugo za drugim, vsako pa je imelo štiri različne odgovore. Kp se je učenec odločil za enega od teh odgovorov, je pritisnil na ustrezno tipko (naprava je imela štiri tipke, po eno za vsak odgovor). Aparat je registriral število točnih odgovorov, dajal ustrezno število točk in za določeno število doseženih poenov nagradil učenca s — sladkorčkom. Precejšnje izboljšanje te naprave je pomenila sprememba, da še je novo vprašanje pojavilo šele potem, - ko je učenec, najprej uspešno rešil prejšnjo nalogo, Vendar pa tisto, kar predstavlja v novem sistemu resnične novost, ni stroj, o katerem mnogo pišemo in govore in o katerem obstajajo mnoge zmotne; predstave, temveč ideja o »programiranju« šolskega gradiva.! Vsebina sistema je v tem, da spretni pedagbgi pretvarjajo gradivo v dolgo verigo vprašanj in odgovorov, sestavljenih iz malih členkov. Učenec na ta način brez večjih težav napreduje korak za korakom v. obvladanju šolskega gradiva. ' Velika prednost programat-skega pouka je tudi v tem, da stroj ne dovoljuje prehoda na naslednje vprašanje poprej, dokler učenec ne obvlada prejšnje vprašanje. Do-sedaj v razrednem pouku ali pa pri učenju iz knjig predavatelj nikoli ni mogel biti popolnoma na čistem, če je učenec . zares dojel celotno gradivo. Razliko med klasičnim poukom in programom^ je okarakteriziral upravnik Centra za programatski po- uk v New Yorku, profesor Komosky, s temi besedami: »Avtor učbenika pravi: Tu sem napisal vse, kar znam. če tega ne moreš razumeti, pomeni, da si zabit. — -Avtor programa pa pravi: Tukaj je napisano vse, kar se moraš naučiti, če tega ne moreš razumeti, pomeni, da sem jaz zabit.« .; Odločilnega pomena pri novi metodi pouka je to, da lahko . vsak učenec dela v skladu z njegovimi lastnimi zmožnostmi, ne glede na to kako hitro, ali kako počasi napredujejo njegovi • součen-ci. Po poročilu V. K. Kortav časopisu »Die deutsche Schu-le« sodeluje že od 1960. lota v neki ameriški šoli prek 2000 učencev v programiranem pouku matematike. Zanimivo je, da ne uporabljajo strojev za Učenje, temveč programirane tekste, ki so natiskani v knjigah. Vsak učenec dela' sam zase, ima pa pravico, da se posvetuje s predavateljem. Uspehi šo presenetljivi:' 34 učencev je obvladalo tudi gradivo na-, slednjega razreda v komaj 6 mesecih. Eden od posebno nadarjenih učencev za matematiki) je predelal gradivi) za ves semester v teku štirih dni! Programirano učenje pa ni treba da bi bilo prikladncr" za pouk vseh predmetov. Nâ skupščini, fondacije za znanstvene raziskave družbe .»Volkswagen« v Bad Harz-burgu so poudarili, da so predmeti, ki so na podlagi ameriških^ izkušenj posebej ugodni za programiranje. To so anatomija, kemija, elektronika, tuji jeziki, genetika, logika, matematika, glasba, fizika in psihologija. Toda ne programirani pouk in ne jezikovni laboratoriji, ki prav tako dajejo pouk s pomočjo strojev, ne izključujejo predavatelja in ga ne morejo zamenjati. Osvobajajo ga samo rutinerskega dela in mu puščajo več časa za stik z učenci» »šola bodočnosti«, pravi dr. Lams-dane s Kalifornijske univerze, »bo podobna panju, kjer bo imel vsàk učenec svojo sobo za učenje; imel bo sapio nekoliko dvoran za zbiranje učencev«. ( »Handelsblatt« ) Izredni sklepi DS , .Elektromehanike ‘ \ Na 7. zasedanju delavskega sveta »Elektromehanike« je bila prva točka dnevnega reda povsem nekaj novega in sicer: Vprašanja članov DS. V težki situaciji zaradi pomanjkanja repromateriala, ko nad 200 ljudi ostaja brez dela, pa je bila ta točka več kot potrebna. ■ Na stavljena vprašanja sta odgovarjale direktor tovarne ing. Danilo Dolgan in ko-; mercialno \ tehnični svetnik tov. Maks Vertačnik. Iz posameznih ' pogovorov je bilo' (tokaj jasno, da je tudi znotraj Iskre dokaj malomarnosti, nevestnosti ih pomanjkljive odgovornosti, kar se v sedanji situaciji kaže z vso ostrino. Vprašanje pa je, če bomo v pravems, trenutku znali te pomanjkljivosti tudi odpraviti, ker se krivda tako rada prenaša z, rame na ramo in nihče ne zna, ne more, ali .pa ne upa načeti začaranega 'kroga. To se. je jasno pokazalo tudi na sestanku, ki so ga sklicale družbeno- politične organizacije' »Elektromehanike«. Tri ure so-vodilni delav« ci tovarne in podjetja govorili o napakah, 'ki jih naenkrat lahko ysi vemo!? Do takrat je le majhno, število kolektiva vedelo za skoraj, ne-' mogočo birokracijo na relaciji tovarne, PSO in ZZA, za pomanjkljivo organizacijo v podjetju kot tudi. v tovarnah in za razne spodrsljaje raznih služb ipd. Da tudi direktorji toyarn, služb, PSO in ZZA niso povsem na tekočem kaj in kako delajo šefi sektorjev in oddelkov, je bilo dovolj jasno povedano. Zaključek sestanka je bil sicer optimističen v tem, da naj se takoj podvzamejo ukrepi za odpravo teh napak, vendar je jasno, da brez, potrebne ostrine ne bo . pravih uspehov. Delavski svet je na zasedanju 25. novembra sprejel periodični obračun tovarne za tretje tromesečje 1964, ki kaže zadovoljivo sliko. Ker pa bodo naslednji, meseci zaradi pomanjkanja deviz za uvoz repromateriala, po vseh vidikih dokaj neugodnejši, je DS tovarne sprejel naslednje sklepe: — Z vsemi razpoložljivimi sredstvi naj- se nadaljuje prizadevanje za znižanje zalog, zlasti na zalogah nedokončane proizvodnje, ki se je le-. tos občutno povečala, pa tudi na zalogah materiala, ki so previsoke. DS tovarna zahteva, da se zmanjša, stanje' kupcev ih pospeši izterjave:- — Poleg normalizacije stanja kupcev, naj skupne službe podjetja poskrbijo in organizirajo poslovanje tako, da nam bodo v stanju, dajati pravočasne podatke o zalogah, realizaciji in reklamacijah naših kuprev,' ki se nanašajo na našo tovarno. Poenoti in poenostavi,, naj se tudi medtovamiški promet in ugotavljanje dohodka. — V tovarni naj se pospeši-delo v zvezi z uvajanjem me-.hanografije pri planiranju in obračunu proizvodnje. — Povečati je treba prizadevanje za zadostno' in pravočasno preskrbo kritičnega materiala in razen nabavne službe mobilizirati v okviru možnosti tudi druge ljudi, ki šo taka dela sposobni opravljati,- •— Z ozirom na težave, ki se pojavljajo v proizvodnji, DS opozarja, da je celotni- rezultat lahko slabši, kot ga izkazujejo dosedanji obračuni in je potrebno, | da vse službe v tovarni in podjetju ter posamezne delovne enote varčujejo in poslujejo z najmanjšimi možnimi »stroški. Sklepi so torej dahi. Naloga DS pa je,, da izvajanje teh sklepov tudi nadzoruje, sicer bo trenutna akcija spet izgubila na svoji moči, kar se tako rado dogaja. UO in DS sta imela te dni še izredne seje, o čemer borno poročali v naslednji številki. Adn Tudi strelci "kranjske tovarne so tekmovali na dan republike . Športno tekmovanje SC - Iskra V petek 27.. novembra 'je bilo v Kranju, v počastitev dneva' republike prirejeno tekmovanje- v športnih' disciplinah. Tekmovanje je organiziral koordinacijski odbor 'vseh treh šol, ki eo vključene v šolski -center. Športna srečanja šo potekala na kranjskih športnih objektih. Tako so dijaki tekmovali v košarki v telovadnici TTŠ, v plavanju v zimskem bazenu v Savskem logu, v odbojki v telovadnici kranjske gimnazije, v namiznem tehisu v telovadnem domu TVD -Partizan« Stražišče, v šahu pa so tekmovali ' v razredih Tehniške srednje • šole. Doseženih' je Kilo nekaj izredno dobrih rezultatov. Posameznim. tekmovalnim ekipam. ki so zmagale v svojih ■disciplinah, so bile podeljene diplome, prav taho tudi ne- Proslave v počastitev dneva republike na šolah ŠC Na vseh treh šolah Šolskega Centra tovarne Iskia so bile v dnevih pred praznikom republike prirejene šolske-proslave,- ki so jih organizirali posamezni mladinski aktivi na šolah,-s pomočjo predavateljev, ki predavajo Slovenski jezik. Proslave so bile* v T.inhliani v šolskih prostorih Poklicne— šole, v Kranju, pa v dvorani delavskega samoupravljanja tovarne Elektromehanike. Izredno, zanimiva je bila. proslava TSš ■— KRANJ, kjer so dijaki na proslavi tildi zapeli nekaj pesmi, ki sp. jih naštudirali sami v prostem času. B. H katerim najboljšim posamea-n ikone-- Ekipi, ki je zmagala v skupnem plasmaju, to se pravi,- da je osvojila največ točk -v vseh disciplinah, je bil podeljen prehodni- pokal ŠG, Tekmovanje je dobro organizirate mladinska Organizacija TSŠ — KRANJ, saj SO borbe potekale točno po pro-gramu. Računa se, da bodi) taka tekmovanja postala tradicionalna, tako da bo vsaka’ šola enkrat prevzela organizacijo. , Prihodnje tekmo« 1 vanje bo po vsej verjetnosti 25. .maja za dan mladosti V Ljubljani. M REZ ULTATI: Košarka: L PŠ. Ljubljana, 2. PŠ Kranj, 3. TSŠ Kranj.' ’ Namizni tenis: 1. TSŠ Ljubljana, 3. PŠ Kranj, Plavanje: 1. TSŠ Kranj, 2. PŠ Ljubljana, 3. PŠ Kranj, Odbojka: 1. Pš Ljubljana, 2. TSŠ Kranj, 3. Pš Kranj; Nogomet TSŠ - Kranj : PŠ Ljubljana 0:5 1:0 u »/ r PŠ Kranj : PŠ Ljubija 5 1 TSš Kranj : PŠ Ljubija Novi radijski sprejemnik ISKRA, tovarna za elektroniko in avtomatikp v Prža-nu pripravlja za prodajo d vi j nova radijska sprejemnika tipa BLED. Prvi UKV tip je v popolnoma tranzistorizira-ni izvedbi; drugi tip pa je namizni, s pogonom na tok ali na baterije. Za BLED UKV vlada že precejšnje zanimanje pri—kupcih; ker so že prvi preizkusi pokazali, da imajo ti aparati precejšnje tehnične prednosti pred tovrstnimi aparati drugih proizvajalcev. Ne pretiravamo, če rečemo, da tržišče to novost komaj pričakuje, upamo pa tudi, da ne bo ostalo le pri kaki nepomembno V' malem nogometu je za dan republike igralo več ekip. Na sliki: majhni — poskusni seriji! kranjska tovarna in »Prototip« — ZZA. Rezultat srečanja: 4:1 moštvi »Tehnični sektor«, Šah . 1. TSŠ Kram j (9 točk), 2. PŠ Ljubi jaifa (8.5), 3. PŠ Kranj (4.5 točke). Skupno število osvojenih točk 1. Tehnična srednja Šola' Kranj (34 točk), 2. Poklicna šola Ljubljana (26), 3. Poklicna šola ’ Krahj (19 točk). Prehodni pokal je osvojila Tehniška srednja šola Kranj; * B. Ž. . S K R A — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehansko telekb. munikacije elektronike in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec —izhaja tedensko — Tisk in klišeji:. »CP Gorenjski tisk« Kranj