IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/VIII, november 2015, str. 36 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/ VIII November 2015 MOZAIK IRDO HORUS 2015 Str. 4 Str. 13 Str. 16 Str. 10 Sanaga Javno podjetje d.o.o. Nagrajenka Horus 2015 za velika podjetja Pogovor s clanico ocenje- valne komisije Horus nagrade dr. Uršo Golob Znani so Horus nagrajenci in prejemniki priznanj nagrade Horus 2015 DO v slovenskih podjetjh Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. Nagrajenec Horus 2015 za majhna podjetja MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Darija Cvetko Sodelavci: Barbara Bradac, Monika Rajšp Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom Inštituta IRDO. Vsebine IRDO 4 Prejemniki nagrade Horus 2015 7 Delo ocenjevalne komisije 10 Intervju: dr. URŠA GOLOB Clanica ocenjevalne komisije Horus 12 Kako nastanejo Horus nagrade Oblikovalca Marko in Marika Pogacnik predstavita svoje delo (film ) 13 Horus 2015 za majhno podjetje: Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o. 16 Horus 2015 za veliko podjetje : Snaga Javno podjetje d.o.o. 18 Predstavitev prejemnikov Posebnih priznanj Horus 2015 21 Intervju: IRENA METERC 10. slovenski forum inovacij 23 Raziskava Reus 2015 Premiki in izzivi pri ravnanju z energijo 25 Slovenski možgani krožijo prek meja, porocilo o konferenci 26 Mladi Maribor 2. lokalni program mladih v MOM 28 DO v Sloveniji 30 DO v Evropi in po svetu 32 Dogodki, konference 34 Razpisi in priložnosti V dnevih, ki so pred nami in ki so se zaceli s prižigom prve adventne svecke, si vzemimo cas za razmišljanje. Ne, kaj lahko drugi naredijo za nas, pac pa kaj lahko mi spremenimo. Veliko podjetij v Sloveniji je stopilo iz ozkoglednosti, da mora biti podjetje zgolj in samo organi-zacija, ki prinaša dobicek. Ne slepimo se. Dobicek je pomemben, a pomem-bna je tudi pot in ljudje, ki nam poma-gajo pri doseganju le-tega. Inštitut IRDO je zato letos že sedmic zapored nagradil družbeno odgovorna sloven-ska podjetja z nagrado Horus – sloven-sko nagrado za družbeno odgovornost. Podjetja, zavodi, posamezniki, ki po svojih moceh cim vec vlagajo v družbe-no odgovorno delovanje s tem krepijo slovensko in mednarodno družbeno odgovornost. Iz Raziskave REUS 2015, o kateri tudi porocamo v tokratnem Mozaiku, izha-ja, da so v gospodinjstvih še vedno veli-ki potenciali za zmanjšanje porabe energije. Perilo pri maksimalni tempe-raturi še vedno pere vec kot cetrtina anketirancev, elektricne kuhalne ploš-ce predcasno ne ugaša skoraj polovica, racunalnikov in televizorjev pa ne izkla-pljamo tudi, ko jih ne uporabljamo. December je dober mesec za trgovce. Lahko pa se tokrat odlocite in podprete lokalne podjetnike, pri bližnjem kmetu narocite sestavine za božicno vecerjo in tudi tako zmanjšate ogljicni odtis. Ker pa ni bistvo zgolj v sprejemanju daril, ampak tudi dajanju, pa lahko kak-šno knjigo, na kateri se v vaši knjižni polici nabira prah, podarite otrokom, ki jim možnosti za branje primanjkuje. Akcija poteka do konca leta. Knjige so namenjene ucencem Osnovne šole Veržej, otrokom iz ene najmanjših slo-venskih obcin z roba Prlekije. Želimo vam lep decembrski cas, ki pri-haja. Vzemite si cas in obišcite tiste, na katere ob vsakodnevnem hitenju poza-bite. Saj vemo: vse lahko povrnemo, tudi izgubljeni denar, izgubljenega casa nikoli. Naj se vas dotakne ta božicna reklama. Uredništvo revije Mozaik Spoštovane clanice in clani! Znani so nagrajenci nagrade Horus 2015 str. 4 Preberite, kdo so nagrajenci Slovenske nagrade za družbeno odgovor-nost Horus 2015 ter kdo so prejemniki posebnih priznanj te iste nagrade. Delo ocenjevalne komisije str. 7 Pri prijavi na razpis Horus morajo podjetja izpolniti vprašalnik, ki ga skrbno pregledajo in preucijo clani ocenjevalne komisije. Njihovo delo mora biti kriticno in objektivno. Letos je vprašalnike ocenjevalo 30 ocenjevalcev. Mladi Maribor str. 26 18. novembra 2015 so v prostorih Mladinskega kulturnega centra Maribor obravnavali popravke 2. lokalnega programa mladih za obdobje 2015-2020. Slovenski možgani krožijo prek meja str. 25 Eden od namenov konference Slovenski možgani krožijo preko meja je tudi krepitev tako imenovanega »kroženja možganov« kot alterna-tivi vse vecjemu izseljevanju najuspešnejših mladih oziroma »begu možganov«. 10. slovenski forum inovacij str. 21 Z Ireno Meterc iz javne agencije SPIRIT Slovenija smo se pogovarjali o 10. slovenskem forumu inovacij in zakaj je dogodek pomemben za slovenska podjetja. Prejemniki Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2015 Nagrajenci HORUS 2015 so: Identiks karticni sistemi d.o.o., Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o., Novo Nordisk d.o.o., Snaga Javno podjetje d.o.o., Bolnišnica Sežana. Posebna prizna-nja so prejeli Mirjam Muženic, izr. prof. dr. Urša Golob Podnar, dr. Timi Ecimovic, Jurcek Nowakk, Anita Ogulin. IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, SPIRIT Slovenija, javna agencija in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi so v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno – interesnimi organizacijami, 17. novembra 2015, v dvorani Športnega centra HIT, v Šempetru pri Gorici, razglasili prejemnike Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2015. Podelitev nagrad je potekala v sklopu 10. Slovenskega foruma inovacij in pod castnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slo-venije Boruta Pahorja. V kategoriji podjetja so nagrado HORUS 2015 prejeli: mikro podjetja: Identiks karticni sistemi d.o.o., majhna podjetja: tudi letos Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o., srednje velika podjetja: Novo Nordisk d.o.o., velika podjetja: Snaga Javno podjetje d.o.o.. Nagrado HORUS 2015 v kategoriji zavodi je tudi letos prejela Bolnišnica Sežana. V okviru nagrade HORUS so bila na prireditvi podeljena tudi posebna priznanja. Posebno priznanje novinarju je bilo podeljeno Mirjam Muženic. Splošno pose-bno priznanje pa so prejeli izr. prof. dr. Urša Golob Podnar, dr. Timi Ecimovic, Jurcek Nowakk in Anita Ogulin. »V sedanjih mednarodnih razmerah, ko je ogrožen mir in je beguncev na svetu vsaj 60 milijonov, kar je vec kot žrtev druge svetovne vojne, se še bolj kot pred nekaj leti kaže, da so imeli prav strokovnja-ki in politiki, ki so opozorili ves svet, da cloveštvo nima svetle in mirne bodocnosti, ce ne uveljavi vrednot družbene odgovornosti, torej odgovornosti vsakogar do družbe: pristojnost, preglednost, eticnost, spoštovanje vseh deležnikov, prava, mednarodnih norm in clovekovih pravic. Z nagrado HORUS že sedmo leto prispevamo k zavesti ljudi, da je družbena odgovornost sestavni del nujne skr-bnosti ljudi in njihovih organizacij do ljudi in narave, se pa tudi splaca družbeno in osebno ekonom-sko. Letošnji prijavljenci to dejstvo dokazujejo. Kaže jim cestitati za uspešen trud,« je v uvodniku v zbornik finalistov Horus 2015 zapisal zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovno-organizacijskega odbora nagrade Horus in predsednik Strokovnega sveta inštituta IRDO. Ocenjevanje je potekalo v dveh krogih, ocenjevalo je 30 ocenjevalcev, ki so bili razdeljeni v vec pod-skupin. Clani ocenjevalne komisije so bili imenovani iz vrst organizatorjev, podpornih partnerjev proje-kta, strokovnih organizacij. Delo je potekalo od oktobra do novembra, pri ocenjevanju je bil poudarek dan celovitim pristopom k družbeni odgovornosti, njihovim projektom, aktivnostim ter spremljanju družbenih ucinkov. Vprašalniki in ocenjevanje je bilo, kot vsako leto doslej, povezano z merjenjem družbenih ucinkov podjetij ter standardom za družbeno odgovornost ISO26000. Med finaliste nagrade HORUS 2015 so se uvrstila vsa podjetja, ki so dosegla vsaj 51 % vseh možnih tock v prvem krogu ocenjevanja. Finalisti razpisa za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2015 v posameznih kategorijah, po izboru ocenjevalne komisije (1. krog ocenjevanja), so bili ob nagrajencih še: v kategoriji majhna podjetja: Goricanka, podjetje za trgovino, turizem in gostinstvo Trdkova d.o.o., Javno podjetje Marprom d.o.o., Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o., ABBVIE, bio-farmacevtska družba, d.o.o. in Racunovodski servis ZEUS, d.o.o.. V kategoriji srednje velika podjetja sta bila finalista Horus 2015 še: SNAGA, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve, d.o.o., ter Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d.; v kategoriji velikih podjetij pa: Lidl Slovenija d.o.o. kd., in NLB d.d.. V kategoriji zavodi so bili finalisti Horus 2015 še: Inštitut za promocijo varstva okolja, Knjižnica Franceta Balantica Kamnik in Center urbane kulture Kino Šiška. »Odgovornost, odgovornost. Do sebe. Do soljudi. Do narave. Odgovarjamo za posledice svojih dejanj. Sebi. Ljudem. Potomcem. Naravi. Odgovarjamo za to kar smo že storili. Odgovarjamo za tisto, cesar nismo storili, pa bi morali. Ali smo kot posamezniki pripravljeni osebno odgovarjati za svoja dejanja? Doma, na ulici, v podjetju, v državi. Ali se še vedno skrivamo za kolektivno odgovornostjo? Posedovan-je moci pomeni še vecjo odgovornost. Ali se je zavedamo? Radi smo uspešni. Kaj pa je naše merilo uspeha? Ali to, kar sami menimo o sebi, ali tisto kar drugi obcutijo zraven nas. Zaposleni. Kupci. Part-nerji. Sosedje. Razvijamo produkte, ponujamo rešitve. Natancno vemo kakšne in na kakšen nacin. Ali se tudi vprašamo zakaj to pocnemo in kakšne so posledice naših dejanj? Kaj je kljucni namen odgovor-nosti, osebne ali korporacijske? Pozitivni prispevek, ki ga dajemo širši skupnosti je naša najemnina za bivanje v njej in na našem Planetu. Ali smo redni placniki? Odgovornost leži na naših ramenih in je v naših rokah. Ce se ji odrecemo, izgubimo priložnost, da spremenimo svet na bolje,« je ob podelitvi letošnjih nagrad povedala predsednica Ocenjevalne komisije Horus 2015 Alenka Hren iz SPIRIT Slove-nija, javne agencije. Podporni partnerji nagrade so bili: Ameriška gospodarska zbornica, CNVOS – Zavod Center za informi-ranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo za marketing Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, Londonska šola za odnose z javnos-tmi, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Slovenski forum socialnega podjetništva, Slovensko združenje za kakovost in odlicnost, Štajerska gospodarska zbornica, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavod PIP, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje Manager. Medijski partnerji nagrade HORUS 2015 so: Med.Over.Net, Moja Slovenija, osrednja revija za Slovence po svetu in zamejstvu. Partner klipinga je bil Press Clipping d.o.o. Pokrovitelji podelitve so bili SPIRIT Slovenija, javna agencija za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, SPIRIT ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnolo-gijo RS. Castni pokrovitelj nagrade je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Letošnji zbornik o nagradi Horus je objavljen na zgošcenki in brezplacno dosegljiv na spletni strani nagrade Horus – www.horus.si. Koncno porocilo ocenjevalne komisije Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2015 z vsemi obrazložitvami je objavljeno na spletni strani http://www.horus.si/zbornik-2015/. Kmalu po prireditvi bo na spletni strani www.horus.si objavljena še fotogalerija s prire-ditve. Vabimo tudi k ogledu filma o nastajanju nagrad za družbeno odgovornost Horus, ki jih ustvarja-ta Marko in Marika Pogacnik. Organizatorji vabijo slovenska podjetja in zavode ter posameznike, da predstavijo svoje družbeno odgovorno delo in se že spomladi 2016 prijavijo na tekmovanje za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2016. Iskrene cestitke vsem nagrajencem in finalistom Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2015! Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Delo ocenjevalne komisije Foto: Anže Krže, Mediaspeed.net Izbor finalistov in nagrajencev zahteva veliko organizacijskega truda in resno ter kriticno delo clanov ocenjevalne komisije. Tudi letos je ocen-jevanje potekalo v dveh locenih krogih, 30 ocen-jevalcev pa je ocenjevalo neodvisno, brez pozna-vanja imen in rezultatov drugih ocenjevalcev v postopku ocenjevanja. Clani ocenjevalne komisi-je nagrade Horus 2015 so bili imenovani iz vrst organizatorjev, podpornih partnerjev projekta, strokovne in drugih javnosti. V prvem krogu so bili clani ocenjevalne komisije Maja Recnik, Vinko Nedelko in doc.dr. Jernej Belak za velika podjetja; Viviana Žorž, Angelca Ademovic in Karidia Toure Zagrajšek za majhna podjetja; mag. Alenka Marovt, Drago Kos in Jana Petkovšek Štakul za srednje velika podjetja; Bar-bara Pavlin, Mušic Matej in dr. Zvone Žigon za mikro podjetja in posebna priznanja ter Jože Gornik, Lidija Novak in Marjetka Kastner za zavo-de. Clani drugega kroga ocenjevanja, katerih naloga je bila izbor nagrajencev in prejemnikov poseb-nih priznanj, so bili Jože Smole, izr.prof. dr. Urša Golob Podnar in Breda Vodopija za velika podje-tja, dr. Borut Bratina, Igor Stražišnik in Mateja Valenci za majhna podjetja; Alenka Jakomin, Vera Aljancic Falež, in mag. Natalie C. Postružnik za srednje velika podjetja; dr. Vesna Žabkar, Bla-ženka Kramar in Alenka Hren za mikro podjetja in posebna priznanja ter Irena Meterc, zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej in Irena Dobnik za zavode. Predsedniki/ce posameznih komisij so bili prvo imenovani clani v posamezni skupini. Predsednica celotne ocenjevalne komisije v obeh krogih je bila Alenka Hren. Clani ocenjevalne komisije menijo, da je bilo kot v preteklih letih, tudi letošnje ocenjevanje zahte-vno, a tudi jasno, konkretno in pravicno. Niso dovolili možnosti medsebojnega vpliva ocenje-valcev, odlocitve so prepustili statisticnim oce-nam, ki pa so na koncu pokazale, da so zmagali tisti, ki so si zmago resnicno zaslužili. Po pravilni-kih nagrade Horus jo je v naslednjih dveh letih tudi mogoce odvzeti, ce se pravno-formalno izkaže, da bi prejemnik ravnal v nasprotju z zako-nodajo ali drugace kršil nacela družbene odgo-vornosti. Zato v tem primeru prosijo za pozorno oko javnosti in njeno opozorilo, ce nagrajenci na tem podrocju ne bi delovali odgovorno. Komisija ugotavlja, da je bilo ocenjevanje zahte-vno, kot vsako leto doslej. Število razpisanih kategorij je bilo vecje za eno (mikro podjetje) kot preteklo leto. Prijavljenih kandidatov je bilo vec kot pretekla leta, celo najvec doslej. Tudi letos so ocenjevalci ob statisticnih zapisovali še opisne ocene, kar je omogocilo dodano vrednost samemu procesu ocenjevanja. Prijavitelji v prijavah najbolj izpostavljajo skrb za svoje zaposlene in varovanje okolja. Vsi kandida-ti navajajo veliko dobrih idej in zamisli, kako z razpoložljivimi viri odgovorno ravnati z vsemi svojimi deležniki. Obravnavane vloge kažejo tudi na to, da se odnos do družbene odgovornosti v slovenskih podjetjih seli iz podrocja zapostavljenosti na raven zavedanja, da brez takšne odgovornosti, uspeh in razvoj podjetij in (nacionalnih) gospo-darstev sploh ni možen. Preseneca dejstvo, da je v obravnavanih podjetjih družbeno odgovorno delovanje formalizirano in sistematizirano in to (pri proucevanih podjetjih) na zelo visoki ravni. Kot se pojavljajo problemi in ovire pri vsakodne-vnem poslovanju podjetij, so seveda prisotni problemi tudi na podrocju implementacije druž-bene odgovornosti. Pridobiti nagrado Horus ni lahka naloga. Organi-zacija mora imeti izoblikovano jasno strategijo razvoja družbene odgovornosti, nekaj let jo mora že aktivno udejanjati v svojem poslovanju, v delo mora vkljucevati razlicne deležnike – od zaposlenih, do kupcev in dobaviteljev, širše sku-pnosti in upoštevati zahteve naravnega okolja. Da to organizacija lahko pocne, se mora k druž-beni odgovornosti zavezati predvsem vodstvo, nato pa vsi zaposleni in drugi sodelujoci v proce-su ustvarjanja izdelkov, storitev. Upoštevati morajo razlicne standarde (npr. standard za dru-žbeno odgovornost ISO 26000), inovirati, prejeti nekaj nagrad na tem podrocju ter delovati z zgledom. Organizacija ne sme biti kaznovana in nepošteno poslovati. V boj za to nagrado torej ni lahko vstopiti, ko pa si v tekmi zanjo, svojo druž-beno odgovornost zlahka izpopolnjuješ. To dokazuje kar nekaj dosedanjih Horus nagrajen-cev – povratnikov, med katere lahko zagotovo štejemo tudi letošnja nagrajenca, Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. in Bolnišnica Sežana. Tekmovanje za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost je v sedmih letih svojega obstoja doseglo konkretne rezultate. Da lahko uspešno deluje na družbeno odgovornem podrocju, mora organizacija v okviru te nagrade uravnoteženo usmerjati svojo pozornost na vec podrocij druž-bene odgovornosti (okolje, zaposleni, kupci in dobavitelji, skupnost, clovekove pravice, eti-ka…), pa tudi na vodenje. Njeno delovanje naj bi bilo usklajeno s standardom za družbeno odgo-vornost ISO26000:2010 in omogocalo merjenje družbenih ucinkov pravne osebe. Kot doslej, tudi letošnje tekmovanje za nagrado Horus kaže, da so družbeno odgovorne prakse podjetij, zavodov in posameznikov izredno zani- mive in poucne, z izmenjavo mnenj in predlogov v okviru nagrade Horus pa jih lahko še ucinkovi-teje nadgradijo. S pomocjo 30 neodvisnih ocen-jevalcev so kandidati tudi letos pridobili drago-cena mnenja, kaj lahko pri sebi še izboljšajo, kaj je morda slabše, pa bi potrebovalo nadgradnjo, in seveda, kaj si zasluži vso pohvalo. Ta obvestila bodo v naslednjem mesecu prejela vsa podjetja in zavodi, ki so sodelovali na tem razpisu. Clani ocenjevalne komisije verjamejo, da bodo svojo moralno obvezo, širiti dobre prakse na tem podrocju, prevzeli tako nagrajenci, kot fina-listi in da se jim bodo v prihodnjih letih pridružili še mnogi drugi. Namrec, nagrada Horus ni le analiza stanja družbene odgovornosti, ki organi-zaciji omogoca pripravo lastne strategije za raz-voj družbene odgovornosti. Je mnogo vec: je nagrada za vložen trud vseh deležnikov organi-zacije, je nagrada za zdravo organizacijo, pa najsi bo to podjetje, društvo, zavod, posameznik ali država. To dokazujejo številne pobude zaposle-nih v nagrajenih podjetjih, ki po prejemu nagra-de Horus pospešeno inovirajo in prispevajo k razvoju podjetij, kjer so zaposleni. Skupaj z last-niki so ponosni na delo v teh organizacijah in na njihovo družbeno odgovornost. Zavedanje o tem širijo na svoje poslovne part-nerje, od dobaviteljev, do kupcev, to pa seveda opazijo tudi mediji, ki o takšnih podjetjih z vesel-jem porocajo in širijo zglede dobrih praks. Vsem nagrajencem, prejemnikom posebnih pri-znanj in finalistom Horus 2015 za njihova priza-devanja in zgledno ravnanje na podrocju druž-bene odgovornosti iskreno cestitamo. Hkrati pa jih vabimo v aktivno delo v POSLOVNI KLUB HORUS - mrežo družbeno odgovornih podjetij, ki posreduje znanja in izmenjuje izkušnje. Pos- lovni klub HORUS je klub družbeno odgovornih (t.j. do ljudi in narave) podjetij, finalistov in nagrajencev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus. Clani kluba želijo spremeniti dojemanje družbe-ne odgovornosti v podjetjih, in preko podjetij širiti družbeno odgovornost v javne ustanove in državne organe ter posledicno tudi preko njih do najmlajših v vrtcih in šolah. Delujejo z namenom, da z družbeno odgovornostjo vplivajo na obliko-vanje širših družbenih ucinkov, zlasti na uspeš-nost Slovenije in dobro življenje njenih prebival-cev. Do leta 2018 pa želijo postati poslovni klub z najmanj 100 aktivnimi clani, trenutno jih je vkljucenih vec kot 60. Vir: Porocilo o delu ocenjevalne komisije za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2015, 12. 11. 2015 Alenka Hren, predsednica ocenjevalne komisije Horus 2015 dela pa smo dela pa smo Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO in koordinatorica projekta Horus Ste izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljublja-ni, doktorirali pa ste s podrocja druž-bene odgovornosti podjetja in komu-niciranja. Kaj nam lahko poveste o družbeni odgovornosti v Sloveniji? Ko sem pripravljala poglavje o Sloveniji in DO za knjigo »Corporate Social Responsibility in Euro-pe«, ki je letos izšla pri založbi Springer, sem sicer prišla do zakljucka, da je v zadnjih 15-ih letih v naši državi sicer viden napredek kar zade-va DO: porast nevladnih iniciativ, nekoliko širše razumevanje DO med podjetji, vec porocanja in nekaj vec medijske pozornosti o temah poveza-nih z DO. Kljub temu se mi zdi, da bi stvari lahko bile boljše, še posebej, ce se bi tudi na tem pod-rocju malo bolj zgledovali po tistih evropskih državah, ki jih tudi sicer na drugih podrocjih radi omenjamo za vzor, denimo skandinavskih. Boljše bi lahko bilo tudi zaradi dejstva, da je dosti DO praks pri nas že bilo razvitih – pustimo ob strani okolišcine, v katerih so se ali so se morale izvaja-ti – pa smo nanje po prehodu v drug gospodarski sistem zelo hitro pozabili in jih hitro oznacili za prevec »socialisticne«. Kaj v Sloveniji manjka na podrocju DO? Pravzaprav še kar dosti. Na eni strani je problem odnos države in vladnih struktur do tega vpraša-nja, kjer se vzdržuje neka distanca in razmišljan-je, da je to nekaj, kar mora biti povsem prosto-voljna aktivnost podjetij, tako da s tem vprašan-jem noce zares imeti opravka. To po mojem mnenju ni najbolje, saj je važno, da se diskurz DO oblikuje cim širše, ne zgolj znotraj poslovne sfere. Po drugi strani pa tudi podjetja niso nujno zares zavezana temu konceptu oz. ga morda obravnavajo prevec instrumentalno, kar se je med drugim v preteklosti izkazalo pri pogajanjih o socialnem sporazumu, ko predstavniki deloda-jalcev niso prav veliko hoteli slišati o tem, da bi bila DO tudi ena izmed tem sporazuma, ceš, da potem ne bi mogli biti vec konkurencni. Ko slišim take zgodbe, se vprašam, kakšno je zares razu-mevanje podjetij o DO in ali pri nas sploh kje obstaja prava deležniška usmerjenost, o kateri govori Freeman. Po Feemanu namrec dobicek ne more biti glavni razlog za obstoj podjetja. Dobicek je za podjetje to, kar so krvnicke za clo-veka: smisel cloveškega obstoja ni proizvodnja rdecih krvnih telesc – seveda je res, da brez njih ne moremo preživeti. Smisel je to, da se razvija-mo, da prispevamo k okolju in družbi. In to bi po Freemanu moralo veljati tudi za podjetja, ki so organizacije, sestavljene iz ljudi in ki hkrati ne obstajajo kot nekaj, kar je loceno od družbe, temvec nekaj, kar je del družbe – so le eden izmed deležnikov v družbi. Že nekaj casa ste clanica ocenjevalne komisije razpisa za Slovensko nagra-do za družbeno odgovornost Horus? Kdaj ste prvic pristopili k projektu in kakšne so razlike v prijavah podjetij prej v primerjavi z danes? Pravzaprav sem pri projektu kot clanica žirije že od zacetka nagrade. Razlike v prijavah se opazi-jo; prav gotovo se vidi napredek pri organizaci-jah, ceprav je res, da je pri takih nagradah neko-liko težje zares pogledati v drobovje in vedeti, kaj je morda samo crka na papirju in kaj in kako se dejansko izvaja. Za to bi morali iti »na teren« v podjetja, a to morda ni vec stvar tovrstnih nagrad. Ena izmed stvari, ki me moti, je morda ta, da dosti podjetij še vedno o DO razmišlja relativno stihijsko. To se vidi skozi postavljanje ciljev, ki jih vecina ne zna postaviti ali jih ne pos-tavi, kar posredno kaže na odsotnost strateške-ga razmišljanja o DO. Bi tako lahko rekli, da slovenska pod-jetja ne razumejo pojma družbene odgovornosti docela? Kot sem omenila, po mojem mnenju ne, vsaj ne vsa ali celo vecina njih. Morda ne gre toliko za to, da ga ne bi razumeli, morda ga niti nocejo razumeti ali pa sploh ne vidijo potrebe po tem, da bi ga, ker pogosto za svoje vedenje niti niso »sankcionirana«. Poglejte, kaj se je zgodilo v gra-dbeni industriji, kaj se dogaja tudi v kakšni drugi panogi. Žal je zgolj vpliv raznih civilnih iniciativ na tem podrocju pri nas premajhen, da bi se kaj zares spremenilo. Obstaja pa seveda kar nekaj svetlih izjem med podjetji, to je gotovo treba poudariti. Se vam zdi vprašalnik, ki ga morajo izpolniti podjetja, da se lahko pote-gujejo za nagrado, zahteven? Kakšne so prednosti vprašalnika in kakšne bi lahko bile njegove nadgradnje? Kaj podjetja pridobijo z izpolnjevanjem takšnega vprašalnika? Vprašalnik je precej zahteven in dolg, a to ni nuj-no slabo, saj to lahko vpliva tudi na to, da se res prijavijo tisti, ki dejansko lahko nekaj pokažejo na tem podrocju in so tudi pripravljeni nekaj investirati. Seveda je vprašalnik zmeraj možno še spremeniti, izboljšati, in za to se IRDO ves cas že trudi. Prednost vprašalnika vidim v tem, da lah-ko predstavlja neke vrste samorefleksijo in samooceno za podjetje in ga spodbudi k temu, da zacne o dolocenih stvareh razmišljati malo drugace. Ali morda veste, kaj so glavni motivi, da podjetje zacne uvajati ukrepe na podrocju družbene odgovornosti? Uh, motivi so lahko zelo raznoliki. Od pritiskov od zunaj, do pobud, ki prihajajo od znotraj, deni-mo s strani vodstva; zaveza in spodbuda vodstva je gotovo kljucni moment. Pritiski od zunaj so lahko razlicni, med drugim tudi panožni, konku-rencni, s strani deležnikov. Kar nekaj je t. i. mimeticnih pritiskov, o katerih govorijo instituci-onalisti – ko podjetja zacnejo eden drugega pos-nemati, tudi prevzemati dobre prakse. Gotovo je nekaj v tem smislu prispevala tudi nagrada HORUS. Kakšna je razlika med dojemanjem in uspešnostjo na podrocju DO v tujini in kakšna pri nas? To je težko kar pavšalno odgovoriti. Povsod ima-te dobre in slabe primere. Celo zelo slabe prime-re, kar dokazuje škandal VW, ce smo že pri tem. Ste kdaj pogledali, kaj vse imajo zapisano v svo-jih zavezah o DO in trajnostnem razvoju? Po tem bi sodili, da so eno izmed najbolj odgovornih podjetij. Odvisno je tudi, o katerih tujih državah (in podjetjih) govorimo. V zahodnih, gospodar-sko razvitejših državah je gotovo vec spodbud, pritiskov, pricakovanj v tej smeri in to morda bolj »sili« podjetja, da se resno ukvarjajo z DO. Ima-mo pa v tujini tudi nekaj zelo dobrih primerov, ki jih rada omenjam tudi študentom, npr. t. i. B Corporations, ki so se zavezale k temu, da bodo dale družbenim ciljem prednost pred kratkoroc-nim doseganjem dobicka kot ciljem. B Corp cer-tifikat imajo denimo podjetja kot so Patagonia, Ben&Jerry's, Natura in Ecover. Kakšno bo po vašem mnenju stanje na podrocju družbene odgovornosti v podjetjih cez 5, 10 let? Bo število prijavljenih na razpise kot so Horus vecje? Težko vprašanje. Odgovora na obe vprašanji sta precej odvisna od konteksta in od tega, kaj se bo dogajalo z našo družbo in gospodarstvom. Insti-tucionalni okvir je namrec tisti, ki vpliva tudi na to, kako se spreminja pomen DO in katere teme so ali niso v ospredju. Ko smo v letu 2010 razis-kovali proste asociacije o DO med posamezniki, je bil denimo precej opazen kontekst krize – kar pomemben del pomenov o DO se je navezoval na to, da morajo podjetja zagotavljati delovna mesta in poslovati pozitivno – skratka na zelo osnovna pricakovanja. Letos ste tudi sama prejemnica priz-nanja posameznikom za delo in dose-žke na podrocju družbene odgovor-nosti. Kaj pomeni za vas osebno ta nagrada? Seveda sem nagrade vesela; predvsem v smislu, da predstavlja še dodatno priznanje za moje delo na tem podrocju. Kljucno priznanje je goto-vo to, da je predmet o DO, ki ga poucujem že osmo leto, eden izmed bolj priljubljenih predme-tov v okviru našega magistrskega programa in da se študentke in študenti v magistrskih delih zelo radi odlocajo za raziskovanje problematike DO, takih je vec kot 60 %, ki so pod mojim mentors-tvom izdelali magistrsko delo. Ta tema mladim nekaj pomeni, kar je lahko dobra popotnica za razvoj DO v prihodnosti. INTERVJU: izr. prof. dr. URŠA GOLOB, clanica ocenjevalne komisije za nagrado Horus Vprašalnik za prijavo na razpis deluje kot orodje za samooceno podjetij Pripravili: Barbara Bradac in Darija Cvetko Izredna prof. dr. Urša Golob o DO predava na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Nagrajencem HORUS 2015: Identiks karticni sistemi d.o.o., Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o., Novo Nordisk d.o.o., Snaga Javno podjetje d.o.o. in Bolnišnici Sežana iskreno cestita-mo. Iskrene cestitke tudi vsem finalistom letošnjega razpisa. Na naslednjih straneh so predstavljeni nekateri nagrajenci, drugi se bodo predstavili v naslednji številki Mozaika. Morda vam uspe kak del-cek njihove dobre prakse prenesti v svoje podjetje ali pa se opogumiti za prijavo za nagrado Horus 2016. Kako nastanejo nagrade Horus? Na tej povezavi si lahko ogledate 20 minutni prispe-vek o delu Marka in Marike Pogacnik iz Šempasa, avtorjev umetniških del s kozmogrami, ki jih podelju-jemo v okviru Slovenske nagrade za družbeno odgo-vornost Horus že sedem let (www.horus.si). Obliko-valca kozmogramov na naravnih kamnitih skulpturah sta avtorja oddaje Angelina Premdehar in Roman Pre-har obiskala v njunem delovnem okolju in domovanju v Šempasu. Kot mednarodno priznanega zdravilca Zemlje, sta ga vprašala tudi o aktualnem dogajanju na planetu in naši prihodnosti. Kljub temu, da je položaj izjemno resen, Marko Pogacnik ostaja optimist, ven-dar opozarja, da se je potrebno zavedati resnosti in odgovornosti. Konkretno, kje in kako imate v podje-tjuvpeljanodružbenoodgovornost? Naše kljucne vrednote so: usmerjenost k stran-kam, skrb za zaposlene, poslovna odlicnost, gos-podarnost ter družbena odgovornost, ki se skri-va in prepleta že v prvih štirih in jih hkrati pove-zuje. Vrednote, po katerih živimo in v skladu s katerimi delamo vsi zaposleni, so osnova za to, da lažje uresnicujemo naše poslanstvo, ki se gla-si »Ustvarjamo zdravo okolje« in ne pomeni le skrbi za cisto naravo in ustvarjanje zdravega okolja za bivanje, temvec tudi ustvarjanje zdra-vega delovnega okolja za zaposlene ter ostale deležnike (kupce, dobavitelje, lastnike, ožjo in širšo družbeno skupnost). Na vprašanje, kje in kako imamo v podjetju vpeljano družbeno odgo-vornost, je zelo težko ali zelo enostavno odgovo-riti. Težko, ce želimo našteti vse aktivnosti, kjer se DO kaže in zelo enostavno, ce povemo, da povsod, v vseh porah poslovanje. Velikokrat se postavi vprašanje, ce smo družbeno odgovorni zato, ker skrbimo za okolje, ali skrbimo za okolje zato, ker smo družbeno odgovorni? Smo družbe-no odgovorni, ker si prizadevamo za lažje uskla-jevanje poklicnega in zasebnega življenja zapos-lenih, ali to delamo zato, ker smo družbeno odgovorni? Dokazujemo, da smo družbeno odgovorni s tem, da znamo prisluhniti uporabni- kom in prepoznati potrebe ožje in širše družbe-ne skupnosti, ali to delamo zato, ker smo vendar družbeno odgovorno podjetje? Odgovor je prib-ližno tak kot dilema ali je bila prej kokoš ali jajce. Težko je opredeliti, kaj je vzrok in kaj posledica, kajti družbena odgovornost je posebna nit, ki povezuje vse aktivnosti, ki se izvajajo znotraj podjetja in v njegovem okolju, je nacin življenja in dela, ki ga preprosto imaš in se ne moreš odlocati ali bo ali ne bo del tvoje strategije. V podjetju so nam pri vsem tem v pomoc razlicni »pripomocki«, kot je delo v skladu s standardi ISO 9001, ISO 14001, OHSAS 18001, certifikat Družini prijazno podjetje, certifikat Excellent SME Slovenia, samoocenjevanje v skladu z razpi-som za Nagrado Horus, v podjetju imenovani ambasadorji medosebnih odnosov, zdravja in varcevanja ter gospodarnega ravnanja ter podo-bno. Zavedamo se, da moramo biti družbeno odgovorni do zaposlenih, kupcev, dobaviteljev, okolja, mladih, kulture in športa, lokalne skupno-sti, državnih institucij, odgovorni do sebe in dru-gih. Že leta 2014 in 2013 ste prejeli nagrado Horus. Idej, kako se izboljša-ti na tem podrocju, vam torej ne zmanjka. Kaj ste v podjetju na podro-cju DO spremenili oz. doprinesli v preteklem letu? V podjetju Saubermacher – Komunala se zave-damo, da moramo nenehno iskati ozka grla, pri-ložnosti za izboljšave, da ne smemo zaspati na preteklih uspehih in na osnovi samoanalize. Tudi zahvaljujoc prijavi na razpis za Nagrado Horus nenehno išcemo možnosti, kako bi se lahko še izboljšali, kaj bi lahko na podrocju družbene odgovornosti naredili bolj ucinkovito. Naša pri-zadevanja v preteklem letu so bila usmerjena v nadaljevanje družbeno odgovornega poslovanja na vseh podrocjih in širitev ter promocijo le-tega v širše družbeno okolje. V veliko pomoc pri tem nam je bilo v letu 2014 že drugic zapored sode-lovanje na razpisu Horus, saj smo na ta nacin temeljito analizirali svoje DO delovanje, ugotovi- li, kje smo še posebej dobri, kje so naše šibke tocke, kaj pocnejo druge organizacije in bi lahko smiselno prenesli tudi v svoje delovanje, kako stvari spremljati in nenehno izboljševati, poleg tega pa smo na ta nacin vzpostavili sodelovanje z drugimi organizacijami, s katerimi smo se povezali in izmenjali marsikatero dobro prakso (na primer vkljucitev v poslovni klub Horus, sodelovanje na podrocju korporativnega prosto-voljstva z lanskim nagrajencem v kategoriji sred-njih podjetij) ter predvsem lahko bili aktivni glas-nik in promotor družbene odgovornosti v Slove-niji. S svojo pozitivno izkušnjo in navdihom smo lahko preko razlicnih komunikacijskih kanalov za DO poslovanje v pravem pomenu besede navdu-ševali ostale deležnike v našem okolju – organi-zacije s katerimi sodelujemo in za katere oprav-ljamo svoje storitve, naše poslovne partnerje – dobavitelje, obcane ter širšo javnost. Na osnovi predloga ocenjevalcev v letu 2014 smo si zadali tudi konkretne, merljive cilje na podrocju druž-bene odgovornosti, v procesu strateškega nacr-tovanja smo dolocili skrbnika DO v podjetju, vizualizirali poslanstvo, vrednote in vizijo podjet-ja in še bi lahko naštevali. Težko je našteti vse novosti, ker skozi samooceno vsako leto ugotav-ljamo, da jih je veliko in nekaterih vcasih sploh ne zaznamo, ker so kar vpete v naše poslovanje. Na katero vpeljano rešitev s podroc-ja DO ste najbolj ponosni? Na to vprašanje je skorajda nemogoce odgovori-ti. Ponosni smo na družbeno odgovornost kot celoto v naši organizaciji, na to, da je to nacin našega vsakodnevnega dela in življenja. Krivicni bi bili, ce bi izpostavili le eno rešitev, ker se moramo zavedati, da so pomembne tako rešitve za zaposlene, kakor tudi za naše kupce, dobavi-telje ter ostale deležnike v našem ožjem in šir-šem družbenem okolju. Eden od pomembnih dejavnikov pri uresnicevanju DO v podjetju je ta, da se nacela o družbeni odgovornosti vpišejo v strategije in poslovnike podjetja. Vaše podjetje to upošteva. Ali nam lahko poveste, kako ste pris-topili k temu? Podjetje Saubermacher – Komunala je bilo pred leti tudi eden redkih imetnikov certifikata Druž-bene odgovornosti SA 8000 v Sloveniji in že takrat je bila družbena odgovornost integrirana v Poslovnik podjetja. Standard smo pred casom sicer iz objektivnih razlogov formalno opustili, kar pa ne pomeni, da smo opustili tudi vpetost družbene odgovornosti v naše krovne dokumen-te in v procese dela. Ker na vse aktivnosti gleda-mo kot na celoto, je vkljucenost DO v vse naše strateške dokumente nekako samoumevna, saj se prepleta v vseh aktivnostih in je preprosto ne moremo izlociti oziroma pustiti ob strani. Ker je bila DO prepoznana kot eden od strateških ciljev za obdobje naslednjih petih let, je bila vkljucitev v strategijo podjetja samoumevna. Menimo, da mora biti družbena odgovornost del vsebine temeljnih dokumentov podjetja kot so poslans-tvo, vizija, vrednote, strateške usmeritve, da bi lahko delovala na dolgi rok in prinašala rezulta-te. Zakaj ste se odlocili in dolocili skrb-nika strateškega cilja družbene odgovornosti v vašem podjetju? Kakšno je njegovo delo? V našem podjetju je DO vpeta že v samo poslan-stvo podjetja (Ustvarjamo zdravo okolje za biva-nje, za zaposlene, kupce in ostale deležnike) ter v vizijo. Družbena odgovornost je prepoznana kot ena od petih kljucnih vrednot, ceprav se že prepleta tudi v ostalih štirih (usmerjenost k strankam, skrb za zaposlene, poslovna odlicnost in gospodarnost). Skrbnika strateškega cilja dru-žbene odgovornosti smo dolocili, da skrb za DO v našem podjetju ne bi bila prepušcena sama sebi in bi imeli osebo, ki DO aktivnosti spremlja, vodi pregleden arhiv posameznih aktivnosti in bdi nad izvajanjem le-te ter spremljanjem reali-zacije ter odmikov realiziranega od planiranega in o DO aktivnostih poroca tudi v posebni tocki v letnem vodstvenem pregledu. Skrbnik je tisti, ki vodi neformalno oblikovan tim za družbeno odgovornost, sklice posamezne delovne sestan-ke, kjer se ožji clani tima pogovarjamo o posa-meznih aktivnosti na podrocju DO, o nacrtih za prihodnje in o možnih izboljšavah. Hkrati je skrb-ni clan tima za certifikat Družini prijazno podjet-je in je vabljen tudi na seje Odbora za varnost in zdravje pri delu. Je torej tisti, ki povezuje vse niti družbene odgovornosti in skrbi za to, da aktivno spremljamo in analiziramo ukrepe na podrocju DO. Drago Dervaric, direktor in Aleksandra Vogrincic, referent-ka za finance in kontroling, Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o. Nagrajenec Horus 2015 v kategoriji majhnih podjetij: Saubermacher -Komunala Murska Sobota d.o.o. »Ne smemo zaspati na preteklih uspehih« »Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o. je podjetje, ki ima družbeno odgovornost celovito vpeljano v svoje delovne procese in okolje, v katerem deluje. Obveza k družbeno odgovornemu delo-vanju je vpisana v Poslovnik podjetja, dolocen je skrbnik strateškega cilja družbene odgovornosti. Pod-jetje ima dobro izdelano strategijo, dobro skrbi za zaposlene, skupnost in okolje. Navkljub temu, da so bili v letu 2014 že prejemnik nagrade Horus, je zelo pohvalno, da so takratne predloge ocenjevalcev za izboljšave vzeli zelo resno in jih upoštevali ter tako z nadgradnjo svoje strategije izkazali odlicnost na podrocju družbene odgovornosti tudi letos,« pojasnjuje ocenjevalna komisija. Odgovarja Aleksandra Vogrincic, referentka za finance in kontroling podjetja Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. Pripravili: Barbara Bradac in Darija Cvetko, foto: Anže Krže, Mediaspeed.net Druženje zaposlenih na predbožicnem izletu Foto: Saubermacher - Komunala Murska Sobota Osvešcanje in delo z mladimi Foto: Saubermacher - Komunala Murska Sobota Korporativno prostovoljstvo v Domu starejših obcanov DOSOR Radenci, foto: Saubermacher - Komunala Murska Sobota Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Nagrajenec Horus 2015 v kategoriji velikih podjetij: Snaga Javno podjetje d.o.o. »Dolgorocna vrednost je v odnosih« »Izredno pohvalno je, in v trenutni situaciji v Sloveniji to pomeni celo veliko presenecenje, da ima podjetje Snaga Javno podjetje d.o.o. zelo nadrobno razvit nacrt uveljavljanja družbene odgovornosti v podjetju. To kaže na izredno visoko stopnjo zavedanja kljucnih udeležencev podjetja o pomenu vseh deležnikov podjetja za njegov uspeh in obstoj. To je pohvale vredno, saj v Sloveniji, kljub mednarod-nim priporocilom, na ravni države še vedno nimamo razvitega nacrta družbene odgovornosti gospo-darskih subjektov, kar pomeni, da je na tej ravni nemogoce družbeno odgovornost nacrtovati, organi-zirati, neposredno voditi, kaj šele nadzirati, ce se seveda podjetje tega ne loti samoiniciativno. Skrb za clovekove pravice, izobraževanje zaposlenih in vpliv na okolje so prednostne naloge tega podjetja. Vse aktivnosti so zelo konkretno opisane, zelo sistematicno in strukturirano nacrtovane in izpeljane v pra-ksi, kar nakazuje njihovo odlicnost na podrocju družbene odgovornosti podjetja,« pojasnjuje ocenje-valna komisija Odgovarja Nina Sankovic, odnosi z javnostmi pri podjetju Snaga Javno podjetje d.o.o. Pripravili: Barbara Bradac in Darija Cvetko Kakšni bi po vašem mnenju bili poziti-vniucinkistrategijealinacrtadružbe-ne odgovornosti gospodarskih subje-ktov,cebibilitisprejetinadržavniravni? Zagotovili bi ucinkovit odziv na potrebe in želje skupnosti po (hkrati) gospodarsko, socialno ter okoljsko naravnanih rešitvah, ki koristijo širši družbi. S tem bi dolgorocno izboljšali kakovost življenja v širšem smislu. Katero pobudo, ki ste jo uvedli v vašem podjetju, bi morala vpeljati vsa podjetja, ce želijo biti družbeno odgo-vorna? Družbeno odgovornost razumemo kot fluiden koncept, odvisen od vec dejavnikov. Vsako pod-jetje ima svojo lastno intelektualno, cloveško, financno in fizicno infrastrukturo, poleg tega pa deluje v specificnem okolju. Po naših izkušnjah 'konfekcijski' pristopi ne delujejo in ni samoume-vno, da bi se katera od naših uspešnih pobud izkazala za enako uspešno tudi v katerem dru-gem podjetju. Velja tudi nasprotno: poskusili smo z nekaterimi aktivnostmi, ki sijajno delujejo v nekih drugih podjetjih, pa smo jih opustili, ker se niso obnesle. Konkretno, katere aktivnosti za uspe-šnoobvladovanjedružbeneodgovor-nosti ste v podjetju vpeljali? Pri pripravi in izvajanju Snagine družbeno odgo-vorne strategije izhajamo iz štirih tock: naše situ-acije (specifike podjetja), kljucnih medcloveških in za vsa živa bitja ter okolje nasploh pomem-bnih vrednot, odgovornosti, ki izhaja iz naših kapacitet oz. možnosti, ter stalnega prilagajanja/fleksibilnosti, saj izhajamo iz dejstva, da je DOP stalno spremenljiv fenomen, ki je poleg vsega hkrati sredstvo in cilj. Oblikovali smo projektno skupino DOP, oblikovali strategijo, cilje in doloci-li orodja za spremljanje ucinkov. Ena od aktivno-sti, ki bi jo posebej izpostavili, saj je zelo aktual-na in hkrati vecna tema, saj gre za clovekove pravice, je pridobitev certifikata "LGBT prijazno". V zvezi s to aktivnostjo smo izhajali iz naših vred-not: podpiramo enak pristop do vseh in zagotav-ljanje temeljnih clovekovih pravic. Zato smo se vkljucili v izobraževanje in znotraj podjetja pos-krbeli za prenos znanj o zadregah, težavah ter diskriminaciji lezbicne, gejevske, biseksualne in transspolne (LGBT) skupnosti. V cem vidite dolgorocno dodano vre-dnostupoštevanjanaceldružbeneodgovornosti za vaše podjetje? Einstein je rekel: »Ni nujno, da je mogoce šteti vsako stvar, ki šteje, in tudi vsaka stvar, ki jo lah-ko štejemo, ni nujno, da šteje.« Dolgorocna vre-dnost je v odnosih: vec kot vložimo v odnos, vec dobimo in vecje je zadovoljstvo na obeh straneh. Bi morale tovrstne nagrade imeti pri javnih razpisih in javnih narocilih pred-nost? Javna narocila bi morala biti nasploh oblikovana tako, da podjetja, ki družbene odgovornosti in kljucnih vrednot nimajo vkljucenih v svojo DNK in ki jih ne živijo, ne morejo biti resni kandidati za pridobivanje posla. Center ponovne uporabe na Povšetovi ulici v Ljubljani. Po zadnjih podatkih v Sloveniji zavržemo 150 tisoc ton hrane, kar je približno 72 kilogramov na prebivalca. Toliko hrane zavržemo v celi verigi proizvodnje, v povprecnem gospodinjstvu smo odgovorni za približno tretjino zavržkov (24 kilogra-mov na prebivalca). Raziskava Evropske komisije je pokazala, da v evropskem gospodinjstvu na tak nacin vržemo stran 250 evrov letno. Vir: Snaga Javno podjetje, d.o.o. Mirjam Muženic, novinarka Novinarka Mirjam Muženic v novinarskih krogih že leta izstopa zaradi posvecenosti manjšinskim temam in problematiki. V boju za ohranitev kul-turne in nacionalne identitete in njune enakov-redne uveljavitve v sosednji Republiki Italiji izpo-stavlja najbolj pereca vprašanja, povezana s pre-poznavanjem pravic in položaja slovenske manj-šine v Italiji, obenem pa daje glas in medijski prostor tudi drugim etnicnim skupinam ter pri-padnikom manjšin, med njimi prvenstveno itali-janske na Slovenskem. Njene zgodbe so osebne, cloveške in subtilne. Skozi novinarsko delo pro-movira kljucna nacela družbene odgovornosti, med katerimi so spoštovanje clovekovih pravic, pravnih norm, interesov vseh deležnikov, politic-ne transparentnosti in eticnega ravnanja v samem vrhu. Novinarka spodbuja pozitivne spremembe v družbi in je zgleden primer druž-beno odgovornega novinarskega porocanja. Foto: Anže Krže, Mediaspeed.net Prejemniki posebnih priznanj Horus 2015 v kate-goriji posameznikov -besede ocenjevalne komisije Anita Ogulin, humanitarka Foto: Borut Cvetko, Mediaspeed.net Anita Ogulin je gospa z izjemno energijo, ki se vzpostavlja kot up marsikatere družine, ki jo tepe revšcina; pogosto tudi kot edini up. Njeno humanitarno in družbeno angažirano delo je tako izjemno, da ga je pravzaprav težko opisati z besedami. Družbena odgovornost je temelj in smisel njenega delovanja že od mladih let. Zara-di svojih izjemnih akcij, nenehnega opozarjanja javnosti in odlocevalcev na stiske otrok in družin ter neomajnega prizadevanja za pomoc in pre-mostitev njihovih težav, je v javnosti zelo znana in tudi cenjena, saj ga verjetno ni državljana in državljanke Slovenije, ki te humanitarke in zago-vornice pravic otrok in družin ne bi poznal. Poz-najo in radi jo imajo tudi otroci. Resnicno izjem-na osebnost, ki ji s pravico recemo "vest" naše družbe. Vsekakor gre za žensko dejanj, globoko vpeto v najbolj subtilne in pogosto nevidne cone strahu in težav mladih posameznikov. Njeno poslanstvo presega »opis del in nalog«, ki jih doloca kodeks ustanove, za in v imenu katere to pocne. dr. Timi Ecimovic, raziskovalec Foto: Anže Krže, Mediaspeed.net Jurcek Nowakk, aktivist Jurcek Nowakk navdušuje s svojo predanostjo in inovativnim prostovoljnim delom, usmerje-nim v socialno rehabilitacijo in družbeno vklju-cevanje ranljivih skupin - invalidov, obolelih za cerebralno paralizo, otrok in odraslih z motnja-mi v telesnem in duševnem razvoju, s proble-maticnimi mladostniki. Ta prostovoljec, navdu-šen planinec, zagovornik pravic šibkejših in pomoci potrebnih ter družbeni aktivist se zavze-ma za sinergijo generacij, drugacnosti in hendi-kepa. Veliko je prispeval tudi na zakonodajnem podrocju in za svoje delo prejel številna prizna-nja, med drugim odlikovanje predsednika drža-ve za castno dejanje pri cišcenju posledic letal-ske nesrece na Korziki leta 2006, za kar je usta-novil in vodil Civilno iniciativo. Dr. Timi Ecimovic je izjemen raziskovalec in sta-rosta na podrocju preucevanja klimatskih spre-memb. Njegov znanstveni opus zajema temelj-na dela na podrocju sonaravne prihodnosti clo-veštva, ki so prevedene v 25 svetovnih jezikov. Znanstveno delo dr. Timi Ecimovica je usmerje-no v sedanjost in bodocnost in ima velik družbe-ni pomen in odmev. Je inovativno in vzpostavlja vsestransko odgovornost posameznika in druž-be kot celote za doseganje koncnega cilja - traj-nostne sonaravne prihodnosti svetovne cloveš-ke skupnosti. S tem ima njegovo znanstveno delo kot tudi njegovo udejstvovanje v številnih uglednih mednarodnih organizacijah dolgoroc-ne posledice za trajnostni razvoj družbe. Foto: Saša Despot, Mediaspeed.net izr. prof. dr. Urša Golob, predavateljica Dr. Urša Golob Podnar je svoje raziskovalno delo v veliki meri posvetila raziskovanju razlic-nih vidikov družbene odgovornosti in je v zad-njih 10-ih letih ena najpogosteje citiranih avto-ric na podrocju politicnih ved v Sloveniji po kla-sifikaciji ARRS. Je avtorica komparativne študije o korporativni družbeni odgovornosti v Sloveniji in Avstraliji. Dr. Urša Golob Podnar je razen po impresivnem znanstvenem delu znana tudi kot predavateljica za podrocje družbene odgovor-nosti podjetij in družbeno odgovornega komuni-ciranja, pri cemer kot gostujoca profesorica pre-dava na najuglednejših evropskih univerzah, kot mednarodna raziskovalka in kot soorganizatori-ca odmevnih mednarodnih konferenc na temo komuniciranja družbene odgovornosti. Dr. Urša Golob Podnar prenaša svoje znanje na mlade in že vec kot deset let spodbuja razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji na vec podrocjih in pri vec organizacijah. Za izjemen znanstveni in mednarodni prispevek razumevanju pomena ter napredka družbene odgovornosti ji z vesel-jem podeljujemo posebno priznanje Horus 2015. Foto: T.F. , Mediaspeed.net Kaj pomeni sejem inovacij in zakaj je pomemben za slovensko poslovno okolje? Slovenski forum inovacij je osrednja nacionalna prireditev, katere osrednji in najbolj prepoznavni del je prav razstava inovacij. Vsako leto jih izbere-mo na podlagi javnega poziva, v 10 letih smo pre-jeli že vec kot 1600 prijav inovacij, od katerih smo jih 460 tudi razstavili. Motivi za sodelovanje posa-meznih razstavljavcev na dogodku se razlikujejo glede na ciljno skupino, vsem pa je skupno predv-sem to, da svojo inovacijo želijo predstaviti širši javnosti. Inovatorji posamezniki in startup podjetja s predstavitvijo inovacije pridobijo na prepoznav-nosti svojega produkta in izkoristijo številne prilož-nosti za pridobivanje koristnih informacij s strani obiskovalcev dogodka. Srednja in velika podjetja delno sodelujejo tudi z vidika odgovornosti do osvešcanja splošne javnosti o pomenu inovativnos-ti, kar je bil vsa leta tudi osnovni namen Slovenske-ga foruma inovacij. Kaj posebnega se je zgodilo na letoš-njem, jubilejnem sejmu? V letošnjem letu smo dogodek povezali z investicij-sko konferenco Coinvest, ki vsako leto gosti vecje število tujih strokovnjakov, poslovnežev in investi-torjev iz J in JV Evrope. S tem smo tudi razstavljav-cem omogocili stike s potencialnimi tujimi poslov-nimi partnerji ali investitorji. Iz tega razloga smo lokacijo dogodka tudi preselili v Novo Gorico. Koliko obiskovalcev je bilo letos na sejmu? Letos je razstavo inovacij obiskalo okrog 600 pod-jetnikov, managerjev, raziskovalcev, investitorjev in predstavnikov podpornega okolja. Kako ste zadovoljni z izvedbo 10. SFI? Že na samem dogodku smo izvedli anketo med sodelujocimi razstavljavci in jih povprašali, o zado-voljstvu z dogodkom ter koristnosti posameznih sklopov dogodka. Povprecna ocena zadovoljstva oz. verjetnost, da bodo dogodek priporocili tudi svojim prijateljem, znancem in poslovnim partner-jem, je bila 8, na lestvici od 1 do 10. Poleg tega ugotavljamo, da jim najvec koristi prinese sama razstava inovacije ter neformalno mreženje, neka-terim tudi hitra poslovna srecanja. Uspešnost izve-denega dogodka bomo merili v prihodnjem tednu na podlagi spletne ankete, v katero bomo vkljucili naslednje kazalce: število uporabnih kontaktov, ki so jih pridobili na dogodku ter potencialnih poslov-nih priložnosti/sodelovanj, ki naj bi se zgodila v prihodnje na podlagi teh kontaktov. Udeležili smo se konference Coinvest, uspešnost letošnjega povezovanja obeh dogodkov pa bomo merili s šte-vilom vzpostavljenih kontaktov oz. povezav s tuji-mi podjetniki oz. vlagatelji. Kaj smo zamudili, ce se sejma nismo udeležili? Poleg zanimivih najnovejših inovacij je dogodek ponudil tudi bogat konferencni program, v kate-rem so svoje misli in poglede delili pomembni predstavniki slovenskega gospodarstva in tudi tuji gostje. Ogled predstavitev inovacij in predavanj pa smo omogocili preko našega YouTube kanala »SPIRIT Slovenija«. Kdo so prejemniki in katere inovacije so prejela priznanja na letošnjem SFI? Najboljša inovacija v kategoriji posameznikov ali skupine posameznikov je inovacija Lucky3in1, avtorja Matjaža Loca. Najboljša inovacija v katego-riji mikro podjetij je inovacija Robotsko plovilo za zaznavanje in kontrolo cianobakterij, ki jo je prija-vilo podjetje Arhel, d.o.o. Najboljša inovacija v kategoriji malih podjetij je inovacija Subglider, ki jo je prijavilo podjetje Maremico, d.o.o. Najboljša inovacija v kategoriji srednjih in velikih podjetij je Razvoj visokoogljicnega jekla X120Mn12 po posto-pku kontinuiranega litja, ki jo je prijavilo podjetje Acroni, d.o.o. Posebno priznanje za inovacijo z družbenim ucinkom sta prejeli inovaciji Robotsko plovilo za zaznavanje in kontrolo cianobakterij podjetja Arhel, d.o.o. in Leseno okno ReWin, pod-jetja M Sora, d.o.o. Intervju: IRENA METERC, SPIRIT Slovenija, javna agencija »10. slovenski forum inovacij« Pripravili: Barbara Bradac in Darija Cvetko Irena Meterc, zadolžena za sektor za podjetništvo, ino-vativnost in tehnološki razvoj ter strokovno vodenje projektov s podrocja promocije podjetništva in inovativ-nosti na SPIRIT Slovenija Najboljša inovacija v kategoriji posameznikov je Lucky3in1 - prva lesena kombinacija poganjalca, trikolesa in skiroja v enem. Vec preberite tukaj. Najboljša inovacija v kategoriji mikro podjetij je Robotsko plovilo za zaznavanje in kontrolo cia-nobakterij. Ta inovacija je prejela tudi posebno priznanje za inovacijo z družbenim ucinkom. Vec o inovaciji preberite tukaj. SUBGLIDER Najboljša inovacija v kategoriji malih podjetij je inovacija Subglider. Subglider je pripomocek, ki omogoca plavanje, zavijanje in izvajan-je razlicnih akroba-cij pod vodo s pomocjo vlecnega colna. Vec preberi-te tukaj. Razvoj visokoogljicnega jekla X120Mn12 po postopku kontinuirnega litja Najboljša inovacija v kategoriji srednjih in velikih podjetij je Razvoj visokoogljicnega jekla X120Mn12 po postopku kontinuiranega litja. Vec preberite tukaj. Posebno priznanje za inovacijo z družbenih ucin-kom je prejelo podjetje M SORA d.o.o. za inova-cijo leseno okno Rewin. V treh letih se je bistveno zmanjšal razkorak med dejanskim in deklarativnim ravnanjem z energijo v gospodinjstvih. Še vedno pa je zabeležen velik razkorak med okoljsko osvešcenostjo in ravnanjem z energijo. Energetsko neucinkovitih stavb je manj kot pred tremi leti. Glede na debelino fasade pa je vec kot polovica stavb še vedno neucinkovitih. V gospodinjstvih so še vedno veliki potenciali za zmanjšanje porabe energije. Raziskava energetske ucinkovitosti Slovenije REUS že od leta 2009 omogoca celovit vpogled v dejan-sko stanje, odnos in ravnanje z energijo ter stopnjo osvešcenosti in pripravljenost na investiranje v ukrepe zmanjšanja porabe in v obnovljive vire energije. V letu 2015 je bil izveden peti val raziskave med gospodinjstvi. Anketiranih je bilo 1006 gospodinjstev po vsej Sloveniji. Rezultati raziskave REUS s kazalniki in trendi ucinkovitosti predstavljajo za državno upravo podlago za odlocanje in za oblikovan-je ukrepov za spodbujanje ucinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Za ponudnike energije, stori-tev in opreme pa poglobljene analize rezultatov omogocajo referencni vir preverjenih usmeritev za nacrtovanje marketinško prodajnih pristopov. Narocniki lahko v raziskavo vkljucijo tudi lastna vpraša-nja. KJE SO KLJUCNI PREMIKI? Prihranek denarja in v enaki meri varovanje okolja sta glavna motiva za ucinkovito ravnanje z energijo za skoraj dve tretjini gospodinjstev. Za vecino ostalih gospodinjstev predstavlja glavni motiv predvsem prihranek denarja. Ta delež je višji pri gospodinjstvih z vecjo porabo energije. Analiza vprašanj vkljuce-nih na pobudo Ministrstva za okolje pa je pokazala, da se vedenjske navade in pripravljenost za bolj ucinkovito ravnanje pri ciljni skupini zaskrbljenih za problem podnebnih sprememb ne razlikujejo bis-tveno od navad celotne populacije. V letu 2012 je raziskava pokazala velik razkorak med dejanskim in deklarativnim ravnanjem z energijo v gospodinjstvih. Letošnja raziskava REUS pa je pokazala premik v odnosu do ucinkovite rabe energije, saj ni zaznala razkoraka med dejanskim in deklarativnim odno-som, ki je bil mocno opazen v prejšnjih raziskavah. Glede na rabo energije in odnos do okolja so anke-tirani razvršceni v tri znacilne skupine med katerimi je najvec Aktivnih (39 %) sledijo pa Skepticni in Pasivni. Najvecji potencial prihranka energije je v izolaciji energetsko neucinkovitih stavb, ki v Sloveniji pre-vladujejo. Se pa situacija popravlja še posebej v vecstanovanjskih stavbah. Optimisticen pa je tudi pogled v prihodnost. Pri ogrevanju in pripravi tople vode prevladujejo energetsko neucinkoviti sistemi. Glavna vira energi-je sta še vedno les in kurilno olje. V vecini stanovanj je v casu ogrevalne sezone temperatura enaka priporoceni. Bolj pogosta je tudi raba termostatskih ventilov, brez regulacije ogrevalnega sistema pa je manj kot petina stanovanj. Manj spodbudno je obnašanje pri prezracevanju, zlasti glede zapiranja radiatorskih ventilov med prezracevanjem. Število gospodinjstev s klimatsko napravo je narasel za skoraj deset odstotkov. V gospodinjstvih so še vedno veliki potenciali za zmanjšanje porabe elektricne energije. Vec kot polovica sijalk oz. žarnic je energetsko ucinkovitih. Pri tem se je povecal delež LED sijalk. Perilo pri maksimalni temperaturi še vedno pere vec kot cetrtina, elektricne kuhalne plošce predcasno ne ugaša skoraj polovica, vec kot petina pa jih ima v hladilniku nastavljeno temperaturo nižjo od priporocene. Najvecji delež gospodinjstev racunalnike in televizije uporablja med 3 in 10 urami pri tem pa jih ne izklaplja, ko ju ne uporablja. Za dnevne prevoze gospodinjstva se dalec najpogosteje uporabljajo avtomobil, ki je najmanj ucinko-vito prevozno sredstvo, pri tem pa ni opaziti statisticno znacilnega trenda zmanjšanja uporabe. Verjet-nost nakupa elektricnega avtomobila se je glede na raziskavo REUS 2012 povecala iz 6 % na 9 %. IZVEDBA RAZISKAVE Pri nacrtovanju in izvedbi raziskave REUS 2015 so sodelovali še Center za energetsko ucinkovitost IJS, gradbeni inštitut ZRMK, Statisticni urad Republike Slovenije - SURS ter Inštitut Mediana, ki se je kon-zorciju REUS pridružil v tem letu. V Strokovnem svetu programa REUS pa sodelujejo vodilni strokov-njaki iz razlicnih podrocij povezanih z rabo energije. V letu 2015 je izvedbo raziskave s sofinanciranjem omogocilo podjetje BORZEN, ki skladno z novim Energetskim zakonom izvaja tudi aktivnosti na podrocju informiranja in ozavešcanja o obnovljivih virih energije in ucinkoviti rabi energije (www.trajnostnaenergija.si). Vec informacij o raziskavi REUS 2015 lahko dobite pri podjetju Informa Echo, ki je pobudnik in nosilec raziskave REUS. Izbor rezultatov naj-dete na www.pozitivnaenergija.si in na www.trajnostnaenergija.si. Kontaktna oseba je Rajko Dolinšek, rajko.dolinsek@informa-echo.si, tel. 031 688 423. Raziskava REUS 2015 Premiki in izzivi pri ravnanju z ener-gijo 16. novembra 2015 je bila na GZS v Ljubljani predstavitev rezultatov šestega vala Raziskave energet-ske ucinkovitosti Slovenije REUS 2015 za gospodinjstva na kateri so sodelovali Danijel Levicar, general-ni direktor Direktorata za energijo na MZI, Rajko Dolinšek, direktor Informa Echo, ki je pobudnik razis-kave, dr. Karlo Peršolja, direktor Borzena, ki je soinvestitor in narocnik raziskave za državno upravo, Niko Martinec, direktor EZS in Irena Setinšek direktorica Inštituta Mediana. V nadaljevanju je podan povzetek rezultatov raziskave REUS 2015, ki predstavljajo kljucne premike od predhodnega merjenja v letu 2012. Rezultati raziskave REUS 2015 - Tržni izzivi in premiki pri ravnanju z energijo Da je bila tovrstna konferenca potrebna in dob-rodošla, potrjuje podatek, da se je je kljub termi-nu sredi delovnika udeležilo okoli 70 raziskoval-cev, dodiplomskih in podiplomskih študentov, profesorjev in številni mediji. Njen cilj in namen je bila predvsem sama predstavitev slovenskih raziskovalnih ustanov, ki delujejo zunaj Republi-ke Slovenije - razen nekaterih izjem so slednje namrec v slovenski strokovni in širši javnosti sko-rajda nepoznane. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu si prizadeva za krepitev sodelovanja med slovenskimi raziskovalci, znanstveniki, pro-fesorji ali tudi študenti, ki delujejo znotraj in zunaj meja Slovenije, saj tovrstno znanstveno-raziskovalno sodelovanje lahko bistveno pripo-more k ohranjanju vezi z maticno domovino in s tem k ohranjanju slovenske identitete med naj-višje izobraženimi rojaki zunaj meja Slovenje, kot tudi h krepitvi tako imenovanega »kroženja možganov« kot alternativi vse vecjemu izseljeva-nju najuspešnejših mladih, oziroma »begu mož-ganov«. To so bile tudi besede, ki jih je v nago-voru ob odprtju konference navzocim namenil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. V dveh sklopih se je predstavilo skupno trinajst ustanov: Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, Ljubljana, Inštitut za narod-nostna vprašanja, Ljubljana, Slovenski raziskoval-ni inštitut (SLORI), Trst, Slovenska narodna in študijska knjižnica, Trst (Odsek za zgodovino in etnografijo), Inštitut Urbana Jarnika, Celovec, Slovenski znanstveni inštitut (SZI), Celovec, Slo-venska študijska knjižnica, Celovec, Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS), American-Slovenian Educational Fundation (ASEF), San Francisco, Society for Slovene Studies (SSS), ZDA-Ljubljana, Slovensko-avstralski klub akademi-kov, Melbourne, Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik pri Filozofski fakulteti Univerze v Lju-bljani in Svetovna mreža akademikov Univerze v Ljubljani. Porocilo o konferenci Slovenski možgani krožijo prek meja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto UL v torek, 17. 11. 2015, pripravil konferenco Slovenski možgamni krožijo prek meja – Slovenski razisko-valci zunaj RS se predstavijo. Zgoraj minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, spodaj obiskovalci. Namen srecanja je bil pregled predlaganih pop-ravkov 2. lokalnega programa mladih za obdo-bje 2015-2020. Udeleženci srecanja so se o tej tematiki pogovarjali že veckrat, tokrat pa so obravnavali zadnje popravke preden bodo dokument predali v obravnavo na decembrsko sejo Mestnega sveta MOM. Predvidoma bi dokument lahko stopil v veljavo v zacetku leta 2016. Mestna obcina Maribor (v nadaljevanju MOM) je v sklepnem delu priprave 2. lokalnega programa mladih v Mestni obcini Maribor za obdobje 2015-2020 (v nadaljevanju LPM). LPM je temeljni pro-gramski dokument za obdobje 2015-2020, ki zagotavlja trajnostno naravnano lokalno politi-kov v mladinskem sektorju. Priprava in izvajanje LPM je naloga mestnega upravnega organa, pristojnega za mladino, v sodelovanju s Komisijo za mladinska vprašanja MOM. Ker gre za strateški dokument, se ga sprejme za obdobje petih let, v njegovo pripravo pa se vkljuci tudi zainteresirano javnost, ki delu-je na podrocju mladinskega dela v MOM kot so mestni mladinski svet, mladinske organizacije, organizacije za mlade in neformalne skupine mladih. MOM je zacela s pripravo 2. LPM za obdobje 2015-2020 v letu 2012, ko se je v pripravo vklju-cil tudi Mestni mladinski svet Maribor ter pripra-vil študijo takrat izbranih prednostnih podrocij: zaposlovanje, stanovanjska problematika, izob-raževanje in mobilnost. Izbrana prednostna pod-rocja so bila v letu 2013, ko je bil Maribor nosilec naziva Evropska prestolnica mladih, deležna šte-vilnih javnih posvetov in razprav. Poleti 2014 je Urad za kulturo in mladino MOM zacel s finalizacijo 2. LPM za obdobje 2015-2020. V ta namen je pripravil pregled zakono-dajne ureditve mladinskega sektorja ter rele-vantne statisticne podatke o mladih v MOM. Pregledal je tudi realizirane cilje v mladinskem sektorju za obdobje 2010-2014 ter od Mladin-skega kulturnega centra Maribor in Mestnega mladinskega sveta Maribor pridobil vizijo njiho-vega aktivnega vkljucevanja v podporo razvoju mladinskega sektorja v MOM za obdobje 2015-2020. 1. osnutek 2. LPM za obdobje 2015-2020 je pregledala Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in predlagala koncno strukturo doku-menta ter podala vsebinske dopolnitve predv-sem tretjega kljucnega podrocja. V 2. LPM za obdobje 2015-2020 so izpostavlje-na tri kljucna podrocja delovanja mladinskega sektorja v MOM, ki izhajajo iz poglobljene ana-lize stanja na podrocju vertikalne in horizontal-ne mladinske politike v MOM. 2. LPM za obdobje 2015-2020 zajema tri kljuc-na podrocja delovanja v mladinskem sektorju, ki so bila izbrana tekom priprave 2. LPM ter projekta Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 s strani mladih, mladinskih organizacij, organizacij za mlade in mladinskega sveta lokal-ne skupnosti ter drugih zainteresiranih institu-cij. Prvo kljucno podrocje zajema povezovanje klju-cnih akterjev mladinskega sektorja in izboljšan-je dostopnosti ponudbe za mlade. V drugem kljucnem podrocju je opredeljeno razpisno sofi-nanciranje nevladnih mladinskih centrov, vecjih in manjših projektov ter podpora EU razpisom. Tretje kljucno podrocje delovanja ciljno obrav-nava prednostna podrocja mladih, kot so zapo-slovanje, stanovanjska problematika, izobraže-vanje, mobilnost, politicna participacija, social-na vkljucenost mladih z manj priložnostmi ter druga podrocja v skladu z Resolucijo o nacional-nem programu za mladino 2013-2022, ki je bila sprejeta 24. 10. 2013 v Državnem zboru RS. Pri pripravi 2. LPM za obdobje 2015-2020 so sodelovale naslednje organizacije: Center za pomoc mladim, Društvo salezijanski mladinski center Maribor, EKTC – Evropski kulturni in teh-nološki center Maribor, EPEKA – Znanstveno-raziskovalno združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe in tehnologijo, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Mestni mla-dinski svet Maribor, Mladinski kulturni center Maribor, Mladinski kulturni center Indijanez, Pekarna magdalenske mreže – Zavod za podpo-ro civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje, Popotniško združenje Slovenije, ŠOUM – Študentska organizacija Univerze v Mariboru, Tovarna podjemov, Univerza v Mari-boru, Ustanova fundacija Sonda, Zavod Andreja Majcna, Zavod MARS in Zavod PIP. Porocilo: 2. lokalni program mladih v Mestni obcini Maribor za obdobje 2015—2020 Mladi Maribor 18. 11. 2015 so v prostorih Mladinskega kulturnega centra Maribor obravnavali popravke 2. lokalnega programa mladih za obdobje 2015-2020. Dogodka so se na povabilo Urada za kulturo in mladino MOM udeležili predstavniki mladinskih organizacij, organizacij za mlade ter druge institucije, ki deluje-jo na podrocju mladine v Mestni obcini Maribor. Pripravila: Monika Rajšp, Inštitut IRDO Vir slike: http://mladimaribor.si/ Turnir socialnih inovacij V Ljubljani je 27. 11. 2015 potekal Turnir social-nih inovacij 2015, namenjen predstavitvi social-nih inovacij, ki jih kot rešitve družbenih izzivov ponujajo inovativni posamezniki in socialni pod-jetniki. Slovenija bo prihodnje leto omenjeni tur-nir gostila na evropski ravni. Socialne inovacije so vkljucene tudi v strategijo pametne specializacije in bodo na tak nacin usmerjene v spodbujanje podjetnosti in podjetniških iniciativ ter s svojimi inovativnimi rešitvami prispevale k vecji konku-rencnosti Slovenije tudi v svetovnem merilu. Tur-nir socialnih inovacij 2015 je priredilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovan-ju z ABC Accelerator in Slovenskim regionalno razvojnim skladom v sklopu aktivnosti za spodbu-janje socialnih inovacij in po vzoru Evropske inve-sticijske banke. Vec. Vir: Ministrstvo RS za gospo-darski razvoj in tehnologijo. Ne industrija, temvec ozon in PM10 glavna krivca za onesnaženost zraka Medtem ko je v preteklosti veljalo, da je najvecji krivec za onesnaženost zraka industrija, trenutno v Sloveniji najvec težav povzrocajo cezmerne rav-ni delcev PM10 in ozona, kaže Arsovo porocilo. Agencija za okolje (Arso) je predstavila porocilo o kakovosti zraka 2014/2015. Ugotovila je, da se kakovost izboljšuje, se pa spreminja struktura onesnaževalcev. Porocilo je v celoti na voljo tukaj. Slovenija se uvršca med države Evropske unije z višjo onesnaženostjo z delci PM10, a se raven onesnaženosti znižuje. Vec. Vir: MMC RTV SLO/STA. Zagotavljanje spoštovanja clovekovih pravic pri delovanju gospodarskih subjektov s sklenitvijo pogodbe Avtorica Ana Certanec teoreticno obravnava pro-blematiko spoštovanja clovekovih pravic pri delovanju gospodarskih subjektov. Ker gospodar-ski subjekti pravno še niso zavezani spoštovati clovekove pravice, se pojavlja problem, kako to zagotoviti. Eden izmed nacinov za zagotavljanje spoštovanja clovekovih pravic je, da bi se zacele sklepati pogodbe, ki bi vkljucevale dolocbo o obveznosti spoštovanja clovekovih pravic in san-kcijo v primeru njene kršitve. Sklepanje takih pogodb je trenutno najboljša možnost, da so gospodarski subjekti sankcionirani za kršitve clo-vekovih pravic, brez sankcije pa je izredno oteže-no spoštovanje clovekovih pravic pri delovanju gospodarskih subjektov. Vec. Vir: Insolvinfo.si Ustvarjamo hiperprodukcijo mladih raziskovalcev, ki jih ne moremo zapo-sliti Pobuda brezprihodnosti.si opozarja, da se varce-vanje v znanosti nadaljuje, da mladi zaradi nego-tove zaposlitve odhajajo v tujino, starejši pa so pod pritiskom, ker morajo sestavljati nove pred-loge za projekte. Na javni tribuni v organizaciji predstavnikov akcije brezprihodnosti.si o znano-sti in zahtevah za izboljšanje tega podrocja je direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slo-venske akademije znanost in umetnosti (ZRC SAZU) Oto Luthar poudaril, da so zaposleni na inštitutih in univerzah že pred 18 leti opozarjali, da bo Slovenija preskok v 21. stoletje zmogla le oborožena z znanjem, predvsem pa s pravim odnosom do svojega razvojnega potenciala. V okviru Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) so že pred tremi leti poslance DZ-ja v javnem pismu pozvali proti var-cevalnim ukrepom na podrocju znanosti, razis-kovanja in visokega šolstva v proracunu za leto 2013/2014, vendar se zniževanje financiranja v znanosti še nadaljuje. V zadnjih treh letih je namrec vlada denar za znanost oklestila za cetr-tino. Vec. Vir: MMC RTV SLO/STA. Družbena odgovornost, demokracija in socialna ekonomija Tukaj lahko preberete povzetke nekaterih novej-ših objav o družbeni odgovornosti, demokraciji in socialni ekonomiji. Omogocene so tudi pove-zave na celotne prispevke. Prispevke zbral in povzetke uredil: Miroslav Marc, Sinteza, 7. 11. 2015. Vir: Sinteza, Gibanje za družbeno prenovo. DO v Sloveniji Razpis natecaja Junaki našega casa Slovenska filantropija v tem šolskem letu drugic razpisuje natecaj Junaki našega casa. Natecaj je namenjen snovanju in izvajanju novih, inovativ-nih prostovoljskih aktivnosti in projektov ter raz-voju prostovoljstva na šolah. Na natecaju lahko sodelujejo skupine ucencev – prostovoljcev, oddelki, razredi, skupine oddelkov ali razredov, posamezne triade osnovnih šol ali osnovne in srednje šole v celoti. Prijavitelj je lahko samo šola. Casa za priprave je še dovolj, saj je razpisni rok 22. 4. 2016. Vec. Vir: Slovenska filantropija. Dan brez nakupov: ustavimo se, zadi- hajmo in razmislimo o vplivu naše potrošnje Dne 28. 11. 2015 je ob dnevu brez nakupov pote-kala svetovna akcija, v kateri naj bi se vsi vzdržali vsakršnih nakupov. Tudi nevladne organizacije v Sloveniji pozivajo, da nakupujmo smiselno ali pa cas raje potrošimo kakovostno – za osrecevanje sebe in drugih. Z dnevom brez nakupa NVO opo-zarjajo na problem sodobnega potrošništva. Ta negativno vpliva na razvoj podnebnih sprememb in zavira možnosti trajnostnega razvoja, so prep-ricani v Focusu – društvu za sonaraven razvoj. Društvo svetuje, da naj si namesto nakupov vza-memo cas za stvari in ljudi, ki jih imamo radi. Darila naredimo sami. Ali pa podarimo svoj cas in skupne dogodivšcine. Povabimo prijatelje in dru-žino na vecerjo, pojdimo na sprehod. Ustavimo se, zadihajmo, razmislimo. Vec. Vir: Focus druš-tvo. Test sijalk Kar tri leta bi moral trajati preizkus, preden bi ga lahko koncali: trajnostni preizkus je za fluores-centne in LED-sijalke zato trajal »le« 5.000 ur, kar znese sprejemljivih, a še vedno dolgih 7 mesecev. Preizkus je izvedla Zveza potrošnikov Slovenije tako, da so izmerili razliko med svetlo-bnim tokom na zacetku in na koncu preizkusa. Ker je bilo vzorcev posameznega modela vec, so lahko izracunali povprecno vrednost pešanja moci sijalke in dolocili predvideno življenjsko dobo. Dobra novica pa je, da se je racun za pora-bljeno elektricno energijo v laboratoriju, kljub dolgotrajnemu preizkušanju, zelo zmanjšal. V sedmih mesecih so za enako število testnih vzor-cev porabili manj elektricne energije, kot so jo prej v 40 dneh. Vec. Vir: ZPS Svetovni dan otrok Svetovni dan otrok je potekal 19. 11. 2015. Otro-ci na OŠ Bicevje v Ljubljani so s podporo UNICEF-a Slovenija pripravili posebno novinarsko konfe-renco. Na njej so opozorili na stiske otrok beguncev in migrantov ter predstavili begunsko problematiko skozi svoje oci. Ker po njihovem mnenju glasovi otrok beguncev in migrantov niso slišani, so jim posodili svoje. Na poti v Evro-po so otroci izpostavljeni številnim nevarnostim in pomanjkanju osnovnih dobrin za preživetje. Pogosto so izpostavljeni dežju in mrazu, pešacijo v neprimernih, a pogosto edinih oblacilih in obu-tvi, ki jih imajo. Zaradi slabih higienskih razmer na poti so bolj izpostavljeni okužbam in bolez-nim. Mnogi otroci so prestrašeni in travmatizira-ni. Številni se na pot podajo sami ali pa na poti izgubijo svoje starše, zaradi cesar so izpostavlje-ni zlorabam, izkorišcanju in celo smrti. Vec. Vir: Unicef Slovenija junaki IMG_2419.jpg Nagrada Saharova družbenokriticne-mu blogerju Raifu Badavi Spoštovanje clovekovih pravic je ena temeljnih vrednot Evropske unije. Kršitev teh pravic, bodisi v okviru EU ali izven nje, neposredno vpliva na demokratska nacela evropske družbe. Ena od oblik izražanja podpore clovekovim pravicam je vsakoletna podelitev nagrade Saharov za svobo-do misli, s katero se Evropski parlament pokloni posameznikom, ki so s svojimi dejanji prispevali v boju za clovekove pravice. Z njo opozarja na nji-hove kršitve in izraža splošno podporo nagrajen-cem in njihovemu aktivizmu. Letošnjo nagrado Saharova za svobodo misli, je prejel 31-letni pisatelj, bloger in aktivist, ustano-vitelj spletne strani Free Saudi Liberals, Raif Badavi iz Savdske Arabije, ki je v svojem delu družbenokriticno razpravljal o politicnih in ver-skih vprašanjih. Za svoje nepristransko delo v okviru temeljnih clovekovih pravic, svobode govora in misli, si je prislužil 10 let jece, 1000 udarcev z bicem in denarno kazen. Zmagovalec je izbran na konferenci predsednika parlamenta in vodij politicnih skupin. Raif Badavi je bloger, pisatelj in aktivist iz Savdske Arabije, ki je zasno-val spletišce Free Saudi Liberals (svobodni savd-ski liberalci), spletno platformo za politicne in verske razprave. Na tem spletišcu naj bi objavljali gradivo s kriticno noto do pomembnih verskih osebnosti, Badavi naj bi tudi namigoval, da je islamska univerza Imam Mohamed Ibn Saud pos-tala leglo teroristov. Leta 2012 je bil aretiran na podlagi obtožbe razžalitve islama, poleg tega je bilo proti njemu izdanih vec obtožnic, tudi zaradi verskega odpadništva. Leta 2013 so ga obsodili na sedem let zapora in 600 udarcev z bicem, nato pa so mu leta 2014 kazen zvišali na 1000 udarcev z bicem in deset let zapora ter placilo globe. Prvih 50 udarcev je pre-jel 9. januarja 2015 pred vec sto gledalci, preos-tale pa so zaradi mednarodnih obsodb in Badavi-jevega slabega zdravstvenega stanja preložili. Njegova žena in trije otroci so zaradi groženj s smrtjo pobegnili v Kanado. Vrhovno sodišce je junija 2015 potrdilo njegovo kazen, zato ostaja v zaporu. Vir: Evropski parlament. Vec. Manifest Enterprise 2020 16. in 17. 11. 2015 je v Bruslju potekalo zasedan-je Enterprise 2020 Summut. Na tem dogodku z vec kot 500 udeleženci je potekala razprava in izmenjava mnenj z evropskimi poslovnimi vodi-telji o prihodnosti Evrope ter vlogi vodij v svetu, kjer so inovacije in prilagajanje poslovnih mode-lov bistvene za trajnostno in vkljucujoco rast ter stabilna delovna mesta. Kot odgovor na nujno potrebo po reševanju brezposelnosti, podnebne spremembe in demografske spremembe v Evro-pi so udeleženci zasedanja sprejeli Manifest Enterprise 2020 za ukrepanje do leta 2020. Manifest poziva podjetja in vlade, da sodelujejo in ukrepajo na treh strateških prioritetah v petih letih do leta 2020, ki jih na kratko povzemamo. 1. Zaposlovanje naj bo ena od prednostnih nalog. 2. Spodbujati je treba podjetja, da kot partnerji sodelujejo s skupnostmi, mesti in regijami za razvoj in izvajanje novih trajnostnih proizvodnih metod, potrošnje in preživljanja. 3. Preglednost in spoštovanje clovekovih pravic naj bo v središcu poslovnega ravnanja. Manifest je odziv gibanja DRUŽBENA ODGOVOR-NOST na izzive, ki jih je zapisala Evropska komisi-ja v strategiji Evropa 2020 in ki zahteva pametno, trajnostno in vkljucujoco rast. CSR Europe poziva vlade in podjetja po vsej Evropi, da se pridružijo in delujejo v duhu sprejetega Manifesta. Doslej se je gibanju, ki poudarja družbeno odgovornost, pridružilo vec kot 10 tisoc evropskih podjetij. Vec. Vir: CSR Europe. Objava kazalnikov OECD v izobraževa-nju:»Pogledivizobraževanje2015« V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in raz-voj so 24. 11. 2015, uradno objavili mednarodni zbornik kazalnikov OECD v izobraževanju: »Pogledi v izobraževanje 2015« - »Education at a Glance 2015«, ki daje najobširnejši pregled izbra-nih mednarodno primerljivih nacionalnih statisti-cnih podatkov o stanju in ucinkih izobraževanja v državah clanicah in partnericah OECD iz celega sveta. Najpomembnejša novost letošnje publika-cije je prehod na Mednarodno standardno klasi-fikacijo izobraževanja 2011 - ISCED 2011, s kate-ro naj bi se izboljšala politicna relevantnost kljuc-nih kazalnikov OECD. EAG 2015 vsebuje vec podatkov o posameznih ravneh terciarnega izob-raževanja, raven ISCED 0, ki ponuja nove možno-sti analiticnega preucevanja na podrocju predšol-ske vzgoje in izobraževanja, ter vecje število kazalnikov z razlikovanjem med splošnimi in poklicnimi izobraževalnimi programi. Glavna spo-rocila se izražajo skozi teme, kot so financiranje izobraževanja, uciteljski poklic, povezave med izobrazbo, znanji in spretnostmi ter zaposlovan-jem, pravicnostjo v izobraževanju in trgom dela. Vec. Vir: Ministrstvo RS za izobraževanje, zna-nost in šport. Evropski pakt za mlade Evropska komisija je danes na vrhu Enterprise 2020 v sodelovanju z evropsko mrežo za družbe-no odgovornost gospodarskih družb CSR Europe vzpostavila Evropski pakt za mlade. Gre za vzaje-mni dogovor med podjetji in Evropsko unijo za izboljšanje priložnosti za mlade pri iskanju zapo-slitve. Pakt poziva podjetja, socialne partnerje, nosilce izobraževanj in usposabljanj ter druge deležnike, da razvijejo ali utrdijo partnerstva za povecanje zaposljivosti in vkljucevanja mladih. Podpiral bo oblikovanje 10.000 kakovostnih pos-lovno-izobraževalnih partnerstev s ciljem, da se ustvari vsaj 100.000 novih kakovostnih vajeniš-tev, pripravništev ali zacetnih zaposlitev. Pobuda temelji na uspešni evropski koaliciji za vajeniš-tva. Vir: Europe Direct Koper Capodistria. Vec. Porocanje o ogljicnem odtisu KPMG objavila novo raziskavo, ki sporoca, kako 250 najvecjih svetovnih podjetij poroca o ogljic-nem odtisu v njihovih financnih porocilih in porocil DO. Porocilo je objavljeno z namenom, da ponudi smernice. Tokratna, deveta izdaja je bila objavljena vzporedno s potekom priprav na 21. pogovor o podnebnih spremembah Združe-nih narodov. Vec. Vir: CSR Europe. Otroške neveste Vzdolž Afrike se je delež mladih žensk, ki so bile porocene v casu otroštva, znižal s 44 odstotkov leta 1990 na današnjih 34 odstotkov. Glede na napoved, da se bo populacija deklic v Afriki povecala z današnjih 275 milijonov na 465 mili-jonov do leta 2050, je potrebno bolj zavzeto ukrepanje, saj bi tudi podvojitev trenutne sto-pnje upada otroških porok v navedenem obdob-ju še vedno pomenila vecje število otroških nevest. Vsaka otroška nevesta je tragedija. Nji-hov porast je nesprejemljiv. Otroške neveste pogosteje opustijo šolanje, postanejo žrtve nasi-lja in se okužijo z virusom HIV. Vec. Vir: Unicef Slovenija DO v Evropi in po svetu Okrogla miza »Znanost in družba -koliko ji znanstveniki vracamo?« Doba Fakulteta pripravlja okroglo mizo s ciljem pritegniti vrhunske ustvarjalce in izobražence v razpravo o potrebi, da znanstveni dosežki pripo-morejo k izboljšanju življenja ljudi v sredinah. Sem spadajo tako vprašanja o povezanosti viso-kega šolstva z gospodarstvom in družbo, kot tudi vprašanja vrednotenja ustvarjalnosti viso-košolskih uciteljev in raziskovalcev predvsem glede na njihov prispevek k svetovnemu znanju. Okrogla miza bo potekala 9. 12. 2015, ob 10. uri na Doba Fakulteti. Prijava je možna do 7. 12. 2015 na e-naslov ksenija.drolc@doba.si. Vec. Vir: Doba Fakulteta. Mladi z manj priložnostmi in mladin-sko delo -Zakaj? Kako? Zares? Morda raje ne? 3. 12. 2015, ob 10. uri Infopeka s socialno peda-goginjo Alenko Oblak pripravlja brezplacno dela-vnico, na kateri bodo raziskovali svet mladih z manj priložnostmi. Rok prijave je 2. 12. 2015 na infopeka@infopeka.org ali 02 300 68 50, 041 481 246. Alenka Oblak se z vodenjem usposab-ljanj, delavnic in procesov ukvarja od l. 2000. Prepricana je, da dosežemo boljše rezultate sku-paj. Šcepec medkulturnih izkušenj prijetno zaci-ni življenje in razširi obzorja pogleda, kar nam omogoca boljše sodelovanje in gradnjo kakovos-tnih skupnosti. Na delavnici se bomo vživeli v svet mladih in njihovih delovnih priložnosti (tudi preko mladinskega dela) in pogledali, kako na ta (ne)srecanja vpliva družba. Delavnica je del Cikla izobraževanj za uspešno delo in življenje z mla-dimi. Vec. Vir: MISC INFOPEKA, Napovednik.com Družbeno odgovorni zajtrk Mreža za družbeno odgovornost Slovenije 16. 12. 2015 v Ljubljani med 8. in 9.30 uro pripravlja družbeno odgovorni zajtrk. Tema prvega zajtrka bo strateško upravljanje z družbeno odgovorno-stjo in vloga najvišjega vodstva. Panelisti na dogodku, ki bo bolj neformalno zastavljen, bodo Drago Dervaric, direktor podjetja Saubermacher - Komunala iz Murske Sobote, Anja Šalehar, direktorica Novo Nordisk Slovenija, Jožica Rejec, predsednica uprave Domela in Aleš Kušlan (Ekvilib), dogodek pa bo moderirala Adriana Rejc Buhovac z Ekonomske fakultete. Vec. Vir: Mreža za družbeno odgovornost Slovenije. Prijave na 8. Informativo v teku Od 22. do 23. 1. 2016 bo na Gospodarskem raz-stavišcu v Ljubljani potekal Sejem izobraževanja in poklicev Informativa, ki na enem mestu ponuja pregled izobraževalnih programov, ki so na voljo v Sloveniji ter v tujini - od srednjih šol do visoko-šolskih in podiplomskih programov, dodatnega izobraževanja in usposabljanja, jezikovnih teca-jev, vseživljenjskega ucenja itd. Že peto leto zapovrstjo bo v okviru Informative, natancneje v petek, 22. 1. 2016, potekala tudi Poslovna Infor-mativa, enodnevni konferencno-sejemski dogo-dek na temo poslovnega in strokovnega izobra-ževanja. Rdeca nit cetrte Poslovne Informative je mreženje med podjetniki in posamezniki. Kako-vostno vzpostavljanje stikov, izmenjava idej in odpiranje vrat v drugih podjetjih so temeljna nacela mreženja. Omenjene lastnosti nam omo-gocajo pridobivanje novih poslov in strank, pos-ledicno pa raste tudi uspešnost posameznih pod-jetij in organizacij. Sejem Informativa ponuja informacije o poklicih in druge pomembne infor-macije, povezane z izobraževanjem. Od tega, kateri poklici obetajo, kje in kako pridobiti šti-pendijo, kako urediti bivanje v casu šolanja, kate-ra podjetja nudijo prakse in katera (prve) zaposli-tve, kako študirati ali se zaposliti v tujini ipd. Pri-jave zbirajo do 3. 12. 2015. Vir: Informativa Konferenca o managementu in orga-nizaciji Društvo slovenska akademija za manage-ment (SAM) vabi k sodelovanju na cetrti medna-rodni konferenci o managementu in organizaciji, ki bo potekala 9. in 10. 6. 2016 na Brdu pri Kran-ju. Osrednja tema konference je »Corporate governance: Challenges and development«. Na konferenci bo poudarek predvsem na sodob-nem gledanju na korporacijsko upravljanje, zlas-ti še na razmerje med upravljanjem in manage-mentom in razvoju upravljanja predvsem v sme-ri sodelovanja razlicnih deležnikov ter upošteva-nja družbene odgovornosti podjetij. Vse zainte-resirane vabijo, da s svojimi prispevku sodeluje-jo na konferenci. Vec informacij o konferenci je na voljo na spletnih straneh SAM in v vabilu avtorjem k pripravi povzetkov prispevkov (Call for papers). Vec. Vir: Združenje nadzornikov Slo-venije Mednarodna konferenca o sodobnih sistemih izobraževanja in družbenih vedah V mestu Wuhan, Hubei na Kitajskem bo od 15. do 17. 4. 2016 potekala akademska konferenca o sodobnih sistemih izobraževanja in družbenih vedah MESS 2016. Ce želite objaviti še neobjav-ljene vsaj tri strani dolge prispevke o omenjeni temi na tej konferenci jih morate oddati do 10. 12. 2015. Vir: Mess 2016. Reinovator akademije -Podjetno do družbenih ucinkov 2015 3. 12. 2015 bo v Centru inovativnega podjetniš-tva NLB v Ljubljani potekal zakljucni dogodek Reinovator akademije—Podjetno do družbenih ucinkov 2015, kjer bodo gradili partnerstva za boljše rešitve. Vir: prejeto po elektronski pošti H2020 Health European Brokerage Event 2016 13. 1. 2016 bo v Parizu v Franciji potekala konfe-renca H2020 Health European Brokerage Event 2016, katere namen je krepitev obstojecih in tvorba novih raziskovalnih ter poslovnih pove-zav na podrocju zdravja in informacijskih tehno-logij s podrocja medicine. Udeleženci bodo pri-dobili tudi informacije o razpisih Obzorje 2020: »Health, demographic change and wellbeing« v letih 2016 in 2017. V okviru konference bodo organizirana srecanja med posamezniki (business-to-business). Dogodek je namenjen podjetjem in raziskovalnim organizacijam, ki bodo imela prilo-žnost za predstavitev svojih inovativnih projek-tov, in iskanje poslovnih sodelav ter širjenje trga. Udeležba je brezplacna. Rok za registracijo je 10. 12. 2015. Vec. Vir: Mreža EEN Slovenija Kooperacijsko srecanje ENERGY DAYS GRAZ 2016 Mariborska razvojna agencija dne 14. 1. 2016 organizira mednarodno kooperacijsko srecanje usmerjeno k zagotavljanju celovitega pregleda nad politicnim, ekonomskim in tehnološkim raz-vojem, na podrocju energijsko ucinkovite gradnje na Evropskih tleh. Udeležba na dogodku je brez-placna. Vec. Vir: Mreža EEN Slovenija. Webinar o nefinancnem porocanju Direktiva Evropske komisije iz leta 2014 doloca, da morajo podjetja z vec kot 500 zaposlenimi ali podjetja, ki kotirajo na borzi ali subjetki javnega interesa (kakor so opredeljeni na nacionalni rav-ni, npr. financne institucije), ki kotirajo na borzi ali ne, porocati o nefinancnih ucinkih poslovanja. Vec o direktivi najdete tukaj. CSR Europe in GRI organizirata 2. webinar na to temo, ki bo potekal 9. 12. 2015, od 15. do 16. ure. Vec. Vir: CSR Euro-pe in Ekvilib Inštitut. CSRkamp 2016 25. 1. 2016 se bodo srecali berlinski podjetniki in skr-bniki družbene odgovornosti v podjetjih iz celotne Nemciji na kampu o družbeni odgovornosti 2016. Namen tega dogodka je, da si strokovnjaki in podjet-niki v sprošcenem vzdušju izmenjajo izkušnje, delijo sveje znanje in ga poglobijo, skupaj premagajo zadrž-ke pri ustvarjanju boljše preglednosti in razvijajo reši-tve za tipicne težave s katerimi se soocajo. Kamp bo potekal v Berlinu. Vec. Vir: CSR Camp. CSR 2016 -Razišci prihodnost DO Vrh CSR 2016 - Razišci prihodnost DO bo združil vodje iz pionirskih multinacionalnih organizacij, ki dajejo pri svoji poslovni politiki prednost družbeni odgovornos-ti. Vrh CSR bo potekal v Westminstru v Veliki Britaniji 20. 1. 2016. Na konferenci bo priložnost za izmenjajo najboljših praks pri izgradnji trajnostne organizacije, hkrati pa bo ponudila poglobljeno debato o številnih temah, ki so osrednjega pomena za izboljšanje izvaja-nja družbene odgovornosti. Vec. Vir: CSR Summit Dogodki, konference Razpisi in priložnosti Za javna dela v letu 2016 dve javni povabili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in ena-ke možnosti je na podlagi stanja na trgu dela, izobra-zbene strukture dolgotrajno brezposelnih oseb ter spremljanja izvajanja javnih del v letu 2015, pripravi-lo izhodišca za izvajanje javnih del v letu 2016. Za leto 2016 se nacrtuje objava dveh javnih povabil za izbor programov javnih del, prva objava se nacrtuje takoj po objavi Proracuna Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 v Uradnem listu RS, druga objava pa se nacrtuje v mesecu januarju 2016. Predlog Proracuna Republike Slovenije za leto 2016 doloca obseg sred-stev za izvajanje javnih del v višini 37 mio EUR. Ob upoštevanju dolocb veljavnega zakona, ki ureja izvr-ševanje proracunov Republike Slovenije, bo nacrto-vana okvirna vrednost prvega javnega povabila 21.5 mio EUR, v okviru drugega javnega povabila pa se nacrtuje objava za preostala razpoložljiva sredstva. Zavod RS za zaposlovanje je na svoji spletni strani objavil Katalog programov javnih del za leto 2016, obrazec Program javnega dela za leto 2016 ter obra-zec Izjava narocnika o javnem interesu za izvajanje programa ter o morebitnem sofinanciranju. Na pod-lagi te objave se bodo lahko izvajalci in narocniki pra-vocasno dogovorili o pripravi in nacinu izvedbe pro-gramov javnih del za leto 2016 na lokalni ravni. Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in ena-ke. Vec. Vir: MDDSZ Evropska sredstva 2014-2020 za pro-gram Prvi izziv 2015 Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko poli-tiko, v vlogi organa upravljanja za evropske struktur-ne sklade in Kohezijski sklad je 12. novembra 2015 izdala odlocitev o podpori za Prvi izziv 2015, ki ga bo izvajal Zavod RS za zaposlovanje. Za program v skup-ni vrednosti dobrih 20,7 milijona evrov bosta Evrop-ski socialni sklad in Pobuda za zaposlovanje mladih v okviru izvajanja evropske kohezijske politike v pro-gramskem obdobju 2014–2020 prispevala nekaj vec kot 18,4 milijona evrov. Namen programa je spod-buditi zaposlovanje brezposelnih oseb, mlajših od 30 let, ki so vsaj 3 mesece vodene v evidenci brezposel-nih oseb, kar jim bo omogocilo integracijo v delovno okolje, ter izboljševalo njihovih zaposlitvenih možno-sti. Dodana vrednost programa je prispevek k dose-ganju cim hitrejše in stabilne zaposljivosti ciljne sku-pine, kot tudi zmanjševanje neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Vir: Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Vec informacij: Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti oz. Zavod RS za zaposlovanje. Za zeleno gospodarstvo Leta 2013 je bila ocenjena vrednost svetovnega trga z »zelenimi izdelki« na šestih vodilnih tehnoloških pod-rocjih (ucinkovita raba energije, trajnostna raba vode, okolju prijazna proizvodnja, shranjevanje in distribuci-ja energije, ucinkovita raba virov/surovin, trajnostna mobilnost, ravnanje z odpadki in recikliranje) 2.536 milijard EUR in napovedi kažejo, da bo vrednost trga do leta 2025 narasla na 5.385 milijard EUR. Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z Akcijskim nacrtom izvajanja programa in Nacrtom aktivnosti ministrstev in vladnih služb 2015–2016 je sprejela vlada RS. V januarju ali februarju 2016 bodo objavlje-ni že prvi razpisi za sofinanciranje projektov (nekaj sredstev bo tudi nepovratnih) prehoda v zeleno gos-podarstvo. Delov clanek o milijonih evrov za zeleno gospodarstvo lahko preberete tukaj. Vir: po elektron-ski pošti, Ministrstvo za okolje, casnik Delo Postani Ypsilonovec! Zavod Ypsilon išce nove sodelavce za daljše casovno obdobje, ki bodo skupaj z njimi kovali nove ideje in udejanjali zanimive, družbeno odgovorne projekte ter tako spreminjali svet na bolje. Ce se prepoznate v oglasih, cim prej pošljite svojo prijavo. Vec. Vir: Zavod Ypsilon. Razpis sklada Združenih narodov za demokracijo Na razpisu lahko pridobite sredstva v vrednosti med 100.000 in 300.000 ameriškimi dolarji za projekte na naslednjih podrocjih: . aktivno državljanstvo; . vladavina prava in clovekove pravice; . širjenje znanja; . opolnomocenje žensk; . vkljucevanje mladih; . mediji, svoboda izražanja in dostop do informa-cij; krepitev sodelovanja z vlado. Vec. Poziv odprt od 15. 11. do 31. 12. 2015. Vir: UNDEF Javni razpis sofinanciranja kadrovskih štipendij za delodajalce za šolsko/študijsko leto 2015/2015 Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je objavil zgoraj omenjeni javni razpis, katerega predmet je sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem, ki izplacujejo kadrovske štipendije dijakom oziroma študentom od vkljucno šolskega/študijskega leta 2015/2016 do zakljucka trenutnega izobraževalnega programa posameznega štipendista. Rok za oddajo vlog je do vkljucno 31. 3. 2016 oziroma do porabe sredstev. Vrednost razpisa je 3 milijone evrov. Vec. Vir: Podjetniški portal. Horizon 2020: Greening the Economy V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 so objavljeni javni razpisi na podrocju zelene ekonomije. Datum odprtja in rok prijave sta odvisna od podrocja, na katerega se prijavljate. Vec. Vir: Razpisi.info Okvirni program za raziskave in ino-vacije (2014–2020) -OBZORJE 2020 Financna sredstva za izvajanje Obzorja 2020 zna-šajo 77 028,3 milijonov EUR v tekocih cenah (odlicna znanost – 24 441,1 milijonov EUR; vodil-ni položaj v industriji – 17 015,5 milijonov EUR; družbeni izzivi – 29 679 milijonov EUR). Letna proracunska sredstva odobrita Evropski parla-ment in Svet v okviru omejitev iz vecletnega financnega okvira. Evropski parlament in Svet Evropske unije sta 11. decembra 2013 sprejela Sklep št. 1291/2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020, katerega cilj je prispevati k vzpos- tavitvi na znanju in inovacijah temeljece družbe in gospodarstva po vsej Uniji. Horizon 2020: Science with and for Society V okviru prednostne naloge »znanost z in za dru-žbo« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 so objavljeni javni razpisi za sofinanciranje aktivnosti v letih 2016/17. Program obsega nasle-dnja podrocja: . Privlacnost izobraževanja in znanstvenih karier za mlade. . Spodbujanje spolne enakosti v raziskavah in inovacijah. . Povezanost družbe z znanostjo in inovacija mi. . Razvoj upravljanja za vecjo odgovornost raziskav in inovacij. Datum odprtja in rok prijave sta odvisna od pod-rocja, na katerega se prijavljate! Vec. Vir: Razpi-si.info Horizon 2020: Marie Sklodowska-Curie Innovative Training Networks (ITN) V okviru prednostne naloge »odlicna znanost« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen razpis za zbiranje predlogov, in sicer za Marie Sklodowska-Curie inovativne mreže usposabljanja (ITN). Inovativne mreže povezujejo univerze, raziskovalna središca in podjetja iz raz-nih koncev sveta, usposabljanje je namenjeno mladim raziskovalcem. Financna sredstva te deja-vnosti Marie Sklodowska-Curie so namenjena predvsem organizacijam, denimo univerzam, raziskovalnim ustanovam in podjetjem, ki skupaj oblikujejo mrežo raziskovalnega usposabljanja. Specificni pogoji sodelovanja za ta razpis so opre-deljeni v razpisni dokumentaciji. Rok prijave 12. 1. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info Horizon 2020: European Researchers' Night V okviru prednostne naloge »odlicna znanost« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen javni razpis, namenjen sofinanciranju koordinacije in izvedbe Evropske noci raziskoval-cev. Rok prijave 12. 1. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info promoclanstv.jpg VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu