Cena so cent. URUIDNiaiVU LPt uTKAVA; UUBUA«A, PLKJU-LNUBVA IfUCA A — IZKI^TUCNO tA8lUP8TVU u ogla*« is Kraljevine Italije in CTNIOVF PITRBIJCITA ITAMANA & A~ Mfl,ANO TBLXVUN: Sl-ZS. ftl-ST M-M, H« pn pofttao Ortiniii Ljubljana *ev lS-Sftl dan opoldne — Meoećn a naroćnlna IX— Dr. OONCESSIONARIA ESCUUSIVA per la pubblicita dJ provenienza italiana ©d UNION E PUBBLJCITA IT A LIAN A S. A^ MILANO Sf'csitri locali cll reparti esploranti Intens ".S.r^rta attivita delle avazicne — 13 apparecchi nemici abbattuti II Ou-rtier Generale delle Forze Armate eomuiilca in data d» 24 febbraio il seguen-te bollettino n. 1C05: Sul fronte t u n i s i n o scontH locali fra reparti esplorantj ed intensificata attivita delle cppcste aviazioni; 11 appa-recehi nenvci sono stati abbattuti: 7 in cpmbaitimenti aerci dai'a caccia germa-nica, 4 dalla difesa costiera. Nostri veli Voli hanno bombardato i porti di Tripoli e A 1 g e r i suscitando in qucst'ultimo on vasto incendio. Ouadrimotoii ameritani laneiavano ierl su IVI e s s i n a molte bombe cagionando otto morti e trentadne feriti tra la popo-lazione e danni rilevanti ad edifiei civili. Ncstra caccia, prontamente levatasi in vulo. attaccava i bombardieri farendo precipitare due in mare. Nella provinc'a di Catanzaro azioni di mitragliamen-to compiute da aerci avversar; su treni e stazioni ferroviarie e qualehe bomhi sgan-ciata presso C u r i n s a (San P:r>lro a Maida) restavant> .senza conscguenze. Gli aerosilurantf che hanno attaecato e silurato i piroseafi nemici, segnalati nel boMettino n. 1003, erano condotti di se-"a tuniskem bojišču krajevni spopadi med tzvidniSkimi oddelki In oživljeno delovanje obojestranskega letalstva. Sestreljenih je bilo 11 sovražnih letal; 7 so jih sestrelili nemslii lovci v spopadih v zraku, 4 pa obalna obramba. Naša letala so bombardirali pristanišč! v TripcKsu in V>:iru ter povzročila v poslednjem velik požar. Ameriška st.riniotorna letala so odvrgla včeraj na Mestno mnogo bomb in povzročila 8 mrtvih in 92 ranjenih med prebivalstvom ter znntno škodo na civilnih poslopjih. Naši lovci, ki so se takoj dvignili v zrak *.<> n:ipadli bombnike in dva treščili v morje. V pokrajini Catanzaro so obstreljevanja s strojnieami, ki so jih izvršila sovražna letala proti vlakom in železniškim postajam, ter nehaj bomb, odvrženih v bližini Cttringre (San Pietro a Maida), ostala brez pesledic. * Torpedna letnla. ki so napadla In torpe-dlrrla sovražne parnike, kakor je bilo omenjeno v poročilu št. 1003. so vod li naslednji piloti: kapitan .Mancini Lrbano iz kraja San Giorgio in Bosco (1'adova), poročnik Borrelli Ernesto iz Gra?nnna (Ne-aP'*lJ>» poročnik Pu!:*/etti Alfredo iz Ce-zenatlva (F*or!»). maršal Franch.ni Vinizio iz Badie Polesine (Rovigo). maršal Gri-foni Orlando iz Fabr'ana (Ancona) in maršal Boi Bruno iz Aoste. * Po smrti nekaterih težkih ranjencev in po odstranitvi ruševin so civilne žrtve pri poslednjih letalskih napadih narasle: v Milanu na 187 mrtvih in 505 ranjenih, v Cagliariju in raznih krajih pokrajine na 155 mrtvih In 204 ranjene, v Palermu na 223 mrtvih in 412 ranjenih, v Neaplju na 117 mrtvih m 264 ran'enih, v Gioii Tauru (Rc^glo Cala^ria) na 32 mrtvih in 50 ranjenih, v Oittanovi (Roggio Calabria) na 60 mrtvih in 100 ranjenih, v Amantei (Co- senza) na 21 mrtvih in 20 ranjenih In v Trapaniju na 14 ranjenih. (z nemškega vojnega poročita Nemške vojno poročilo pravi o bojih v severni A.frlk' m v Sredozemlju: S tuniškega bojišča so poročali včeraj samo o krajevnem bojnem delovanju. Nemški letalski oddelki so v strm o glavnih in nizkih poletih rapršili sovražne oskrbovalne kolone. Junaški boji italijanskih čet v Rusiji Berlin, 24. febr. s. Iz nemškega uradnega vira se pereča, da so se čete italijanskega eksped cijskega zbora posebno odlikovale v trdih bojih, k" so potekali zadnje dni na f> ji ču med Doncem in Dnjeprom. Argentinsko občud3vanje italijanskih Oboroženih sil Buenos Aires. 25. febr. s. List ?>Cab Ido« posveča dolg članek italijanskemu bojnemu udejstvovanju in poudarja, kako važen je prispevek italijanskih oboroženih sil v tej vojni V 32 mesec h hude borbe so itaiijanske čete dokazale svetu svoj pogum in svoje junaštvo na vseh frontah od afriške do rucke ob izpHčaniu bojnega duha v neštevilnih dogodkih Clankar piše nato o 'talijanski mornarici, in poudarja med drujrim. kako so neutrudno na delu ita:ijanske podmornice in površinske edinice na vseh morjih Članek se zaključuje s pregledom delovanja italijanskega letalstva ter o hrabrosti italijanskih pilotov. Tajnik Stranke sr?e*el španskega veleposlanika Rim, 24. febr. &. Tajnik Stranke je spre :el v sedežn Litt rie noveg"a španskega veleposlanika pri Kr. dvoru in čefa fa'nnge v Spa-'ji Ra;munda Fernnndezi Cue^to. 7 nj5m se je prisrčno in tovarško razgo-varjal. Biffba Italija prati Angliji v Sredozemlju in proti bslpevizmu Hamburg, 24. febr. s. Rimski dopsn:k raznih nem*k:h 1'stov Egon Eyman je predaval v ve'iki dverani hotela »Atla'tik« v Hamburgu c borbi Italije preti Angliji v Sredozemlju. Dpisnk je očrtal 'talijanski vojni napor, ki se ;ie pričel v oktobru 1935 ter ie povel;čevai trdno voljo italijanskega narola do oapora v izpolnjevaniu ogr mne naloge d" zadjega trenutka, kar bo prineslo Osi zasluženo zmago. Predavanje, k* je vzbudilo izredno zani-manie. ie b?1o pod pokr v telistvom >Nat:o-n?.lklubi 1919.'. Ude'ež li so se era 7a topni-ki kraje^ih cblasti in eenernlni ko-zui Italije. Pri'ed'tev »e *e zaključila 7 goreči-mi vzkl k Hitlerju, Duceju ter Kralju in Cesarju. Br'~lin, 24. febr. s. >Daufsebe Al^emei-ne Zeftungr« rb'^vl*a na prvi str?ni članek svojega der>i~- ?ka iz Rima z n^ovora >Rim in borševiška nevarnost«. Cankar omeni'a N->rb- itar-arskih »"1 v Afriki z an^loamerlšk'ml nmr'dami. ki zdn-užuie naivišie napoje It?-'ie v svrho preprečenja nevarnosti, da se zaduft^ v svoem moriu. Povel"čuje pon^s-o zadržanje italijanskih čet v borW s rov'ptsvi^: tolpam*, ki je svetel s'mbol neodnravljiveg'' naspr ts+va. k: se je vedno manif^-t;-alo v f^šit^čni Italiji do b^VSev*7m9. Psec prikazni -vtek borbe ff& st*čne Ttafe ^^~-t* bol*9evfatni Od dnrv-v prei R-voluc'jo in v rev^uciil do šnars'ke vo-"ne ter d.- cfnrte borbe n« vzrbo^nt fro-ti cb s4rrn; rp^*'-^ 'n zavezniških čet. da h! od-1— ml- nevarnost, Dsd preti Evrop' z Vzhoda. P sec z^kl^učuje. da se ni moglo drugače zgediti spričo nepiem-stljivega prepi ia med fašist čnim in boljševičkim režimom Pisec omenja Ducejeve besede, s katerimi ;e že d: Iga leta označeval veliko nevarnost ki jo predstavlja boljšev zem za Evropo. Uspešni japonski letalski napadi Tofc'O, 24 febr. s Japonske letalske sile so hiiskovito napadle letališče Insukia v Vzhodni Indiji Poškodovanih je bilo 15 sovražnih letal velikega tipa Štiri letala so bila zažgana Poškodovane so bile tudi naprave, med njimi skladišče bencrna. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila na oporišča. Kanton, 24. febr. s. Oddelki japonskega letalstva so napadli Ltancšan. ki leži 104 km se-vernovzhodno od Cungkinga v vzhodnem delu pokraj;ne Sehvan. Japonska letala so učinko* vito bombardirala vojaške objekte v mestu. Alarm je bil tud: v Čungkingu ter je povzročil veliko paniko med prebivalstvom. Japanske-francoski sporazum na Daljnem vzhodu Trkio, 24. febr. 8. Poročajo, da je bV sklenjen sporazum za obrambo zaljvr« Kv?ngkov med glavnim pveljnikom japonskih sil in francoskim veleposlanik-m a ozemlju Pierre Marie Doaes. Nova zmaga nemških podmornic — Potopile so Uničenega je tudi 77*ooo ton 17 ladij s 104.000 tonami bencina Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. febr. Vrhovno poveljnižtvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Skupine nemških podmornic so na Atlantiku napadle močno zavarovan konvoj. V najtežjih borbah so potopile 17 ladij s 104 000 br. tonami in torpedirale tri nadaljnje parnike. ♦ Berlin. 24. febr s. V dopoln'lo izrednega vojnega poročila se dozna vajo iz ber-!in=k:h vojaških krogov naslednje podrobnosti; Od 17 potopljenih ladij je bilo 8 cistern-Bkifa ladij s skupno tonažo 50.000 ton Ladje so vozile tovor goriva v teži 77.000 lcn. Med njimi je an^'e.Ska petrolejska ladja Eulina s 6.207 tonama in norveška petrolejska ladja »St:gsiadt« s 5.964 tonami, ki je b:la v službi Anglosasov. Tako angleški otok. kakor severnoafriška fronta, ki zavisita izključno od uvoženega goriva, bo^ hudo občutila ta udarec, ki so ga nemške Dodmomice zadale anglosaškemu trrrov'nskemu brodoviu. Iz prvih splošnih poroč;l. ki so jih poklali poveljn:ki prs3morn;ških ed»in.ic, katere so se udeležile zmapov:tih operacij potapljanja, izhaja, da so bile borbe med podmornicami in spremljevalnimi edinica-mi hude in da je b:la sovražna reakcija izredno silna. Toarpedovke in anglosaške korvete so peklensko streljale na podmornic« med tem. ko so se nujno morale za kratek čas prikazati na površju Neštevil-ne globinske bombe so bile naperjene proti podmorncam. Takoj ko so podmornice opravile svojo nalogo, so zopet izginile pod vodno povrs.no. Glede ritma potapljanja sovražnih ladij s strani nemških pedmonve poudarjajo v tukajšnjih vojaških krogih, da morajo biti uspehi v me-ecu januarju presenečenje za nasprotnika, ker prekašajo za 30 odstotkov uspehe v januarju 1941. Do danes v letu 1943. potopljenih 844 500 ton kaže. da nemško podmorn ško orožje stalno narašča. Pomanjkanje m?rr^r5ev v anglosaški mornarci Monakovo. 24. febr s. »Miinchner Neuestc Nachr.chten« poudarjajo glede na predzadnje zredno norr-ći'o nrm'kcga povcljn'šrva o potopitvi 15 sovražnih ladij s skupno 103 000 tonami, da zna:a povprečna tonaža potopi jenih ladij 7000 ton Povprečje je precej v soko. kar kaže. da so bile potopliene ladie znatne tonaže s precejšnjimi tovori Razen tovora so ble izgubljene tudi posadke. Na vsaki ladii je bilo najmanj 50 mornarjev Zaradi viharnc<2a mor-ja se je najbrže le malo brodoiomcev mo^lo rešiti, ta^.o da je izgubilo življenje 500 do 600 mornarjev To so hude izgube, ki jih ni mo* poče z lahkoto nadomestiti. Anglosaška trgovinska mornarica se pritožuje, da ji manjka oficirjev, kajti teh ni mocoče ustvariti z bobnaniem m s pcžurien'm /vohanjem v zadnji uri. Vnr.i^inje of'cirjev in posadk je enako težko rešljivo kakor vprašanje pradnje novih ladij m najholise shrambe nred podmornicami Amerika s prizadeva da bi mornarje premjnr1.! z ohljuhami in iih na ta nač;n pridobila. Admiral Land je na pnmct ncdivno govoril o čudovitem reš:lnem racu ij kavčuka, s katerim sc lahko vsak mornar reši. Zdi se pa da mornarji ne zaupajo preveč v te limanice ameriške adm.ralitete. Ameriško pr"znanje o p^dmJrnlšk: nevarnosti Burros A«re**, 24. febr 9. Iz VVashmtona poročajo, dwi je mrnariški minister Knox na novinarski konferenci izjivll da Amerika mobUiz ra vse razpolcžlj4vo orožje za obvladanje pedmomiške nevarnosti na Atla'tku. »Ta nevarnost je še velika, je dejal. Sovražnik zgradi več p dmorn-c. kakor jib mi potopimo^. Knox je moral priznati v odgcvoru na neko vprašanje da 3e nobenega upanja na zmago v tem področju in da je treba rekatera navidezna zboljšanja v zadnjih treh mesecih na Atlantiku prip sati samo slabemu vremenu. Hitlerjeva poslanica borcem iz stare garde Prntett n*?i>*ito~socialisiičtse stranke za Nemčijo in Evrtr-po — P c polna duhovna in materialna mobilizacija evropskega kontinenta za dosego zmage Monafcovo. 24 febr. s. V zgodovinski pivnici Hofbriiu v Monakovem je d žavni tajnik Esstr. eden izmed mož stare garde, ki je bil vedno med najbl žjimi Hitlerju, prečital na ob'čajnem letnem sestanku naizvestejsih :z prve ure ob 231etnici proglasitve programa narodnossocalistične stranke poslanico, katero je Adolf Hitler ki se tudi letos ni mo«el udeležiti man festacije poslal svojim tovarišem iz prvih narodnossocialističnih borb. Hitler obžaluje, da se ne mere sam udeležiti slavnost:. in pričenja svojo poslanico s poudarjanjem ogromne važnosti, ki jo ie mela zgodovinska seja 24. februarja 1920 za nemški narod. Nihče si ne more predstavljati, knksna bi bila usoda Nemčije, če bi se na tem zborovanju ne proglasila temeljna načela narodno soc alistične revolucije ki so probudila r.em:ki narod in mu dala silo za obvladanje ž duvske nevarnosti. Hitler omenja nadalje težavno pot, ki jo je stranka prehod la v svoji izredno trdi borb; proti istim nspretni-kom, s katerimi se zdaj nem.-ki narod bori na bojišču. Vse težave in vse neuspehe je bilo mogoče premagati z neomamo n fanatično vero v dobro stvar, ki je iz težav in ovir črpala nove sile za nezadržen pehod naorej. Stranko ie prešinjal neomajen sklep da ne bo za nobeno ceno kapitulirala m opustila borbe dokler zarota sovražn kov ne bo odstranjena. Z enako vero in voljo se nemški narod zdaj oori preti svetovni židovski koale:ji. Odločen ie. poraziti jo in s tem omr*gf«čiti človeštvu, ki se bori za svojo svobodo za >\oje življe* njt in za svoj vsakdanji kruh. dosego končne zmage Enaka železna velja kakor tedaj, prav H tler. me vzpodbuja danes da izvedem poslanstvo, ki mi ga je usoda zaupala. H"tler poudarja nadalje, da je cd;na razlika med dogodki ki so spremljali prve korake na* rodno - socialističnega gibanja, in današnjimi dejstvo, da je danes vsa gigantska masa nemškega naroda trdno postrojena z& zastavam, neve Nemčije. Stranka, ki je železen :zraz te ogromne sile. pa je jamstvo ne samo za dosego zmage, temveč rudi za obstoj nemškega naroda v bodočnosti. Zlasti danes, nadaljuje Hitler, ima stranka nalogo vzdržat moralo naroda, mu dopovedati, kako velika te nevarnost in mu vlivati zaupan'e, krepiti slabome m strahopetne mlahave ter brez usmiljenja za= treti sabeterje. Fiihrer se obrača do mladih, ki so nosilci bakle prejšnjih generacij, do nemških žen, ki so ena izmed grlavnih podpor za uveljavljen je pokreta in ki bodo tudi zde j najmočnejši element v borbi za ohranitev nemškega naroda. Govorec o usodi, ki bi Jo »ovražriiki radi namenili Nemčiji, v primeru svoje zmage, ugotavlja Hitler, da je Nemčija odločena dati jim nedvoumen odgovor, 1 i ga zaslužijo. Ta ogromna bitka, pravi Hitler, se ne bo končala z uničenjem arijekeg^a prebivalstva, temveč z odstranitvijo židovstva iz Evrope. Iz te vojne izhaja predvsem popolna enakovrednost plutokracije in boljševizma. V jasni luči so se pokazala tudi stremljenja židovstva po izkoriščanju vseh narodov, kakor vedno. Tudi danes mislijo židje, da so blizu svojih stoletnih ciljev, kakor so mislili lani po prvi zimski vojni v Rusiji, tola tudi to r^t bodo do skrajno, sti razočarani. Nemški narod bo mobiliziral in uporabil zdaj vse svoje sile v taki meri. na kakršno ne naletimo v dosedanji zgodovini človeštva. Niti za sekundo ne bntno oklevali v po-•sivsnju tistih narodov. Id so soodgovorni za izbruh te vojne, da dado svoj prispevek v tej borbi, ki bo odločena za Določnost Neločljivo povezani s saveznik! bomo to-vedli popolno mobtf šarijo gmotnih sil Evrope v takem obse^ru, kakršnega naš kontinent še nikoli ni pozn°l v svoji tisočletni zgodovini. To je potrebno, da se zagotovi Evropi njen obstoj, ki ni samo temelj naše velike skupine civilizacije, temveč tudi pogoj za gmotni obstoj vsega našega kontinenta. Fiihrer ob zaključku poveličuje junaške nemške oborožene sile, ki se na vzhodni fronti ob strani zaveznikov bore, da odločijo o bodočnosti Evrope in si obenem osvoje nadvse gotovo končno zmago. Necmsfna bsrbsna volja Madžarske Budimpešta, 25. febr. s. Ministrski predsednik Kallay je imel včeraj na zborovanju zveze krščanskih in^lustrijcsv važen govor. Govoreč o vojni na vzhodni fronti je izjavil, da so se madžarske čete izkazale v krvavih borbah. V tej hudi torbi je madžarska vojska izgubila ljudi in orožje ter preživlja zdaj najtežjo fazo. Po zbranju svojih sil se pripravlja z neomajno vero in z novim junnštvom za nadaljevanje borbo v Interesu Madžarske. Prav v interesu Madžarske je. da se madžarske čete borijo v neskončnih ruskih stepah, in v interesu države je, da se dela z obnovljeno energijo za opremo in skrajno ojače— nje naših oboroženih sil. Vojna, ki ise hije danes na vzhodni fronti, ima namen rešiti svet pred boljševizmom in s tem tudi Madžarsko, ki je prednja postojanka proti Vzhodu za obrambo kulture, omike, krščanstva in človečan-stva. Ce bi vzhodna pošast podrla ta branik, ne bi bilo več upanja na preporod. Z zgubo vojne ne bi izginila samo država, temveč ves omikan svet. V tej etični borbi, je vzkliknil Kallav ob navdušenem odobravanju, mramo braniti našo domovino in svojega poslanstva ne bomo izvršili, dokler ne bomo štrli bolj.-Seviško nevarnost. Naš trdni sklep je braniti omikan svet in našo obnroževlno madžarsko domovino. Ministrski predsednik je zaključil svoj govor s poveličevanjem žrtev junaških padlih, ki so bronili Madžarsko in krščansko civilizacijo. Hudi š©v|etski porazi Sovjetski ttiotorizTrani gartfn zbur un cen — Med Dosicetn in DnjeprJm obkoljene sovražne skupine Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. febr. Vrhovno poveljn štvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Ob kubanskem mostišču so bili odbiti novi sovražni napadi, deloma pa razbiti na izhodiščnih postojankah. Na fronti ob Miusu so sovjetske čete nadaljevale z združenimi in moiirmt pehotnimi |n oklopnim! silami svoje poskuse prodora, ne da bi dosegle uspeh. Dalje proti zapadu je bil uničen v večdnevnih ogorčenih bojih za fronto ob Miusn obkoljeni sovjetski 4. motorizirani gardnt zbor. Med mrtvimi je tudi poveljujoči general zbora, generalni major Ba-rastišin. Več nego 1000 ujetnikov je bilo zajetih, 44 oklopnih vozi] in mnogo doslej še ne preštetega orožja ter mnogo vozil in orodja pa zaplenjenega. Med Doncem in Dnjeprom so čete vojske in oboroženih oddelkov SS nadaljevale napadalne operacije proti sovjetski ob-koljevalnj koloni In so obkolile močne sovražne sile. Poskusi izpadov in razbre-nilni sovjetski napadi so se z velikimi izgubami ponesrečili. Na področju zapadno od Harkova In Kurska so se ponesrečili števi'ni sovražnikovi napadi. Osamljen sovjetski oddelek le bil s štabom neke strelske divizije vred uničen. Obrambna b'tka južno in severno od Orla se nadaljuje. Sovjetski napadalni od. delki so pr| tem utrpeli najhujše izgube. Samo v odseku severno od Orla je med brezuspešnimi napadi v zadnjih treh dneh obležalo pred našimi postojankami nad 10 000 mrtvecev, včeraj pa 47 uničenih veril. Južno vzhodno od Hmenskega jezera je sovražnik prešel na široki fronti z mečno podporo oklopnih sredstev in topništva k novim napadom. V teh bojih, ki še niso zaključeni, je bilo uničenih 37 oklopnih vozil, od tega 32 od ene same motorizirane pehotne divizije. Tudi južno od Ladoikega jezera Je sovražnik po močni topniški pripravi, podprt od neštetih bojnih letal, nadaljeval svoje napade. Tudi včeraj je bil zopet s najtežjim« krvavimi »gubami odbit. Oddelki letalstva so v te nem sodelovanja m nef ml kopne vojske posegli v napadalne in obrambne operacije. Sovjetska zbirališča vojske In kolone ter oskrbovalni promet v sovražnem zaledju so bili močno prizadeti. Naprave murnianske železnice in miK g« železniškega materijala ob Kan da lahkem zalivu so bile razbite v strmoglavnih napadih. Nemški lovci so včeraj v neštetih le«, talskih bitkah ob samo ftestfli lastnih izgubah sestrelili skupno 99 sovjetskih letaL Protiletalsko topništvo letalskega <.'->•/.ja je sestrelilo nadaljnjih 19 letal Sil3v2t topniški ogenj na finskem odseku Helsinki, 24. febr. s. Finski ^avni stan javlja: V zadnjih 24 urah je bil izredno silovit ogenj topn štva in pehote na frontah Karelske in Aunuške ožine in v južnem odseku f ronte v vzhodna Karel i j L Vzhodno od Finskega zaliv so se finski lovci spopadli s sovjetsko letalsko skupino lovcev in bombnikov, ki so leteLi proti zapadu. Med obema skupinama so nastale srdite borbe. Sestrelieni so bili štirje sovjetsk' lovci tipa »1-16« in dva lovca tipa »I-16-BIS« Finska letala so se vsa vrnila na oporišča, V južnem odseku fronte v Vzhodni Ka-reliji so finski bombniki z un čevalnlm uspehom napadli zbfra'išča in oskrbovalna sredica Sovjetov. Preteklo noč so sovjetska letala preletela šestkrat Helsinke Silovita protiletalska obramba jih je prelila, da so odvrgli bembe izven mestnega sred'šča ob pristanišču in na nekem otoku, kjer je nasta'a neznatna škoda Drugi sovjetski bombniki so odvrgli nekaj bomb na Jonsu. Škode ni bilo. Zmagoviti letalski spopadi na srednjem odseku Berlin, 25. febr. a. Iz vojaškega vira se d-znava o hudih letalskih borbah, ki so bile včerej na srednjem cdseku vzhodno fronte. Ker je sovražnik s številnimi .etal-skinrt skupinami podn'ral »le v borbah na kopnem, so »e tako< pojavile »tev^ne eskadre remSkih lovcev nad boj'dćem in napadle sovjetska letala Samo ena eaka-dra, pripadajoča jati Moldera. je sestrelila po dosedanjih vcs*eh 47 sovražnih letal. Letalskih sp rpdov se je udeleftJa tudi e skadra Španskih lovcev. Stran 2 »SLOVENSKI IVAROD«, četrtek, 25. februarja 1943-XXI Štev. 45 Pomembne besede Visokega komisarja na prvi seji Pokrajina* ggn fcorpwnl|Mma sveta Ljubljana, 25. februarja Včerajšnji dan je bil v razvoju našega domačega gospodarstva in gespodarskh prizadevanj nad vse pomemben. Novoustanovljeni Pokrai-nskj korporacijski svet se je sestal k prvi plenarni seji pod predsedstvom Visokega kemisarja Eksc. Emilija Graziolija, k: je ob tej priliki spregovoril nekaj naceuvh, stvarnih besed, katerim je dodal "še nekaj splošnih pripomb političnega značaja. Govor smo že objavili v celoti, vendar smatramo za potrebno, da se posebej epozorimo na nekaj pomembnejS h izjav visokega governika ki so v zvezi z našim splošnim položajem. Z rajvečjo jasnostjo je Eksc. Grazioli prikazal visokemu zboru pomen 'n smisel poste pnega uvajanja kirprracijskega sistema v življenje naše pokrajine. Njegova ugotovitev, da se pri tej potrebni prevedbi — zaradi vzkladitve vsega našega gospodarskega življenja z gospodarskim življenjem v ostali Kraljevini — namenoma ni postopalo s pretirano naglico odgovarja dejstvu, ki je naletelo na popolno razumevanje naših domačih krgov, saj je bilo samo po tej poti mogeče opraviti delo. ki ga je Visoki komisar pohval'1. V pregledu splošnega gt spodarskega položaja ie vise ki govornik podal nekaj splošnih smernic za delo v bližnji bodočnost Presenetila je tu vsakogar ne le jasnost navedi, temveč predvsem skrb za zboljšanje položaja, ki 'zvtra iz temeljitega po-znavnnja v.=eh -rših domačih gospodarskih vprašanj. Visoki komisar ni s tem samo znova potrdil le svoja osebna plemenita prizadevanja na tem pedročju, temveč tu- di prizadevanja Vlade in Režima, Id ju pri na* predata vi ja in tako uspešno zastopa v splcSni blagor ljudstva. Za ta prizadevanja bodo njemu Vladi in Režimu hvaležni vsi sloji našega prebivalstva, zlasti pa rev-nejS', za katerih položaj in težnje kaže Visoki komisar še prav posebno zanimanie in razumevanje, kakor je na vefc1 mestih sam poudaril v svojem klenem in jedrnatem govoru. Hvaležni mu bodo zlast' za napoved neizprosnega boja preti tako zvani »črni borz'c. Vsi delovni sloji si lahko mnogo obetajo tudi od napovedanega programa ncvlh javnih del v tekočem letu. za katera je dolečea visok znesek 100 rmVjonov lir, d očim je bilo lansko leto — navzlic neugodnim splošn'm razmeram — prtrose. nih v ta ramen skoraj 37 milijonov Vi. Tudi te številke nam dokazujejo, da ne gre le za teoretično nakazovanje raznih potreb, temveč za stvarno in praktično izvajanje velikega programa javnih del v nasi pokra>;ni. Ako uprštevamo vse te stvarne navedbe v govoru Eksc Graz'olija ki nam odkrivajo vso skrb vrhovne uprave v nag j pokrajini. Vlade in Režima za gospodarski napredek našega prebivalstva, se nam zda ne le povsem razumljive temveč tudi nujno prtrebne, modre Id nad vse umestne zaključne pripombe visokega govornika, ici apelirajo na uvdevno3t vsega našegj? ljud. stva, od katerega oblastj ne zahtevajo ničesar drugega kakor spoštovanje zakon« v in lojalnost. Visoki konvsar je dejal dobesedno: jZa eno. kar je napravila in podarila Fašistična Italiia ;ma pravic- zahte- | vati vsaj spoštovanje svojih zako-ov in i lojalnost s strani slovenskega prebivalstva, c Zato ss nam ne adi le naravno in v skladu s tsm plemenitim stalilcam. temveč tudi povsem človeško, kar je ket svojo politično smem'co nakazal Visoki komisar: »Dobrohotnost napram onim. ki to zaslužijo zaradi svoje lojalnosti, neizprosna bor. ba proti komunizmu in proti sovražnikom Italije, oblast, ki slon1 na moči in pravici, tesno združeni z rimskim pojmovanjem človeškega dostojanstva napram potrebnim m napram vsem osim, ki to zaslužijo.« Samo zaslepljeni ljudje ali ljudje, ki jim ni do mirnega iMjenja v naši pokrajini, da nit; ne govorimo o onih. ki so se izkazali a svojimi nekulturnimi in barbarskim dejanj* pravi sovražniki slovenskega naroda, lahko prezro te visoke in plemenite besede, kn jih mi razumemo tudi kot resne svarilo. Zato pa s tem večjim zadoščenjem sprejemamo na znanje izjave Eksc. Grazlolija: »Komunistične tvorbe v tej pokrajin: bcd'si d:mače aH tuje. bodo se enkrat prejele svoje zasluženo plačilo in bodo uničene. Za to nam poplnoma jamčijo slavni oddelki naših Oboroženih s'l in še prav posebno Eksc. general Gambara, zelo dVobrc znan komunistom, katere je vedno razpršil jn uničil. Vsako dejanje proti naš' oblasti in našemu ugledu bo takoj in ne z-drosno zatrto.« Prav nič ne dvomimo da bo zdravi de! "ašega naroda to točno svar'lo razu mel tako. kakor ga je treba razumeti, akc hočemo, da v naši p krajin« zavladata red m mir, saj je to predvsem v našem interesu. Uspešno delo Pokrajinskega kerpernej^ega sveta Izčrpno pereč i Jo predsednika1 dr, Bisia o delu korperac'jskega sveta v lanskem letu V naslednjem objavljamo poročilo predsednika Pokrajinskega korporaeijskega sveta po«.prefekta cemm. dr. Bisie o poslovanju sveta odi njegove ustanovitve do konca l. 1942-XX. Poročilo je bilo podano na prvi plenarni seji PKS v navzečnosti Visokega komisarja Eksc. Emilija Graziolija 23. februarja t. 1. Z reorganizacijo združenj delodajaieev in delojemalcev v sindikalne korporacije, ki je bila izvršena v prvi polovici preteklega leta, je bila stvor jena podlaga za ustanovitev Pokrajinskoga stota korporacij, katero je napovedal Visoki komisar v svojem nagovoru ob obletmei ustanovitve Ljubljanske pokrajine dne 3. maja 10)2-XX. Na razliko napram bivši Trgovlnsko-Lndustrijski zbornici, ki je združevala v svojem okrilju le del delodajalcev, je Pokrajinski svet korpoiacij kot sinteza vseh tvornih slojev gospodarstva organ, ki ima vse potrebne predpogoje, da mere z uspe* hom pospeševati gospodarstvo v pokrajini in zastopati enotno in povsem koristi vsen gospodarskih skupin ter skrbeti za vzpo-redltev interesov in razvoja v skladu s splošnimi koristmi. V začetku je Pokrajinski svet korporacij nadaljeval posle bivše Trgovinsko-industrij-ske zbornice in njenih organov, Postopoma pa je bila poverjena Pokrajinskemu svetu korporacij vrsta novih poslov, ki spadajo v njegov delokrog. Izvršila se je notranja preureditev urada po predpisih, ki veljajo za pokrajinske urade korporacij v drugih pokrajinah. Izkazalo se je potrebno, da se poveča Število nameščencev in poskrbi za razširitev upravne ureditve, da bi bil urad v stanju, da brez težkoč izpolnjuje vse nove naloge, ki so bile poverjene Pokrajinskemu svetu korporacij. Lahko rečem, da je to tlelo v glavnem in z uspehom zaključeno in je bila preureditev poslovanja in sestave urada dovršena cb intenzivnem sodelovanju g. dr. Apollcniia. strokovnjaka Visokega komisariata pri Pokrajinskem cvptu korporacij. Posebna naloga Pokrajinskega sveta korporacij v tej dobi je bila, da zasigura racionalno potrošnjo obstoječih zalog, d3 prepreči odtegovanje surovin predelovanju, kopičenje izdelkov, neosnovano dviganje cen in izkoriščanje potrošnika, kar bi bilo sicer pri pomanjkanju korporativnega nadzora in brez stroge discipline v vojni dobi neizbežno. Visoki komisariat je poveril Pokrajinskemu svetu poleg raznih drugih začasnih nalog še: a) nadzorstvo nad produkcijo, Izvozom in porabe tehničnega lesa; b) organizacijo razdelitve kuriva med prebivalstvo in obrate; c) nadzor nad predelavo, razdelitvijo ln potrošnjo tekstilnega blaga; d) nakazovanje in razdelitev surovin in pomožnih sredstev za obrtništvo in industrijo in e) sodelovanje pri obravnavanju prošenj za uvoz in izvoz. Lahko se ugotovi, da so bila navedena dela glede organizacije in ureditve potrošnje nadzorovanih proizvodov pravočasno končana. Številke, ki jih bom navedel v podrobnem delu poročila, kažejo silo izvršenega dela in zadevnih uspehov. Da hi mogel te naloge uspešno izvrševati, je Pokrajinski svet organiziral posebne urade, med drugimi urad za izvo* in uvoz blaga iz inozemstva. Ta urad je obravnaval 1276 prošenj za uvoz in 240 prošenj za izvoz v inozemstvo ter je o njih podal na podlagi izvršenih službenih ugotovitev odboru za izmenjavo in valute, v katerem sodeluje tudi zastopnik urada Pokrajinskega sveta, s stališča splošnih interesov pokrajine svoje mišljenje glede primernosti ugoditve odnosno odklonitve zadevnih prošenj. Število prošenj za odobritev izvoza blaga v stare pokrajine kraljevine, ki jih je urad obravnaval, dosega 5028. Med njimi niso vštete prošnje za odpremo lesa. Pri reševanju izvoznih in uvoznih prošenj se je stremelo za tem. da se jača gospodarska avtarkija pokrajine in da se uvozni in izvozni l^žim za Ljubljansko pokrajino čimbolj prilagodi splošnim predpisom, kateri veljajo v kraljevini. Pripominja se, da se je promet z inozemstvom zmanjšal, ker se je trgovina, proizvodnja in potrošnja pokrajine v kratkem času skoro popolnoma preusmerila na notranje tržišče ter stopila v stik in zasnovala nove poslovne zveze z dobavitelji in nakupovale! v celi kraljevini. K usrodnemu razvoju takih zvez je v veliki meri pripomogla prireditev ljubljanskega velesejma, ld je seznanila gospodarske kroore pokrajine z gospodarstveniki v kraljevini. Pri najvažnejši panogi gospodarstva v pokrajini, to je šumarskolesni streki se je napravil splešni popis in občasna prijava zalog ter podrobna organizacija proizvodnje, prodaje in porabe ter izvoza tehničnega lesa po analognih načelih kakor veljajo v starih pokrajinah. Pri pokrajinskem svetu je bil osnovan posebni urad za tehnični les. ki vodi evidenco vseh za'o? lesa ki so pod zaporo, pri gozdnih posestnikih, trgovcih, industrijcih in obrtniških podjetjih ter vpiše vse kupoprodajne pogodbe za promet s tehničnim lesom v pok*-aj'ni kakor tudi za izvoz lesa. Pri tel tečki je podal poročevalec glavne statistične podatke o prometu z lesom. Nato je nadaljeval: Za razpravljanje st roVovn !h vprašanj l<*s-ne stroke posluje pri Pokrajinskem svetu korporacije v smislu naredhe Visokega ko-misariiata posehen strokovni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov ob'asti. gopetna milice ter zastopnikov gozdnib posrgtn'kov trgovcev in indtistnirev in ki na svojih vsakomesečnih sejali razpravlja o vseh aktualnih vprašanjih Med njirm ie ps bno omeniti niz predlogov za obnovo d?'a v lesni stroki, nadalje sodelovanje pri izdelavi maksimalnega cenika za 'es vp's novih tvrdk v seznam pooblaščenih izvoznikov in na splošno vse posle, ki se tičejo ureditve lesneoa trga. Med ostalimi posli ki so poverjeni Pokrajinskemu svetu korporacij na polju ureditve proizvodnje, predelave in potrošnje industrijskih proizvodov, ima najpomembnejšo vlogo nadzor nad premetom tekstilnega blaga. To obsežno deio je bilo poverjeno uradu ~za tekstilije Pokrajinski svet korporaci je prevzel izdajo oblačilnih nakaznic za vso pokrajno in organiziral njihovo razdelitev potom občin. V smislu ckr°žm"c ki jih je izdala Generalna direkcija za potrošnjo industrijskih proizvodov pri mim-strstvu korporacij, se vrši v tukajšnjem uradu za tekstilije nadzor nabav in pro daje tekstilnega blaga pri trgovcih, nadzor in razvid inventarjev, se izdajajo pooblastila za nove nakupe in nab-vnice za predelovalce in trgovce, se stavlja jo predlogi za puščanje v promet in Izvoz ter se sestavljajo o tem mesočna poročila in statistike. Obsežnost tega deia se vidi iz naslednjih statističnih podatkov. Poleg razdelitve oblačilnih izkaznic za celokupno prebivalstvo nadzoruje urad za tekstilije 550 nadrobnih prodajalcev tekstilnega blaga, ki morajo voditi vp snik nakupov in prodaj blaga. Urad je pteiel n proveril v smislu okrožnic Genrra'ne di rekcije za konzum industrijskih pruizv >-dov 571 prijav inventarjev, št vlo proizvajalcev tekstnega bla.ea ki je pod nadzorom v Ljub'janski p k-ajni znaša 15 industrijskih podjetij. 4 konfekcije in 176 obrtnikov, dočim znaša število gr^sistov 22 tvrdk. Naslednja važna neloga je oba organ zacija razdelitve kuriva rcap • om g" za e milice je zahvaliti da je bila Li ibij nepravočasno preskrbljena s primarnimi Količinami drv za kuijavo. Os .roa po ra.ime s premogom pa je naletela na »■osne ' ež-koče. ki so naplavile položaj vsi d b s preteklih zimskih mesecev dokaj negotov V svrho nadzora nad proizvodnjo ter raz delitvijo mineralnega in vegetalnega kur -va za potrošnjo je bil meseca septembra organziran pri svetu poseben urad Uvci-ba discipline na tem polju je p vziočila mnogo dela. Predvsem je bilo treba 2ftto zbrati podrobne podatke o sestavi domač'n. stev. potrebah in zalogah kuriva v zaseb-uth gospodinjstvih, nadalje ppis vseh vrst obrtnišk;h delavnic, poslovrih prostorov ugostiteljskih podjetij, naprav za centralno kurjavo ter pogonsk'h instalacij industrije. Nato se je izvršila njihova razvrstitev po skupinah in vrstah ter telurčno ocen«'a potreba na pogonskem kurivu. Zmanjšan dovoz premoga iz inozemstva in reducirana produkcija v sami pokrajini sta zahtevala izvedbo štednje v vseh smereh. Kot strokovni posvetovalni odbor je sodelovai pri Pokraj nskem svetu kerperacij odb:r za kurivo, sestavljen iz predstavnikov oblast: in organizacij, ki je v 11 sejah razpravljaj vsa važnejša načelna vprašanja glede raz-del'tve kuriva med prebivalstvo in obrate Do 15. jamarja 1943 je bilo izdanih za domač nstva 19 342 nakaznic s katerimi le bilo nakazanih skupno 55 221.69 q drv ter 230.671.85 q premega Nadalje je t*!lo izdano podnajemnikom 1842 nakaznic n za poslovne prostore pa 2.009 nakaznic. Da b4 se doseglo kritje in razpoložljivi dr bni premog za industrjo čim pravilrei* porazdelil sn b le kurilne in obratn* naprave industrijskih podjetij strokovno pregledane. Med ostalimi kontrol'ra'imi pro'zvcdrt katerih razdelitev (n nadzorstv- predelav* je poverjeno Pokrajinskemu svetu korpo racij, moramo cmeniti v prvi vrsti surove kože, usnje in izdelke iz usnja. Tudi za te predmete ob~toja pri P krajinskem svetu korporacij poseben urad, k dodeljuje usnjamam vse potom Centrale za keže zbrane surcvine. vodi nadzor nad predelavo, skrbi za vskl^dščenje gotovega usnja in ga dodeljuje vsem čevljarskim obratom za izdelavo čevljev, posronskih jer-I mrnov in tehničnih predmefov Tekom pre-j teklega ^ta le bila pT^ba usnja za izde-' lavo torb°r k h predmet v prepovedana ir dodeljevanje za te svrhe tiki'jeno Odnosne Balege so hHe likv'dlrane ?n prodai<» teh predmetov taklj č^na Industrija Li'?bl tonske p kraj'ne je znaten v'š*~k svojih proizvod v predvsem 'a svmjskem usnu izvozila v nad"!*ri~> predelavo v kraljevin"* doč m so ble težke kože potrošene v po krajini sam' za i/d "lavo Čevljev. PazVMnn Qr?SSJrzaolja bs^era 4 :nd'i Tri s1-*o podiet'a za prebavo ubiiJ* ter 21 obrtni'-kih ua -ar->v. nadalje 33 p ••-bv-sce- nih trajCVCev za prodajo uanja in 6S1 Čev 1 jar jav. Mod ostalimi kotitroVfanlnV industrijah rri proizv d; k terfh razdelitev fe povijena Pokra insl: asm svetu korno-acij, *** cmeniti poseb * Splrlt klej petrolej 'n beo-cin za ndustrijsk« sv karbid sukane'. mastna k8 line ielak, šlir.b, jermena r gumijeve iz'olke. Ured Pokru"iT* :lzAor^ s^eta se js trudi: ta preskrb* pravoftasn * ob vo in ;lor>oln'-tev tfšlog ter da prilavodj pri vs komesoč nih raz V; t tvah nakazila "zpremen "enin prilikam in obsegu nrevz-tih del Pr- vas k«m posfsmeanam k ri~tnik-,i so ?e te olcoi nosti vedno unšteva^. Potrošače se ]* •ava alo pes* poni" k raeionelni š'edni" uporabljajoč analogno smernice ki so biU zdare za disciplini*an*« potrošnje v star" po^rr4,'nah K>! SG ode navedene • urov ne nadomesti j :vfl z jrttgtmj prMzvod m ki kor na p imor pri :rdelavi kisa desTilrcv td so bih potr *n ki sčaaom napoteni pp uporabe drugib snrovn da bi se čim ve* je količine salog rnc-udarnim in hvalevred-im vodstvom podrav-natelja in odde'k vih starešin kar najbolje trudijo da se poverjena j:m dela točno red.o Jn hitre izvršijo. Temu kratkemu prikazu poslovanja sveta v prv dobi svo„ega delovanja je treba, da sledi vsaj v glavnih bnaih še očitanje respodnrakega položaja pokrajine. P:rcč:v2lec je nato podal kratko sliko a gosp darskem položaju pokraj ne. ki se iče dela korpo aci^skega sveta in je za-•^ljučl takole: Ne morem zakl učiti tega kratkega pregleda o poslovanju Sveta v prv. d bi nje-.rove nove ureditve ne da bi izrazil v ime-■ju Sveta vdano zahval Ek celenc; Viso-kemu komisarju za velike n sta'no podporo, 9 katero je olajsul nažo. re boš vedno -hko nalog-. Naše delo bo moglo postati bolj lnten vno n učinkovito v nevi d bi ki pr:čer.J3 »anes z nop sredmm aodtlovanleni pred tavnlk v produkt vnih ko.tegorij, ki so vse stopane v krogu Sveta. Prevztm'm naso obvezo, da se bomo pr . šem bodočem del vanju ravnali z vnemo n di cipl no po r-avod lih našega odl.čnega oglavar^a p^kiajine. P&f*tt!**t€* 2b cestah in želei* tticali posekan'h gozdnih parcel Ljubljansko mestno poglavarstvo opo-1 ria prizadete posestnike, naj v lastnem n^resu *akoj začno pogozdovanje ob oe-^*ah in železnicah posekanih gozdnih pa--ov Sodike bo oddaiala pokrajinska drevesnica a manj premožni gospodarji bo-|0 op - ' mestnega poglavarstva dobili «3dke brezplačno. Zato naj posestniki s D'"»credovaniem gozdmh čuvajev ali pa kar nenosredno mestnemu gospodar--Wer»->u nradu v Beethovnovi ul. 7, soba št 3f> naznanilo koliko sadik potrebujejo za oogozditev gozdnih jas in posek. Osr ^Itve rofabe električnega toka ukinjene Pozimi cb n^ihiršem mrazu je morala zaradi zsmrzovanja rek no*-' rifinsfra teko v Ljubljani omejena ter je ' ( ki ko:^i?arijat zato odredil prepoved »bratovanja z elektromotorji in z drugimi električnimi aparati med 16. in 19. Ker je sedaj dobava električne energije iz hidrocentral zanesljivejša in je večerna oijtežba mestne električne centrale zaradi daljšega dneva postala nižja, jo bo centrala mestne elektrarne z elektrarno v Tacnu lahko sama krila, če prav bi odpadla dobava energije od drugod. Zato je Visoki kemisariiat omejitev porabe električnega toka ukinil ter preklical prepoved obratovanja z elektromotorji in drugimi električnimi aparati. Navzlic dovoljenju, da od« iemalci električnega toka smejo brez omejitev obratovati z elektromotorji in drugimi električnimi aparati, vendar opozarjamo stranke na čim največje varčevanje z cleK-trično energijo. Razdeljevanje krmil za krave tnlekariee Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da se bodo dne 24.. 25. in 26. t. m. od 8. do 12. in od 15 do 18. delile pri Uradu za razdeljevanje mleka v Maistrovi ul št 10. nakaznice za riževe otrobe producentom kravjega mleka tostran kontrolne Črte. ki oddajajo mleko po na-logu Prevoda. Krmila se bodo razdeljevala na podlagi kol'čine mleka, ki ga vsak proizvajalec oddaja. fatsertrai v SLOV. NASOOU! Delovanje GILLa Otvoritev tečaja za Uleano vzgojo. — Tiskovn? urad Zveze borbenih faaljev poroča: V nedeljo 21. t. m. ob 10. dopoldne js bil v telovadnici Zveznega poveljstva GILLa otvorjen tečaj telesne vzgoje za ljubljanske učitelje. Kot zastopnik Zveznega taj* nika as Je otvor't ve udeležil Zvezni podtajnik Capurao, nadalje »c bil navzoči šolski komisar kom Depoli, vodtelji GILL_a in šolski voditelji. Zvezni podtajnik je obrazložil namen tečaja 4n je priporočil šolskim upraviteljem in učiteljem, naj propagirajo kor atnost in pomen telesne vzgoje, da bodo učenci z veseljem, zanimanjem in navdušenjem hodili k telovadbi. Sole in zavodi, ki se bodo v tem pogledu le posebej izkazali bodo s *voj'm zgledom Se bolj podžgale udeležence. Nato se je pohvalno izraz 1 o zadovoljivih rezultatih, doseženih lansko leto, zahvalil pa ae je tudi za zanimanje, ki so ga val udeleženci pokazali. Nato je bila poskuSnja, ki je pokazala vaje telovadnih tekem v tekočem šolskem letu. Ob koncu vaje je Zvezni podtajnik odredu pozdrav Duceju. Vojaško kazensko sodstvo na ozemljih, ki so proglašene ali se šteje, da so v vojnem stanju DUCE, prvi Martal Cesarstva, Poveljnik vojnih sli na vseh bojiAčdh, na podstavi Členov 17. in 20. vojnega vo>-jaskega kazenskega, zakorika odreja: Člen 1. Ce se odsv.jitev orožja al oborožitvenih predmetov po členu 164. mirnodobnega vojaškega kazenskega zakonika '. izvrši na ozemljuf ki je proglašeno ali se i šteje da je v vojnem stanju, ali pa izvrSl j odsvojitev zunaj takega ozemlja vojaška j oseba., pripadajoča p,velj-štvu, zboru, od-I delku ali mob;lizirani službi, se izreče vojaška ječa ne pod pet let. Ce je dolnje posebno hudega značaja po okolnostih in načinu ali zaradi značaja, vrste in množine cdsvojenih stvari, se uporablja smrtna kazen. Kazni iz prednjih dveh odstavkov ae uporabita tudd. če gre za odsvojitev orožja al! vojaške oborožitvene predmete, ki jih je krivec kakor koli dobil. Clcn 2. Ce se oblač lni predmeti ali vojaška eprema po členu 165. mirnodobnega vojaškega kazenskega zakonika odsvoje ▼ okolnostih kraja ali osebe iz prvega odstav. ka prednjega člena, se izreče vojaška ječa do treh let. Ob obtežujočj okolne sti drugega odstavka prednjega člena se izreče kazen vojaška ječe od enega do desetih let. Člen 3. V prednjih dveh členih določena kazni se uporabljajo tudi zoper vsakogar, ki na ozemlju, proglašenem ali štetem da je v vojnem stanju, pridobi ali po kakršnem koli naslovu prdrži kak predmet ta kaznivega dejanja, kakršno navajata pred. nja dva člena. Člen 4. Kdor nagovarja vojaško osebo, d« bi storila katero izmed zločir.stev iz članov 1. tn 2. tega razglasa, se kaznuje, cs mu nagovarjanje ni uspelo, ali če je «icer uspele pa se zločinstvo ni storilo, z vojaško ječo do desetih let. Vend3r je kazen, ki naj se Izreče, vselej nižja od polovice kazni določene za zločinstvo, na katero je nagovarjanje merilo. Člen 5. Za sojenje kaznivjh dejanj po tena razglasu so pristojna vc jaška vojna sodišča* Člen 6. Ta razglas se objavi v uradnem listu »Gazzetta Uff ciale del Itegro«. Iz Glavnega stana oboroženih sil dne X februarja 1943-XXI. MUSSOLCSI. Ta razglas je b'l objavljen v uradnoij* listu »Gazzetta Ufficiale del Regnoc ftt. 3f z dne 9. februarja 1943-XXI. Sprememba naziva sreskih načelstev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajina na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne S j maja 1941-XIX št. 291 in glede na biv§l jugoslovanski zaken o notranji upravi a ine 16. junija 1929, s poznejćlmi spremenv I bami, odreja: Člen 1. Občo upravo, poverjeno doslej v okrajih sreskim načelstvom, vrsjjo okrajni civilni komisariati. Člen 2. Naziv »sreski načelnike se spro-mjnja v naziv »civilni komisar«. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo s dnem cbjave v Službenem listu za Ljub-lja-sko pokraj'no. Ljubljana, dne 18. februarja 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajina E milio Grazioli. Prevzemanje blaga na postajah Drenov grič in Vrhnika Direkcija drž. železnic v Ljubljani obvešča, da se odpravljajo od dne 1. marca t. 1. dalje na postajališču Drenov frrio, potniki, prtljaga in ekspresna roba. Brzo-vozne in sporovozne komadne pošiljke postajališče od navedenega dne 3alje ne bo več prevzemalo in oddajalo. Postaja Vrhnika pa bo posredovala pri predaji in oddaji vag-onskih pošiljk, ki se bodo lahko še nadi]je predajale in oldajale na nezasedenem tovoriSču. Vse potrebne informacije dobe udeležene stranke v uradnih urah pri šefih postaj. KOLEDAR Dane«: Četrtek, 25. februarja: VaJburgr*. DANAŠNJE PRIREDITVE K!n« Matica: Pustolovci in Ciganska ljubezen. Kino Sloga; Junaki oceana. Kino Union: Zapeljivka. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Bleiweisova cesrta 6: Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste. Zaloška cesta 47. Iz pokrajine Trieste — Revijska skupina Clubertt v Polftca-ma Rossetti. Te dni nas t: pa na odru F >- liteama Rossetti revijska skupina Cluberii. Sodelujejo Elza Ardito, Sjlvana Kofier. Barbara Melis Manucl ta la Seda Bogino, Elvi Maldi, Rafaela Salvi, Cesare Glordani ter Aldo Florini. — V trjeatinskem Filodrammatioo uprizarjajo novo veseloigre Marcele MarcelM »Velika ljubezen«. Razen tega so na sporedu tudi druge točke zabavnega Stev. 45 »S L O V F. V ? K I P? A ROD« Stran S »Slovenski Narod" pred pol stoletjem 3. februarja 1893: »Stavbena dela za novo deželno bolnico za sv. Petra vojašnico na knezoškofijskih posestvih se bodo koncem tega meseca gotovo pa začetkom marca t 1. razpisala, ker deželni stavbeni urad neumorno deluje v tej zadevi. Tu bode za naše obrtnike kater m primanjkuje dela zopet prilika kaj zaslužiti in dati dela mnogim delavcem« 3. februarja 1893: »Kolera na Nemškem. Navzlic hudi zimi pojavila se je kolera v mestu Halle. Zbolelo je 28 osob. od katerih jih je umrlo 13.€ 6. februarja 1893: »Zima. Februarii. ki je nastop;l z mehkim, nekako južnim vremenom, je hitro spremenil lice in hoče menda delati konkurencijo izredno mrzlemu januvarju Postalo je zopet prav pošteno mrzlo in če pojde tako naprej, utegnejo prav imeti vremensk preroki, ki obetajo za dan 10. t. m izredno hud mraz Od 1. 1848 ni bilo tako intenzivnega trajnega mraza, kakor je bil letošnji januvanj in od 1. 1775. torej celih 118 let. bilo je le pet zimskih mesecev, ki so bil: enako mrzli. Danes imeli smo oblačen, neprijazen in mrzel dan in je vsled rmrznenih curkov otajane-ga snega iz prejšni:h dni j deloma nevarno hoditi po nekaterih ulicah.* 7. februarja 1893: *Z^irad groznega dogodka zaprli so tri Švedske mornarje. Kakor pripovedujejo sami, poškodovali so hudi viharji njih la-dijo »Thekla«. ki je jadrala iz Philadel-phije v Havre koncem decembra minulega leta. Nekoliko se jih je ro.š lo na čolnih, drugi čolni pa so se potopili. Na poškodovanem brodu ostalo je devet mož. ki so se rešili na jambore, ker je. bila ostala la-dija vsa polna vode. Brez živeža prebili so najhuje od 22. decembra do 7. januvarija, tako da je iz blaznosti pos kukalo pet mornarjev v morje. Jedina hrana jim je bila rosa, ki je padala na jambore. Dne 7. januvarija zapazila je mimojadra-joča danska radija zapuščene ter rešila nesrečneže, ki so bili že na pol zblazneli. Jednoga morali so odvest: takoj v bolnico. O ostalih mornarjih, ki so se rešili v čolnu, se ni poizvedelo ničesar. Gotovo so se vsi potopili.« 8 februarja 1893: »»Amerikanski Slovenec«. Po mnogih neprilikah na novo zopet izhajajoči »Amerikanski Slovenec«, ki se je lansko leto preselil iz Cika ga v Tower in tam v mesecu marcu začel rometi mej slovenske rojake v Ameriki, praznoval je koncem minulega leta s svojo 52 številko prvo obletnico.« 10. februarja 1893: »Zgradba nove bolnice v Ljubljani. Se t? mesec se bodo razpisala dela za novo deželno bolnico, ki se bode gradila na zemljiščih, katera je kupil deželni odbor za Št. Petersko cerkvijo za vsoto 28.500 gld Načrte za novo boln'co. ki bode zgradena v paviljon?kem slogu, izdelal je arhitek* Wa:dman iz Zagreba, ki je znan specijalist za bolniške zgradbe in je že mnogo bolnic dovršil na splošno zadovoljnost Stroški nove bolnice presegal1 bodo 400.000 Cld.. ako se uvede tudi centralna kurjava in električna razsvetljava. Ko se do£rad; nova bolnica, bode se mesto olepšalo na prostoru, kier sta zdaj stara bolnica in veliki proti Dunajski cesti z dolgim zidom nagrajeni bolniški vrt.* 14 februarja 1893: »Nesreča pri zgradbi Dolenjske železnice. Minuli teden ponesrečila sta dva delavca pri zgradbi železnice v prerovj pri Smarl-jah. Vrtala sta kako dva metra visoko ^kalo. ki se je preklala in padla na oba delavca. Jeden je bil takoj mrtev, ker mu je zdrobilo spodnji život in zlomilo več reber. Drugi bil je le malo pošodovan in so ga prevedli v bolnico v Ljubljani.« 11. februarja 1893: »Izseljevane v Brazilijo. Ker se odpelje v kratkem zadnja lalija z izseljenci v Brazilijo iz Genove, bil je te dni na obeh mariborskih kolodvorih tak naval ljudij, dT so morali posredovati vojaki. Bilo je videti, kot da sta kolodvora v obsednem stanji. S predvčerajšnjim brzovlakom hotelo se je odpeljati nad sto r^lbin. Oblastva so razpisala darila za tiste, ki jej objavijo sleparske agente, kateri vabijo ljudstvo, da se izseljuje.« NEVNE VESTI častniki. je padel Grac,-jan na čelu — Zlata svetinja junaško padlemu majorju. Zlata svetni a je bila podeljena v spomin majorju Ginu Valentiniju iz Muc-cie pri Macerati. ki je pripadal 140 pehotnemu polku Pokojnik je bil vojni prostovoljec. Na čelu svojih vojakov je večkrat zaporedoma navalil na vztrajno napadajočega sovražnika. Ob napadu z golim orožjem se je vzpel na vrh sovražnikove postojanke, pa ga je hip zatem zadela smrtonosna sovražnikova svinčen-ka. Srebrno spominsko kolajno pa so prejeli pokoj n' polkovnik Ahil Meneghini iz Genove, izbrani topničar Anton Brunati iz Verana pri Milanu, ki je bil uvrščen v 41. pehotni polk. pešec Bacchis Giovam-bati-ta iz Silique pri Cagliariju, ki je služil pri 42. pehotnem polku, pešec Ivan Brunr iz Bad;e Calavene pri Veroni, ki je pripadal 231 pehotnemu polku, pešec Mario Farsagliese iz Lovagne pri Genovi, ki je bil pri 41 pehotnem po^ku. — Odlikovanja italijanskim delavcem v Nemčiji, v prostorih deželnega delovnega urada v Drnždanih je bilo izročeno v na-rzočnost'' narodno socialistični predstavnikov odlikovanje vojr.eca križca za za-sluge sedmim italijanskim delavcem ter sind kalnim dirigentom. Omenjeni križec so prejeli Josip Venturi, Trivini Belimi, dr. Ferrucio Amri. Angel Galazzi. Cum-berto Meneghollo. Filip Usi ter Henrik Mest rini. V govorih ki so bili izrečeni, je bila podčrtana pomembna pomoč, ki jo nudijo italijanski delavci v nemški vojni industriji. — Junaško padli letrionarski Na čelu Crnih srajc »Volkulje« na vzhodnem bojišču konzul Sardu. Junaško smrt so našli svojih oddelkov Crnih srajc prv! senior Ma spe r, prvi senior Fermccio Bonapace ter konzul Secondo Meneghetti. Na afriškem bojišču pa sta žrtvovala svoje žlv-ljenie prvi senior D' Elia ter konzul Fran-co Clementi. — Argentinski in ojrrski diplomatski predstavnik v papeževi avd'jenci. Papež Pij XII. je smrejel v zasebno avdijenco dr. Jorpa Maksa Rodhe, prvega tajnika argentinskega poslaništva v Vatikanu, ter njegovo soprosro. nadalje prvega tajnika ogrskega poslan štva v Vatikanu Srečka de Paroheria ter njecovo soprogo. Oba diplomaticna predstavnika zapuščata svoj« dosedanje mesto, ker sta bila pre-meščera — Odlikovan italijanski novinar. Italijanski novinar-porrčnik dr Lino Pel'esrri-n\ posebni vo-ni poročevalec dnevnika >Po_ pelo d'ItnTa« na egejskom, ukrajinskem in severnem pedročju. je bil odlikovan z voln'm križcem za vojaške zasluge ker se je prostovoljno udeležil raznih vomih poletov na katerih je zhral obilo zanimivega gradiva za svoja poročila. — Dodelitev pocmk"ne ž;ce. Korpora-c'js4c* minister je objavil posohna navod:la. k; se tičejo dodeltve in razdelitve pocinkane Žice (za oporo vinskim trtam, sadnemu drevju in tobačnim rastl'nam) vsem v po-štev prihajajočim kmetskim gospooar-stvom za let:no 1942-3 Pokrajinske poljedelske zveze bedo pokrbele za razdelitev omem'one žice. — Bernard nec to rešil m°Tnarja. 221et"i mornar K^rol Perbellmi ima krasnega bernuHinca po imenu Buchv. Te dni pa se je z'ašel mornar rb viharju zunaj na morju in se je boril z vzburkaninv morskimi valovi. Toda bernardinec je zaplaval za svoj'm gospodi nem. Dva dni in dve neči je bil pri njem ter hotel z vztrajnim lajanjem opozoriti Perbelli^jeve stanovske tovariše na nevarnost v kateri se je znašel njegov gospodar. Končno je le vbudil pozornost ostalih mornarjev, k: so odpluli s posebnim čolnom v detično smer. k er so naš'i Per-bellinija že vsega upehanega ter ;zč"panoga. V zadniem trenutku so ga rešili. Prepeljali so ga v gen v-ko bolnišnico kamor je sled d svo-emu «*-s»pPdar.i'i tudi zvesti ber^arđinec, k se i ganil iz bli*'ne gospodarjeve bolniške postelje. Tudi ni tako dolgo zavžil nobene hrane, dokler se ni Perbellini snet osver.til in mu sam ponud=l jedi. — I/boiisevaJna dela v Iskrit. Konzcrcii za izboljševanje Istre se je zbral v Poli k plenarnemu zasedanju ki so se ga udeležili konzorcijski predsednik Kozina Manni, comm. Mattessi kot prefektov zastopnik, Zvezni taimk Menageli. poveljnik gozdne milice in dr. Aaadri za poljedelski inšpektorat Razen tega so bili navzočni še predstavnik pokrajinske uprave, tajnik faš. poljedelske zveze, glavni ravnatelj rudmi- I ške družbe >Arsa« ter upravni ravnatelj 1 konzorcija *nž. Aldo Diana. Na zasedanju so bila obravnavana važna vprašanja, ki se nanašajo na delavnost konzorcija v leth 1938 do 1941. Posebno zanimivo je bile poročilo, ki ga je prečital inž. Diana in ki se tiče nekaterih vodovodnih del. bivše capo-distr ske solarne ter izboljšanja zemlje v krajih Quieto. Arsa in Carpano. — Utonil je v podišču lanu. V Franc H-nu pri Ferrari je šel 611etni Mentore Zan-nonj prat neko preprogo v godišče lanu. napolnjeno z vodo. Toda po nesrečnem naključju se je zgodilo, da je nesrečn' Zrmno-ni izgub11 ravnrvesje. Padel je v godišče, kjer si ni mogel pomagati in kier je utonil. Svojci so ga našli v godlšču Šele po dveh urah. ko so g"a zaman iskali dema, — Ob lOOlttnie ale«*andrijske KaVetnlo«. Letos mine 100 let kar je b'la kronana blaženj della Salve, zavetn;ca mesta Ales-sandrije. Kronanjsko svečanost je tedai opravil kralj Karol Albert na pre štoru, kjer je danes trg Viktorja Emanuela. V proslavitev spomina na ta dogodek pred 100 leti so se pričelo v skladu s sedanjim časom posebne enotedenske svečanosti z molitvami po ale^sandrijk'h cerkvah, s katerim-* nai se prikliče na Alessandrijo zaščita nebeške zavetnice in priprošnjice alessandrrij-ske. V središču teh svečanosti je vsakodnevna procesija k; se je udeležuje ales-sandrjjsko prebivalstvo iz župnije svetega Aleksandra. — Izumitelj asfaltnega tlaka umrl. V Ženevi je umrl dr. Emest Guglielminetti. ki ie doživel časttljivo starost 81 let. Pokojnik je bil prvi. ki se mu je posrečil uspešen poizkus z asfaltnim tfakom. — »Aida« v egiptskem filmu. Slavna Verdjeva opera »Aida« je našla sedaj tudi svojo filmsko priredbo. Egiptska filmska družba se je zavzela za to. da se prične s snimanjem filma »Aida«, ki ie prirejen po sloveči Verdjevi operi. Film je sedaj že v glavnem končan ter bo v kratkem njegova krstna predstava. — Samo italijanske cigaretne vrste v Vatikanu. Doslej so se prodajale na področju vatikan =kega državnega področja cigarete raznih inozemskih vrst. Kakor poročajo iz Rima, pa bo sedaj odpravljena prodaja raznh inozemskih cigaretnih vrst in bodo kadilcem na razpolago samo cigarete italijanskega monopola — Nagrade po 100.000 in 50.000 lir. Pri nadaljnjem žrebanju nagrad po 100.000 in 50.000 lir zakladnih bonov z zapadlostjo 15. sept 1951 so bile Izžrebane sledeče štev.: dve nagradi po 100 000 lir za štev. 195.539 in 1,493 294. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev 677.092, 1.011.571, 1.212.748 in 1,390.148 To velja za serijo A-ll. V Seriji A-12 pa so bile izžrebane sledeče nagrade: dve po 100.000 lir za štev. 778 717 ter 1,060.443. Štiri nagrade po 50 000 lir za štev. 471.681, 438.364, 1,395.759 in 1,850.038. — potresne sunke so beležile potreso-m orne nanrave seizmološke postaje v Jeni. Sunki so zabeleženi v daljavi 9800 km. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 16. z dne 24. februarja 1943-XX* objavlja razglas Duceja z dne 2. februarja 1943-XXI. —> Vojaško kazensko sodstvo na ozemljih, kj so proglašena ali se šteje, da so v vojnem stanju in naredbo Visokega komisarja: Sprememba naziva sreskih načelstev. — Is trgovinskega registra. Pri Zadružni gospodarski banki d. d. se vpile pro-kurist dr. Uršič Andrej, uradnik banke v Ljubljani: Franc Zorn. družba z o. z. se zaradi končane b*kvid*"~:*e *zbri£e fe rrgo- < vinskega registra L3UBUANSKI kinematografi liHfO "U.OGA — TELEFON 87-3« Veliko delo ljubezni in moči, ki bo globoko ganilo vase srce. se izraža filmu Junaki oceana lise Wemer. H. Wllk, B. Engelmann Predstave od 14.30 ure dalje Konec ob 20.15 uri KINO UNION - TELEFON Filmsko delo iz modernega življenja Zapeljivka V glavnih vlogah: Adriano Rimoldi. Olna Saaaoii. Carlo Romano in drug: Predstave: ob delavnikih ob 16 in 18.15 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 uri M NO MATICA — TELEFON '22-4 1 Dnevno dvojni program! Ob 14.30 napeta detektivska zgodba Pustolovci Camilla Horn, Ita Kina. Ivan Petrovič Ob 16.30 in 18.30 na splošno željo ponovitev krasnega glasbenega filma Ciganska ljubezen Madelaine Sologue, Jean Galland — Iz zadružnega registra. Vzajemna kreditna zadruga v Ljubljani, zadruga z om. jamstvom. Izbriše se član upravnega odbora Martelanc Ivan, vpiše pa se član upravnega odbora Zibert Viktor, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega delavec Apfel Anton, rojen v Ljubljani, pristojen v Poljane pri Skofji Loki. Leta 1910. je odšel za delom v Nemčijo, od koder ženi nikoli ni p:sal. — Henrik Pra si je priboril nagrado dnevnika »Giornale d'Ialia«. Svojčas je razpisalo vodstvo dnevnika »Giornale d' Italia« pc?eben nagradni ntUečoj za podelitev nedeljive nagrade 25.000 lir za najboljši roman. Omenjeno nagrado je prisodilo razsodišče pisatelju Henriku Pra za roman pod naslovom *Rozalija«. — Smrt mlade gospodinje pod kolesjem milanskega tramvaja. Na križ žču ulice Benedetto Marcello in Vitruvio je povozil tramvaj 39-letno gospodinjo Lidijo Snnt. kj je prispela v M lan iz Udma. Kova je obležala s prose?kan:mi nogami Prepeljali so jo v milansko bo'rišnico, kjer pa je kmalu po prevozu izdlhnla. — Nesreče. V zadnjih dveh dneh so bil? sprejet; v ljubljansko bolnišnico n^odnii ponesrečenci, po večin7 iz Ljubljane. Terezija Simovec, 83-letna zacebnica iz Ljubljane, si je pri podcu zlomila levo nogo. — Dušanu Sepicu, 15-letnemu dijaku iz Ljubljane, je padel kamen na glavo. — Jože Čož, 62-1 etni pose?tnk iz Lesk ovca, si je pri padcu poškodoval koleno desne noge. — Ivan Lorenci, 73-letni \"pokoj enec železničar iz Ljubljane, se je pn padcu ranil na kolenu. — Julijana Jeri:n, 14-letna dijakinj iz Ljubljane, si je pr: padcu zlomila desnico. IZ LJUBLJANE —Ij Matija nam Je zakuril. Vreme je ostalo tudi včeraj nespremenjeno. Ba.ograf riše že več dni povsem ravno črto. Zračni tlak ni bil že dolgo tako staJon kakor je zdaj. Včeraj se je bolj cgrelo, tako da se nam je popoldne zlelo na solncu vprav vroče. Najvišja dnevna temperaturi je dosegla že 15.4°. Davi je bila. minimalna temperatura tudi malo višia kakor včeraj zjutraj, znašala je —3°. Menda bo lepo in toplo vreme še trajalo, vsaj davi ni bilo še nobejiih znakov, da se bo spremenilo. —lj Instrukcije za privatne izp?te na Novem (Turjaškem) tfgu 5-III. Pomoč v vseh srednješolskih predmetih uspešno in temeljito nudijo dijakom diplomirani filozofi vsak dan od 8. do 11. in od 3 do 6. Strogo nadzorstvo pri pouku. Honorar zmeren. Priprava tudi za privatne 'zpite čez dva razreda. Prijave vsak dan dopoldne od 8 do 11., popoldne od 3 do 6 Ncvi (Turjaški) trg 5-III. Instrukcije. —lj Orkestralno društvo Glasbene Matice, ki se nahaja v 24. letu svojega obstoja, bo nastopilo na ponedeljkovem velikem koncertu v un;onski dvorani. V teku svojega umetniškega dela je priredilo bodisi samostojno ali v zvez? z drugimi koncertnim'* faktorji preko 200 koncertov na katerih je izvajalo dobršen del svetovne glasbene literature, predvsem pa celotno, doslej obstoječo slovensko slnRbo za godalni orkester Orkestralno društvo je pogosto nastopalo tudi v ljubijansk" radijski postaja z izbran:m sporedom, čisar sestavni del so vedno tvorile slovenske skladbe, za katero je dalo društveno delo marsikatero bistveno pobudo Tako je dobila slovenska glasba po zaslugi Orkestralnega društva Glasbene Mat:ce več samonik!;h del za godalni orkester, od katerih bodeta dve izvajani na ponedeljkovem koncertu. Poleg teh dveh del pa tudi deli iz italijanske klasične literature Orkestralno društvo vod' že celo vrstn JERRY Z OT0K'V je najnovejši roman zbirke »Dobra knjiga«. Napisal ga je znani pisatelj Jack London, godi pa se na eksotičnem področju Salomon ovih otokov, na katerih se prav zadnje mesece odigravajo vojni dogodki zgodovinskega pomena. Z užitkom !n z zanimanjem bodo roman brali vsi, prav posebno pa bo navezal nase ljubitelje živalstva in prirode sploh. V podrobni prodaji se dobi »Jcrrv z otokov« v upravi naših listov In v knjigarnah. Broširan velja 10 Ur, v platno vezan pa 25 Ur. Po znižani ceni lahko dobite tudi ta roman, če se naročito na zbirko Dobra knjiga. Mesečna naročnina, ki je enaka ceni za en roman, znala za naročnike »Jutrav in »Slovenskega naroda« 8 Ur za broširano In 18 Ur za vezano izdajo, za ostale pa 9 in 20 lir. et z največjim uspehom fkladstelj L. M. Skerjanec. Koncert bo 1. nvrca ob po! 7 uri zvečer v veliki unionsK' dvoran: n -o vstopnice že razprodal.e. — Poziv uslužboneem gostinske stroKe! Sindikat delcjemalcev gostinske stroke porrča da je prejel doatne živilske nakaznice za ono osebje, k s? je v preteklem tednu v to svrho na sin Ukatu pr javilo \arte 'ahko vsak intorr?ent ^sebn dvigne n sicer v četrtek 25. v petek 26 ir v s-a-v>to 27 fcbr\:a»- med madnimi urami indfkatSR od 9 do 1 I na sedeža sind kati M:klcštčovr» cesta 22 soha štev 11 v i ■»ndstropju. Vsak mora prinesti s seboj svoto živilsk: nakaznico za mesec februar v vrho vp;^a Številke Opozar amo vse da iod>atne karte gotovo đvigrejo v teku na-■•ed.enih dni. ker jim s cer z?, mesec febru-ir z?padejo —lj Ribarsko društvo v Ljubljani prosi -oje člane, ki so poravnaT članarino za 1913. da predlože svoje članske izkaznice pri g. Ivanu Bogataju na Kongres-icm trgu v svrho obnovitve Obenem naj mu izroče tud: tri svoje fotografije za legitimacijo ki se bodo potrebovale za "'viderco. —lj II. in III. produkcija Slogine gibone šole. II. produkcija gojencev S1 gine srlasbene šole bo v sobot- 27. februarji od ool 18 v šolski glasberi dvorani. Pri kakova 19 Xa sporedu je klasična glasba. III. produkciji h v nedeljo 23. februara oh pol 11. uri ;stotam. Nn rbeh produkcijah nnstopa-io gojenci pevatcega *ri instrumentalnih oddelkov. Sporeda sta naprodaj v šolski pisarni. —11 \a spomin tret.»o javne produkcije Glasbene akademije. k; bo v petek, dne 26. februarja, točno ob 1R30 v veliki f;l-' harmonični dvorani, so zastopani skladatelji: Beethoven. Brahms. Mozart. Schu-nvann. Leoncavallo. Saambati, Brav. inskv, Chonin Musorgski. Rahmaninov, Pavčič in Škerjanc Sodelujejo slušatelji GA in gojenci SG£ Sporedi, ki veljajo kot vstopnice, se dobe po 3 lire, dijaki po 1 liro, v i predprodaji v'knjigarni Glasbene matice. Športni pregled Na smučarskih poljanah druge d V Wengenu v Švici so v nedeljo zaključili švicarsko akademska smučarsko prvenstvo. Številnim domačim tekmovalcem, ki so zastopali svoje univerze, so se priključili tudi italijanski in norveški akademiki. Prireditev je im^la tako mednarodni značaj. Kot akademsko prvenstvo je bilo za Švicarje ponovljeno že 19. leto. Itali-iansko meštvo, ki ga ie reprezentiral rimski smučarski klub ^Sei 19«, je nastopalo v posebnem dvoboju kot predstavništvo Rima proti predstavništvu Curiha. Dvoboj je obsegal samo smuk in slalom. Norvežani so nastopili v teku in štafeti. Prireditev se je začela s tekom na 14 km dolgi progi, ki je imela 500 m višinske razlike. Nastopilo je 42 tekmovalcev. 2e pred startom je veljal za favorita Norvežan Otto Stepbanson. Res je zmagal v sijajnem času. Drugoplasirani je prišel dobre 4 minute kasneje na cilj. Rezultati najboljših so bili: 1. O. Stephanson CNorvO 57:24, 2. Ka-spar Wolf (Basen 1:01:57, švicarski aka-.>~ij*fr] prvak za 1. 1943, 3. Stavostrand (Norv.) 1:03:12. Sledijo Švicarji Schild 1:03:27, Molnar 1:03:49, Marcheret 1:04: O ha * režan An vik Heinar 1:04:56. V ženskem smuku — proga je merila 3 i"o m vfSfnske raziike — je nasto-»Vi °o domačink. Zmagala je Verena Fuchs, doslej že dvakratna švicarska prvakinja in članica švicarske ekipe na svetov-lem prvenstvu v Cortini d'Ampezzu. Ćas 4: 0.4. Druga je bila Verena KeUrr z 4:35.2, + pa Irl'is Richencr v 4:51.3. 7^ T-o/-r-'-i r.^t^z i-^-'Mo *-roira v vrba rianhorhorna. dolga le bila 5 km z visinsko razliko 1150 m in 15 vratci. Zmagal je Švicar L.uc >T!rr!i v 5:37 Drusl ie bil Švicar Riotton v 5: IS, tretji Italijan Giuliano Babini v 5:49 četrt Svi nr Pern~rd Cur-i\ci, peti Italijan Paolo Crivelli itd. V slalomu jc zmagal Švicar Daniel Gl-idet v 1:21.9. drugI je bil Italijan G'uii- •j.no Babini v 1:25.2. tretii pa Švicar E. Gi-rardet. V alpski kombinacili je bil v skupni kvalifikaciji prvi Švicar Luc Niggli, drugi Italijan Babini, tretji pa Daniel Gi-rardet. Prvenstvo se je zaključilo e tekmovanjem štafet s po 5 tekmovalci. Proga je bila dolga 30 km in razmeroma zelo težka. Nastopilo je 8 švicarskih in 1 norveška štafeta. Za slednio so tekmovali Lonevig, Stavostrand, Huvik, Stephanson in Grundt. Norvežani so zmagali v 2:23:38. Pred drugoplasirano prvo švicarsko štafeto (stari akademiki iz Curiha) so imeli časovne prednosti 8:39. Prijateljski dvoboj med akademiki Rima in Curiha se je končal z zrnato Švicarjev, ki so dosegli kot moštvo v smuku in slalomu za 3:51.9 boljši čas kot Italijani. V Mačugnagi v Italiji so v nedeljo tekmovali za pokal AMMI-ja. Tekmovala so moštva na progi dolgi okoli 25 km. Zmagalo je prvo moštvo vojaške planinske šole vojvode d'Aosta. ki so ga sestavljali brata Aristide in Severino Com-pagnoni in Silvio Comfortola; v času 1:43: 59. 4. Drugo je bilo moštvo Dop Sci AMMI iz Mačugnane v 1:56:12.2, tretje pa moštvo Dop Falck. Od 23 do 28 februarja booV itaVjanska smučarska prevenstva v Ahetonu Ker letos ne bo 'tiarodnin prireditev so ta tekmovanja za prireditelje in njihove udeležence še posebno važna. V zvezi s tem bo tudi na^e «mučarje zcnimalo nckr.j zgodcAinskh podatkov z ita-lijar.4:eca Bmifčafskeflfl prvenstva Danes po« vzemamo po »Gazzetf dello Spoit« imena zmagovalcev in druge podatke v dosedanjih prvenstvenih tekih na 18 km Prva smučarska tekmovanja sepajo nazaj v dobo p-ed prednjo svetovno voino, V letih 1°00 ;n 1010 sta na 18 km v Bardoneechii zmagala Mano Corti in d- Bolea Sledil je odmor treh let. Leta 1914 so znova tekmovali v Ponte* j dilegnu. Zmagal je Leoncell5 T.eta 1915 je v Navi di Barrio zmagal eden naisposohneivih italijanskih smučarjev Benigno Ferrera. Prven* stva so se nato nadaljevala leta 1020 V Piani d Rcbbio ie zmagal Enrico Colii. ki ie zmagal tudi v letih 1022 1923 in 1925 medtem ko je bil leta 1924 pni Pio Tmboden Leta 192f^ je pripad'a zmagj Macqu'gnazu. Ze naslednje leto se pojavi tretii izvrstni smučar M^tteo Demez ki tr'umfra leta 1927 v PmtediJegnu in leta 1928 \ Cort;ni Leta 1929 je zmaga! v Clavieru Achelle B^chp- in leta 1930 v Pontedilegnu 1'rancesco De Zulian. Od leta 1931 do 1942 so bili prvaki: leta 1931 v Cortini: Nonnvnuo Tavernaro; 1. 1932 v Aasiagu ponovno Tavernaro; I. 1933 v Cor-t ni drujja znia^a l:rarce>ca De Zunana (peti je bi! znani Viccnzo Demez): I. 1934 v Sestrični veliko presenečenic ob Kmagl UlimOllOiB *z Cvnea Giulia Ger.irdije (l^cir.c/ je >esti); leta i93j v Cortm- Demez znia^a ? naskokom dveh mnui pred Gcranfijem; 1 1936 v M:i-donni di Campiglio je Gerardi ponovno prvi nred Demezom; I 1937 ie /maja v Selva di Val Gardcna v odsotnosti najboljl% Azzolini; I, 19.^8 v Ce.rtini no\o presenečenje or zrnagi Menardja (Demez )e rreti'): L 1939 v Sc^tne-ru je bil prvi Arist dc Compagnoni; I 1°40 v Ccrv:n:i Jammaioo; 1. 1941 je zmgal prvič v Sdvi di Val Gardcna Severno C ompagnani, k; jc s\oj uspeh punov 1 rudi lani. • — portugalska nogometna zveza šteje !90 klubov. Dve tretjlai teh klubov razpolaga ^ svojimi Ijrriftfi4, vendar je večje, mo_ dernejše edino igriš*e v Lisboni, ki jc b;lo otv rjeno šele nedavno. Državno prvenstvo igrajo portugalki klabi najprej po pokrajinah, rato se pa sestanejo prvaki pokrajin, ^koli 10 do 12 klubov, ki igrajo od januarja do maja za najvišji naslrv. Običajno So i overit i trije klubi iz Lshone: Benfica, Sporting in Balenen.-e. akademsko moštvo loveče u"'verze v Co.mbri in Fotbal Club iz Gporta. Porta^alei dopuščajo !»ama prikrit pr: fesional zem. Iz Spsdn]e štajerske — Zborovanje obratnih ln kr*aje\-nlh poverjenikov v Trbovljah. V soboto 20. t. m. je bilo v Trbovljah zNrovanje obratnih in krajevnih poverjenikov. Okrožni vodja Eberharth je govoril o Hitlerjevi proklamaciji in totalni mobilizaciji. Obiv.itni poverjeniki bolo morali zdaj skrbeti, da bo šla totalna mobliznciju v redu. — Nov prob. V Krškem je nenadoma umrl urar Jože Tomič, ki se je preselil tja iz Kočevja, kjer je bil njegov oče Florijan Tomič gostilničar. — Zanimivo predavanje Pod okriljem Štajerskega Heimatbunda bo predaval drw nes v Mariboru v slavnostni dvorani viSje šole v Mariboru zd ravnil k in ra\:i. zo-otške zbirke bavarske države dr. Hms Krieg o ljudeh, ki jih je vi 1. 1 in spoznal na svojih štirih velikih tkspe u i.iah po Južni Ameriki. Njegt>vo predavanje t>odo poj?.snjevaJe skioptične slike. — Nesreče. Bivši soda? Josip Heillingcr, star 40 let, iz Maribora je psed jedjo pogoltnil zobno protezo, ki mu je obtieala v gTlu. TOletni vmokojeni uradnik Jo^ip Kolone iz Maribora je padel in se močno pobil. 571etni vtničar Franc Petrovič je p del z drevesa in si močno poškodoval noge. S kolesa je patila 411etna p-.sestnica Josipčna Potrč in si poškodovala roko. Nepreviden kolescur je povozil 81etnega ključavničarskega sinčka Frica Gregoriča iz I »obrežja, ki je zalobil notranje poškodbe. 221etna. tovarniška delavka M: rija Predikaka iz Pobrež^a se je sprla z neko drugo delavko, ki jo je med prepirom udarila s kamnom po glavi. Vse poškodovance so prepeljali v bolnišnico. CLEOAiIšČE DRAMA Četrtek, 25. februarja, ob 17.30: Mir»n. dolina Red ^otrtrk Petek. 26. fetruarja, ob 14.30: Učiteljica. Izven. Cene ol 12 L navzdol; ob 17.30: V Ljubljano jo dajmo. Red B. OPERA Četrtek, 25. februarja, oh 17: Zrmlia Smehljaja. Izven. Cene od 28 lir na, vzdol Petek, 26. februarja, ob 17.: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Sobota, 27. februarja, ob 17.: Janko m Metka. Premiera. Red Premierski. F. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: grof L'chtenfeLški — Anžlovar, Liza — Mlejnikova, Lora, — Japljeva, grof Pottensteinski — M San-cin, general — Pianecki, princ Su-hwg — Čuden, Mi — Barbičeva, Cang — Debevec, Fu-li — Skrabar, evnuh — S mončič. Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf: inž. P. Golovin. Solo plešejo: BravniČar-jeva, Japljeva, Remškarjeva, Pogačnr. Načrti za kostume: J. Vilfanova, klobuki za balet: Ivanka Kune, cvetlični aranžman: tvTdka Pavel Šimenc. Radio LJubljana PETEK, 26. FEBRUARJA 1943-XXI. 7.30 Pe^mi in napevt — 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 1220 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Komorna glasba. — 1300 Napoved časa. — Poročila v italijanščini- — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščni — 13.12 Orkester Cetra vodj dirigent Barzizz. — 13.45 Simfonična glasba. — 14.00 Poročala v italijanščini. —-14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi drigent D M Sijanec. — Glasba na godalni orkester. — 14 40 Pisana glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.15 Koncert čelista Cende ŠedlboueTJa — pri klavirju Marijan Dipovšek. — 17.40 Pisana glasba. — 19.00 »Govorimo italijansko« — poučuje prof dr. Stanko Lcben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Italijanska glasba v narečju. — 20.00 Napoved časa. — poroč'la v italijanščini. — 20.20 Kom^tar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Simfonični orkester vodi dirigent Failoni. — 22.00 Predavanje v sloveničinf. — 22.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D M Sijanec, — Operna glasba. ^ 22.45 Poročila v italijanščini. ~-*«?erirai v „Slov. Narodu** MALI OGLASI ŠPORTNI VOZIČEK in šivalni stroj kupim. Ponudbe pod »Dober plačnik« na oglasni odd. *>Slov. Naroda«. KLOBl ČAU.NA »P A J K« am strokovno oana£1( ^reoblika tn prebarva --as klobuk da izgleda «ot nov — Lastna da~ avnica Zaloga klobu-kov. — Se priporoča Suriolf Pajk. Ljubljana Sv Petra cesta SS, tikloštčeva eesta 1% nasprot hotela Union). Stran 4 »SLOV K N S K T NAROD«, eotrtek, ». februarja 1 MS-XXI Stev. 45 Ks5so je z dolenjskim kmetijstvom? D:lenJsko kmetijstvo nikakor ni tako zaostala kakor nekateri sodijo — Povprečni pridelek v novomeškem okraju večji kakor marsikje drugje z- Ljubljana. 25. februarja No laVBo smo navedli nekaj številk o povprečnem pr ielku v nas h Kraj n pr- članku inž. S G-oriupa v -Kmetovalcu«. 2e iz t tih številk je razvidno, da dolenjska kmetij tvo ne zaostaji za drugimi kraji. Tnko n. pr. v novomeškem okraju pride lajo r:\ h-.ktar precej več p'en'ce v I ubljenskem a znatno več kak-r v §k ai. črnomeljsk -n novomeški okraj v tem p g-ledu nredni-čita Snlch ncvoraeSki okraj p I 'Ti na hektar precej več *ifa kakor drugi okraj Ljubljanske p >krajin#= K~ l"tz zj, ~~?fava QovomešVc;;a p.ednjačjli. Tako je znašal pevprečni pridelek pšenice ca ozemlju bivše dravske banovine le 9.1 q na hektar v novomeškem okraju pa 12 6 q. Mnogo večji je bil v novomeškem okraju tudi pridelek koruze, saj je znašal 20 25 q na ha. a v biv. drav banovini le 13 st'tov Ječme-a so pr'delab v kor j nevemekem okraju 12.9 q na ha (v biv. loera- J drav. banov ni 9 7 q) ovsa 11.42 (9K rti 7T.2 (9.2). krompirja 80 71 (66.7). soržiee 133 noi>. prosa 14 55 (92). zelja 12174 f77.3) itd Vidimo da je bil rmlo manjši le pridelek rži medtem ko 90 drug: pr'delki v sp! Snem zelo presegali donos v drugih ki ijih Taki so Daienici prdelali mnogo Vi C ki oni: rja. žita sp'oh. raner rži. tn pro-sa, a zelo V ber je hU tudi pridelek zelja. To n'kakor ne gre le na račun r dov tnejše zeml e. temveč je zaslusn znanja in marljivosti obdelovalcev zemlje osraja 2a kmetijstvo Ljubljanske pokrajine Una n v meški okraj naivečj1 pomen. Zrtkai? Z3to. ker je kmetijstvo tu najnaprednejše. Nr)-nto-.: ne oce"ju ejo ugodn dolenjskega kmetijstva ker era psC dobro ne poznajo. Posplošujejo slabe ra z nere v nekaterih • i, kraiih V reaenicJ je pa tudi j aameznih dolenjskih krajih, kjer so se mu na ki> pj ni sadjarstvo bo'j uspevalo Tudi sadjarstvo je že dbro razvito v po_ D I n ;kem precej nanred-ih kmetov nam dokazuje p vprecni pridelek; ne smemo prip'sovati več esra povprečnega pridelka v novomeškem okraju le rodovitni zemlji. V rove m s 5 k e m ekraju je le malo industrije, zato je v pravem p menu bese-ed kmečki in kmetijski. Površ:na okra a rna«q pr,9 km2. Kmetijstvo preživlja trt četrtine prebivalstva. Največin površino so zavzemali gozde vi, skoraj 4*5 ali 43 175 j res-n p svetili. S;cer pa dolenjski kmet v splršnem doslej ni prip soval posebnega pomena sadjarstvo. Ta stroka pač n' imela Se tradicije, ftele pod vplivom napredn h srospodar::kih ustanov, posameznih naprednih kmet-v in zlasti kmetijske šole se ie sadjarstvo začelo širit; bolje Doslej je pa dolenjski kmet Se skoraj prvsod erlednl na sadjarsrtvo ket na postran ko strok : drev;e mu je dajalo le postranski prdelek kot hektarov. Na drugem mestu p; površini so 1 nekakšen prboljšek. Za umn^ sadjarstvo cjive k: obsegajo 20 14% celotne pov-slne ar 18913 ha. Najmanj je vrtov, le 116 ha. Tud! vinogradov n- n^pvhn^ ™n^ v nrl-meri z njivami in goz"V)vi. le 771 ha (0 *2%) Precej pa bse«ra o travniki (11.764 ha) L*i pašniki (10.690 ha). Kaj pridelujejo V dolenjskih okrajih ae kmetje niso m-kjer specializirali«, da bi pridelovali posamezne pridelke po račrtu za trg. Upoštevati je treba sicer vinegradništvo. vendar je tudi d.lenjsk* vinogradnik prejšnje čase prideloval v-no predvsem za domače potrebe. V pravem pomenu besede dolenjsko kmetijstvo za čase. ko je moral kmet tekmovati s svojimi pridelki ra tržiščih, če je hotel uspešn- gospodariti, ni bilo umno. Zato so pa tudi pridelovali nekitere pridelke, k-; so jih v drugih okrajh pri umnem obdelovanju zemlje opustili. Premaio je b lo razvite zelenjađarstvo, da je m: rala Dolenjska uvažati zelen avo Iz Ljubljane. Za večji razvoj zelenjadarstva bi bili nedvomno ugodni posroji v okolic: N'vega mesta, saj bi zelenjadarji lahko predali precej svojih pridelkov že v simem Novem mestu. Na njivah v nov mehkem okraju so pr delovali mnego živinske krme na škodo drugih pridelkov,, pač zaradi precej razvite živinoreje. Travniki riso dajali dovolj dobre krme. kar je treba menda pripisovati za slalomu travni štvu. Polja so pa dsja'a tudi precej pšenice. k; jo je treba prištevati med glavne pridelke v novomeškem okraju; pšenica je bila na prvem meslu med pcljskiml pridelki po obdelan' površni. Pridelovali so jo ra površin1 3618 ha. Pridelovali s~ pa tuil precej koruze, ki je bila v nekaterih drugh okraj h nri nas sko-ra- neznana. Tudi v ljubljanski okonci 90 prejšnje č~se pridelovali koruzo v glavnem le za zele-o krmo. Nekater' kmetje, ki jo pridelovali k razo za krmo n so prdelal; dovolj koruze niti za seme V novrmeškem okraju so pa že prejšnje čase pridelovali precej koruze, kar nek?.teri pripisujejo toplejšemu in bolj suhemu p dne bi u. češ. fco- kmet tudi ni mogel imeti p sobnega raz-i*mev?n*a ker se pač ni ogreval za to, da bj kaj žrtvoval, saj ni mogel prodati pridelka. EKVenjsko sadje je pa šlo slabo v denar prav zarad' tera, kn= Sc^u^kfr-tovo prsd^ie preureleno v delniško dražbo. k: jo je prevzelo leta 1039. podjetje Siemens & Halske. Delnška glavnica podjetja znaša zdaj 240 niil.jonov mark. Izredno lahka spojina Japonski profesor Oblnata iz Zavoda za razisk; vanje kovin na univerzi v Bor daj »j odkril novo spoj'no. kj je za 33°;, tatj - J duraluminija. Nova spojina je tuli izredno elastična in tudi rja se Je ne pi me. Nova kovira bo igrala važno vlogo \ Letalski industrij5, kjer bo izp d: Japonska bo imela v bodečo na r mnogo prvovrstnega matenj-da za letal. Zakonski nabiri V pokrajini Timbuktu v Air ki UveSft plemena imajo čudne običaje, po kal je dekle godno za možitev šele potem, k rodi prvega otroka. Pri mnogih domm dobe mladi pari dovoljenje za sklenitev zakonske zveze šele. če ima vsak poročeneo že svojega otroka. Ta običaj ima svoj p tičen pomen. Gre namreč za to. da ae preprečijo zakonske zveze brez ot: Nave cmeirtve za Žide v S:fiji Komisar za židovske zadeve v Soft izdal naredbo, s katero je prepovedano v Sofiji živečim Židom kupovati kak -ž:vila neposredno od proizvajalcev T> po« vodano je tudi prinašati Židom ?;\ n% dom Zidje smejo zdaj kupovati živila samo ob določenih urah v trgovinah. Križanka It. 38 ža.kcv. Zdaj pa ž<* ima genijalni pionir na polju tehnike gledanja na daljavo Manfred Ardei. e prve filme, posnete z nad-mikroskopom. Ti filmi prikazujejo pojave, ki jih ni videlo š> nobeno človeško oko Zgdilo se je nekaj nepričakovanega, epo-halnega — človeško oko je pogledalo s pomočjo filmskega posnetka v zadnje prečeše toplje-ija zlata, urana ali kalupnega peska, še v najnovejših kemijskih učnih knjige^ beremo, da se raztopi uran pri tempe :aturi nad 1.300 stop. C. film nam pa pok-že. da nastane preoblikovanje uranovih delcev že pri temperaturi okrog 1050 stopinj. Drugi film ie pokazal posebno značilne izpremembe pri usedlinah mineralnih snovi Ti prvi filmi so bili posneti z 21 OOOkriatno po\ :čavo. Zdaj so pa že mogoči posnetki z 200 000 kratno povečavo. Toda tako velike povečave sploh niso potrebne, ker se lahko učenjaki zadovolje s 20 000 do 40 000 kratnimi povečavami. Film o usedlinskih procesih kalupnega peska je dal pobudo o praktičnem in aktualnem pomenu novega odkritja Ogromne množine kalupnega peska, potrebnega železarski industriji se prevažajo pogosto zelo daleč, ker smo vedeli doslej o sestavi dustriji se odpira novo široko polje dela in uspehov. Razstava pedagoške literature v SsSJi 30. januarja je dosedanji predscdn.k bolgarske učteljske zveze prof Konzulov otvoril mednarodno razstavo pedagoških knjige, ki so se je udeležile države osi in njihove zavezniške države. S to razstavo je bila zaključena vrrta kulturnih prireditev. k: so pokazale da tudi med vojno kulturno delo ne počiva Na razstavi se ie videlo kai so storile in dosegle poedine države na polju vzgoje cvoje mladine. Bolgarija je razsta...a prve pedagoške knjige, tiskane pred ćobrmi 100 let:. To so de'a prvih bolgarsk:h učiteljev in vzgojiteljev Na razstavi ie bilo tudi sv prmo iz leta 1824 ter primitiven pisalni pribor, ki so z njim redovniki v starih časih učili nepismene, namreč tako zvana panikida. tablica, na katero so začetniki s koščkom graf ta pisali črke !n pa pesačmk, s peskom napolnjena škatlica, na katero so črke risali. V kulturnem življenju Bolga- ko- p< i c če. Besede pomenijo Vodoravno: 1. n« rodni ples. i \ silo. 7. mesto v bivši ZeUki banovin ' Kopaonikom, 10. nevarna žuželka. 11, 14. meja med Koroško ln Oorenjako, 17. osebni zaimek, 18. pomožni kos oblačila« del telesa; cona, 19. igralno karta, 22 • 'ar-' ši, 25. obdelovati zemljo, 23. ■poročiti, OVS» • ddti, 31. pritok Urala, 32 veznik. SS, d t kolesa. 36. prizivno sodišče. 39. sorod: , 40. vprašalnica, 43. skupina jezdecev. Navpično: 1. zabavišče 2. vu'kan.skl I izmeček, okamenlna. 4. oporišče, osnova, j temelj, 5. vprežni voz, 6. nade, 8. Turek, 9. pokrajina v stari Grčiji. 12. POO. ■trehj ■ j mrtvoud. 13. naselbina. 14. pritok Save M ! Gorenjskem, 15 reka na Poljskem. 16. * prebivalec severa, 20. vprašalnlra, 21. hu-I dobni, 23. žensko ime. 24. brezbarvni gor-! Ijivi plini. 26. zabavišče, 27. število. I neustaljeni človek, selilec, potujoči pastir, 29. gorovje v Aziji. 30. vera, 34. brin:, j živilo, 35. ostanek cigarete, 37. vrtni ari I poljski pridelek. 38. angleška dolžimka mera, 41. pritrdilnica, 42. učenje, priprava. REŠITEV KRIŽANKE ST 37 Vodoravno: 1. ak. 3. milost, 8 cimet, 12* ki, 14. gobar. 16. blaten, 18 sobai. Lar, 21 kra, 22. Al. 23. stran, 24. kolibri, 26. st, 27. priprta, 28 boben, 29. bo, 30. Pad, 31. evo, 32 Manon, 33. dokler, 35. vdano. 37. ar, 38. ropar, 39. Stanko. 40. :ru Navpično: 1. Ag, 2. kolobar, 3 Maribor, 4. Ir. 5. Obri. 6. sla, 7. ta, 8. cel, 9. in, 10. Esti, 11. torpedo, 12. kantoni. 13. Ir, 18, balon, 17. tat. 19. barva. 21. Krn, 23. srd, 25. Beno, 26. sok. 27 para, 29. bor, 30. sto. 32. ma, 33. da. 35. vk, 36. on ___... ■ ■- GEOUGEN OHNET: 15 { ) PRODAJALEC STRUPOV — Torej najprej vedi. da je zapisana na policijskem ravnateljstvu. Pred sedmimi leti, torej 26. novembra 1894, so jo med policijsko racijo zasačili v zakotnem hotelu v predmestju Montmartra. Naslednje leto jo je vzdrževal vojaški ataše pri turškem poslaništvu Fuad Effendi, pa ga je varala z nekim prodajalcem iz Belvernove trgovine. Zapeljala je tega nesrečneža tako, da je zavoljo nje ukradel denar iz gospodarjeve blagajne. Zato je bil obsojen na pet let ječe. Potem se je seznanila s baronico de Rodeville in navezala z njo zelo intimne stike ... Baronica je zapravila z njo mnogo denarja. Njen mož je zvedel za to, posegel je vmes in lastnoročno je postavil Etiennetto ped kap. Pod stopnicami jo je pobral hišnik — glavo je imela okrvavljeno ... — Da, v:del sem te brazgotine. Rekla mi je, da je padla s konja. — Laž! To ie ničvrednica, ki sprejema denar od moških in od žensk. — O tem nisem nikoli dvomil. To Je čudovita ženska, ta Etiennetta! Kakšen temperament! Vernierov oče se je zopet razjezil. — In to je vse, kar poreč š na to ? To je ves tvoj vtis iz tega, kar sem ti povedal ? Sam si že tako pokvarjen, da vzbujajo tudi najnižje strasti v tebi samo začudenje, če ne celo občudovanja. — Da, to je ženska, edinstvena svoje vrste Človek je nikoli povsem ne spozna in ne ra ime Strinjam se s teboj, da je obremenjena z vsemi erehi, o katerih se nam morda niti ne sanja. Zato se pa človek z njo niti za hip ne dokoeasi. — Ne dolgočasil bi se, če bi delal Kristijan se je zasmejal. — Ah! Ce bi delal — kaj bi pa potem počel ti? — Tu je tudi zate dovolj dela, — se je oglasil stric Mareuil, ki je dobro razumel, da bi tako nadaljevanje razgovora med očetom in sinom še povečalo napetost. — Lahko bi nama pomagal, tvoja pomoč bi bila zelo koristna in bila bi nama dobrodošla. Poleg tega bi si pa tvoj oče rad privošč:1 vsaj kratek dopust, če bi vedel, da si zmožen voditi njegovo podjetje... Tudi jaz bi šel rad na dopust. — O vodstvu bi ne mo^lo biti n ti govora, — je dejal Vernier strogo. — Kdor hoče ukazovati, se mora najprej naučiti ubogati. Toda če bi se naučil presedeti po cele ure v moji p:sarni namesto da zapravljaš čas v slabi družbi in nezdravem ali neprimernem okolju, bi bilo vse drugače. Bolje bi se godilo v prvi vrsti tebi samemu. Upam. da ne misliš, da služiš svojemu zdravju, če uganjaš take neumnosti, ki te spravljajo v tako žalosten položaj, v kakršnem smo te videli snoči. Zares, človek ne sme poznati nobenega ponosa in spoštovanja do samega sebe. če hoče pasti na raven živali. . . Ko bi šel vsaj spat^, kadar se ne moreš več držati na nogah! Toda ne, ti se še kažeš ljudem in ta ničvredna deklina, ki so z njo tako ponižuješ, smatra za svoj ponos in zmago, če te more vlačiti s seboj, samo da dokažr s tem. da «i njen suženj. No dobro, ji že še pokažem, kaj se pravi nasprotovati meni! — je kričal Vernier, ki je njegov srd naraščal s številom njegovih otitkov. — Še danes pojdem k policijskemu ravnatelju in poskrbim, da jo spravijo s poti kot zadnjo vlečugo . — Ne, tega nikar ne stori. Nakopal bi si samo nepotrebno razočaranje in sitnosti. Etiennetta je dobro zapisana na visokih mestih Pozna tri ali štiri poslance, ki zelo radi zahajajo k nji, ker je njena miza vedno bogato obložena. Policijski ravnatelj bi te debelo pog'edal. če bi ga prosil, naj nadleguje gospodično Dharielovo. On namreč dobro ve, da bi že drugi dan č tal v novinah hude očitke in ve tudi, da bi bil zaradi tegs takoj odžagan. — Odžagan? Mesto policijskega ravnatelja bi izgubil, praviš? Zavoljo take dekline? — Odletel bi kakor zamašek iz steklenice šampanjca. — Molči že končro, sicer se zares razjezim! — Eh. saj se iezis že najmanj eno uro. Venrer je srdito hodil po pisarni. — Bodiva pametra in govoriva mirno. Nasprotuješ mi v vsem in vedno... kakor vidim, ne bom dosegel od tebe. da ol delal kot resen, trezen mladenič. Moram torej odstraniti pravi vzrok vsega tega, da tako odstranim njegove posledice. Pariz ti ni po volji. Ali bi hotel na potovanje? — Ah, ne! — Krasne vožnje po morju, na razkošni jahti, a tvojimi prijatelji? — Na morju dobim morsko bolezen. — Ob obali Sredozemskega morja. — Do Monte Carla? — Ne, tja ne. Ta deklina bi prišla tja za teboj, — Upam. da ne boš zahteval od mene, da bi ti dal zaobljubo večnega devištva? — Zahtevam od tebe samo to, da mi ne uganjal neumnosti in da ne postane iz tebe bebec. Očetovo srce se je bilo že zopet omehčalo. Vernier je pristopil k svojemu sinu, sedel kraj njega, mu položil roko okrog vratu in nadaljeval solznih oči: — Čuj, sinko, saj nisi hud name in prepričan sem, da ni tvoj namen jeziti me. Razmišljaj torej vsaj malo o položaju, ki me siliš vanj... Saj imam vendar samo tebe... Ce bi še živela tvoja uboga mati, povej, aU bi tudi njo tako jezil. Torej vsaj iz ljubezni do nje se ne daj zapeljati v najgrše strasti . . . Obljubi mi, da boš pameten .. . Dam ti vse, kar hočeš, samo če boš pokazal malo dobre volje. Saj sa vendar ne smeva ločiti v jezi. Ah me boš ubogal? Pusti to Dharielovo, kajti ta deklina te bo pogubila. Mar je v Parizu premalo drugih žensk? Prosim te, nikar se ne drži tako krčevito prav najnevarnejše. Vem, da je sploh ne ljubiš... Odpri oči in spoznal boš, kako hudobna je ta ženska. In izkoristi prvo ugodno priliko, da ji pokažeš hrbet. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del Uma: Ljubomii Volčič — Vsi ? Ljubljani